Lanskih novih cest ni malo
Zaradi pomanjkanja denarja bo letos z viškimi cestami, ki jih mora graditi občina, res bolj žalostno. vendar ]e bilo lansko leto zato še kar uspešno. Lani so namreč uspeli na občinski komunalni skupnosti Vič-Ru-dnik narediti precej: na mestnem in izven-mestnem področju. Res, da niso uresničili številnih želja in potreb, res pa je tudi, da je skupnost sodelovaJa s svojimi skromni-mi sredstvi kjer je le mogla in, da je sko-rajda pri vsaki naložbi. izboljšavi nekaj pripomogla. pač po svojih finančnih zmož-nostih.
Lani so položili denar za nekatere ceste, ki jih bodo zgradili letos. Komunalna skupnost pa je gradiia ali sodelovala še pri gradnjah cest: lani so naredili servisno ce-sto ob železnici, ki jo je v glavnem plačal Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič. Zavod je bil glavni investitor še za poseg na Ziherlovi. Komunalna skupnost je so-delovala tudi pri tem in pri urejanju cest v Trnovem, sofinancirala je Riharjevo, kjer
je bil invcstitor Ijubljanska SIS za gradnjo cest, plačali so tudi semafor na križišču Vipavske in Gerbičeve, semafor na Prul-skem mostu in skupaj s krajevno skup nostjo so uredili Valjavčevo ulico. S kra-jevnimi skupnostmi so imeli sploh široko sodelovanje. Tako so skupno modernizira-li Rakovniško cesto in nekaj malenkosti v KS Krim Rudnik. Uredili so pločnik ob dolenjski železnici in tako rešili pešcenad-loge. ko so se morali umikati vozilom in hoditi po cesti. Skupnost je začela urejanje cestne povezave med Opekarsko in Ižan-sko z obema mostovoma. Skupaj s Plinar-no in mestnim SIS za gradnjo cest so ob napeljevanju plinske napeljave na Mirje obnovili cesto.
Nove ceste izven mesta
Komunalna skupnost pa sc ni usmerila le na mestni predel, temveč je lani plačala ali sofinancirala pomembne modemizacijc
tudi na izvenmestnem področju. Urediii so del ceste od Dobrove do Podsmreke in KS Dobrova je uredila cesto skozi satn kraj Dobrova pri čemer je tudi sodelovala skupnosl. Naredili so dostop do šole v Horjulu. S krajevnimi skupnostmi je pote-kalo tudi v izvenmestnem predelu narav-nost vzorno sodelovanje. Skupaj s KS Ve-like Lašče, ki je bila nosilec urejanja, so zgradili v makadamski izvedbi vrsto cest-nih povezav za različne zaselke do katerih je bilo doslej mogoče le po kolovozu ali le peš, saj uporabnih cest ni bilo. Uredili so nekatere ceste tudi na področju Pijave go-rice in Želimelj. V Črni vasi je KS s sode-lovanjem skupnosti naredila del cestc. Enako so ravnali tudi na Lavrici, kjer je rezultat sodelovanja KS in SIS za komuna-lo zgrajena cesta od Lavrice do Sel, pro-pust na Karlovici in dostop na nekatera poplavna področja, do koder doslej v času deževja ali poplav ni bilo mogoče priti.
Čeprav je to republiška zadeva in bi morala to odšteti iz svojega žepa republi-ka, so uredili na Škofljici osvetlitev na nevarnem križišču, kjer se stikata magi-stralna cesta Ljubljana—Zagreb in magi-stralna cesta Ljubljana-Brod na Kolpi ozi-roma predstavlja to Ijubljansko južno vpa-dnico. Križišče je bilo zelo nevarno in se je na njem pripetila že vrsta nesreč kljub omejitvi hitrosti in vsem varnostnim ukre-pom, saj je bilo križišče povsem v temi.
Komunalna skupnost je uredila še križi-šče na Turjaku. Pri tem, ko je investitor
zapadne obvoznice - Republiška skupnost za ceste ~ zgradil Kozarško in obnovil regionalno cesto od Dobrove do Hrastenic je s svojim deležem sodelovala tudi občin-ska komunalna skupnost.
Večna pot vendarie ni »bavbav«
Lani se je v praksi izkazalo, da je komu-nalna skupnost imela prav, ko je zagovar-jala ureditev Večne poti takšne kot je da-nes. To sedaj priznavajo tudi prebivalci ob njej in to tisti, ki so gradnji v začetku zelo nasprotovali. Večna pot ni postala nika-kršna mestna obvoznica in ni pretirano obremenjena, skratka življenje ob njej je znosno in boljše cestišče tudi pridobitev za prebivalce ob njej. Z jiovo cesto je tudi prav zaživel Živalski vrt, ki je bil prej dokaj odrezan in nedostopen.
Vzdrževanje cest pa je bilo lani v viški občini dobro. Zasluga za to je v lem, da se za vzdrževanje cest denar v Ljubljani združuje in tako dobijo za krpanje cest Vičani precej od drugih občin. Takšno prelivanje denarja v okviru mesta je tudi smiselno in pravično, šaj je viška ubčina v veliki meri stanovanjska in torej tam biva-]o občani, ki delajo in ustvarjajo dohodek v drugih Ijubljanskih občinah oziroma de-lovnih organizacijah. Ker torej delajo v enem delu mesta, živijo pa v drugem, je logično prelivanje denarja na mestni ravni.
MILOVAN DIMITRIČ