Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 15. SEPT. 1960 Lelo XII. — Štev. 37 Cena 10 din Podpredsednik OZZ tov. Benko pripenja zvonec Rumi, nailepši kravi na razstavi v Križevcih. Krava je last Janeza Galundra iz Banovec. Živinorejska razstava v Križevcih pri Ljutomeru PRIKAZ VELIKIH USPEHOV Minuli četrtek je Kmetijska poslovna zveza iz Ljutomera po večletnem premoru priredila v Križevcih pri Ljutomeru občinsko razstavo plemenske in pitane živine. Za letošnjo razstavo bi lahko rekli, da je bila močno demonstrativnega značaja. Na njej so kmetje, kmetijske zadruge ter vinogradniško gospodarstvo pokazali viden napredek pri živinoreji v zadnjih nekaj letih, zlasti pa pri pitanju in selekciji. Na razstavi je strokovna komisija dodelila prvo nagrado — kravji zvonec — kravi RUMI, ki je last priznanega živinorejca Janeza Galundra iz Banovec, med plemenskimi telicami je bila najbolje ocenjena LIŠANA, last Mirka Skuhale iz Križevec, med razstavljenimi biki pa je komisija izbrala kot najboljšega LEGRA, last Jožeta Šalamuna iz Lukavec. Tudi ostalo živino je komisija precej dobro ocenila. Med razstavljalci skupinsko pitane mlade goveje živine je komisija dolelila prvo mesto kmetijski zadrugi Veržej, ki se je poleg ostalih zadrug v tem ožini najbolje uveljavila. Živinorejske razstave v Križevcih pa sta se poleg številnih živinorejcev in gostov udeležila tudi priznana slovenska živinorejska strokovnjaka inž. Erik Eiselt, direktor Veterinarskega zavoda pri Kmetijskem institutu Slovenije in inž. Jože Ferčej, referent za selekcijo pri omenjenem institutu. Oba sta se o razstavljeni živini pohvalno izražala. Inž. Jože Ferčej, ki je objavil rezultate, je med drugim poudaril, da se je kvaliteta živine v zadnjih nekaj letih na Murskem polju znatno zboljšala, pa tudi mlečnost se je presenetljivo povečala. Omenil pa je, da bi z boljšo prehrano lahko povečali odstotek maščobe v mleku. Poudaril je tudi, da je potrebno še nadalje posvetiti vso skrb selekciji, čeprav je že na precej visoki ravni. Pohvalil je tudi prizadevanje kmetijskih zadrug pri pitanju telet. VISOKO ŠTEVILO IN KVALITETA Med razstavljalci živine in prireditelji križevske razstave smo srečali ing. Franca Zadravca iz Veterinarskega zavoda iz M. Sobote, ki je na naša vprašanja, kako sodi o razstavi glede na ocenjevanje živine, odgovoril takole: »Živinorejska razstava v Križevcih je organizirana po petih letih presledka. Po razstavljenih živalih in njihovih kva- litetah vidimo, da je dosežen v proizvodnji živine lep napredek. Krave in plemenska teleta so danes že mnogo bližja tistemu cilju, kot smo si ga pred leti postavili, saj je bilo danes od 49 razstavljenih krav ocenjenih v I. razred 6, v II. razred 29, v III. razred pa le 14 krav. Vse te krave so tudi odlične mlekarice s povprečno letno proizvodnjo 3000 kg mleka, med njimi pa je tudi več takih, ki dajejo letno čez 4000 kg mleka.« V čem je posebnost današnje razstave? »Živinorejska razstava v Križevcih je prva v Pomurju, na kateri so poleg plemenskih živali razstavljene tudi pitane živali živinorejcev-privatnikov in kmetijskih organizacij. Proizvodnja mladih pitanih bikcev je na tem področju sicer že tradicija, na današnji razstavi pa smo se lahko tudi prepričali o pravilnosti hranjenja razstavljenih živali. Posebno zadovoljiv napredek smo zasledili v ekipnem krmljenju živine.« O prirastka pitancev pa je inž. Zadravec povedal tole: »V vseh pitališčih so povprečni prirastki zelo dobri. Pri mladih živalih je opaziti dnevni prirastek za 50 do 60 dkg, v poznejših mesecih pa za 80 do 90 dkg. Pri pitanih teletih težine čez 300 kg je dnevni prirastek okrog 1 kg. Pni dnevnih prirastkih je dosegla pomemben uspeh posebno KZ Veržej.« In kaj menite o živinorejski proizvodnji področja kmetijskih zadrug, ki danes razstavljajo? »Vzrejno področje KZ Veržej je prav gotovo po kvaliteti živine v Pomurju najboljše. Zelo lepe uspehe v živinorejski proizvodnji imata tudi KZ Križevci in KZ Ljutomer, medtem ko je potrebno v KZ Radoslavci opravili še veliko dela«. -ko, -rj Inž. Franc Zadravec Na jutrišnjem zasedanju OLO obravnava o gospodarjenju PREMALO SREDSTEV ZA SKLADE OBRATNIH SREDSTEV Podatki o gospodarjenju v prvem polletju kažejo, da se je naše gospodarstvo močno približalo v posameznih postavkah republiškemu povprečju. Letos prvič tudi večji poudarek na negospodarskih investicijah. O gospodarjenju v prvem polletju bodo razpravljali na jutrišnjem zasedanju okraj, ljudskega odbora. Pomemben razvoj gospodarstva je bil v prvem polletju dosežen zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet ter dobre o-skrbe industrijskih in obrtnih obratov z reprodukcijskim materialom. Po uspehih glede dosežene proizvodnje v prvem polletju je moč soditi, da bo planirani obseg letne proizvodnje ob koncu leta presežen. Tudi prve ocene letine v kmetijstvu kažejo ugodno sliko, v gradbeništvu pa se je vrednost gradenj v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojila. Po podatkih Narodne banke se je povečal družbeni brutoprodukt skoraj za 38 odst. Povsod, v vseh proizvodnih panogah se je proizvodnja močno povečala in skoraj dosegla republiško povprečje. Povečanje proizvodnje je tem bolj pomembno, ker ne izvira iz proizvodnje novih industrijskih ali večjih obrtnih obratov, temveč največ iz primernejšega in vzpodbudnejšega razdeljevanja osebnih dohodkov, kar je povečalo produktivnost dela. Ob tem, da se je proizvodnja povečala glede na lansko prvo polletje za 20,8 odst., povprečno število zaposlenih pa za 11,8 odst., lahko sklepamo, da se je proizvodnost dela povečala za 8, v republiškem merilu pa za 10 odstotkov. Podobno kot v vsej državi, se je tudi v našem okraju letos močno povečala notranja potrošnja, zlasti investicijska potrošnja v osnovna sredstva, ki znaša 1,5 milijarde dinarjev, to je za polovico več kot lani v prvih šestih mesecih. Pri tem so se negospodarske investicije močneje povečale kot gospodarske. Vzporedno s tem je bila v prvem polletju vrednost zgrajenih objektov skoraj za 100 odst. večja kot lani. Tudi skupni denarni dohodki prebivalstva so se v primerjavi z lanskim letom povečali skoraj za četrtino, povečali pa so se predvsem dohodki zaposlenih. Ob primerjavi izdatkov z dohodki ugotavljamo, da se je realna osebna potrošnja v prvem polletju povečala v našem okraju za 10 odst. in se s tem močno približala predvidevanju družbenega plana za letošnje leto. Investicijska potrošnja je v prvih šestih mesecih bila nižja kot je bilo predvideno z okrajnim družbenim planom. To predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Nasprotno pa so gospodarske organizacije porabile mnogo več lastnih sredstev za vlaganje v osnovna sredstva, kot je bilo to predvideno z družbenim planom. Prav zaradi tega so podjetja dajala nekoliko manj sredstev za sklade obratnih sredstev in so omogočale redno poslovanje z najemanjem posojil. Z ukrepom za omejevanje finansiranja obratnih sredstev s krediti gre predvsem za utrjevanje finančne discipline gospodarskih organizacij in formiranje obratnih sredstev prvenstveno iz sredstev gospodarskih organizacij. Kaže, da bi morali predvsem kolektivi kot tudi občinski organi posvetiti temu vprašanju že v prvem polletju večjo pozornost. DOM LJUDSKE TEHNIKE Te dni so pričeli v Lendavi na Kolodvorski cesti z gradnjo Doma Ljudske tehnike. Gradnjo pripravlja Ljudska tehnika v Lendavi, ki sodi med najbolj aktivne v Pomurju že dalj časa. Poleg tega bodo zgradili tudi primerne avtobusne garaže, kakor tudi garaže za svoje avtomobile. Pri garažah naj bi bila še mala servisna delavnica, katere bi se posluževali v prvi vrsti člani Ljudske tehnike. Računajo, da bodo pri gradnji pomagali tudi delovni kolektivi, saj vlada za novogradnjo med Lendavčani precejšnje zanimanje. V okviru društva Ljudske deluje več sekcij kakor tudi industrijsko društva LT »Planika« v Turnišču. Podobno društvo nameravajo ustanoviti tudi v lendavski »Mehaniki«. Ali na Bistrici nočejo nove šole? O gradnji ne bi govorili, če šole ne bi potrebovali. Vse tri Bistrice štejejo okrog tri tisoč prebivalcev in imajo 450 šoloobveznih otrok. Danes je na Dolnji Bistrici manjše, staro šolsko poslopje, na Gornji Bistrici pa so že pred leti preuredili v šolo stavbo, ki ni bila namenjena za šolo. Poleg tega gostujejo z dvema učilnicama v zadružnem domu na Gornji Bistrici. Vse to je danes premalo, treba pa je računati, da bo z leti v vseh treh vaseh še več otrok. Vaščani vseh treh vasi to vidijo in večina potrebo po novi šoli pravilno ocenjuje. Zato so se odločili za gradnjo nove šole. Občinski ljudski odbor v Beltincih je akcijo podprl in obljubil tudi finančno pomoč. Toda že takoj v začetku so se pričele težave. Kje naj stoji nova šola? Treba je gledati, da bo pri tem prav za vse tri vasi. Pojavila sta se dva predloga: šola naj bi stala na spodnjem koncu Srednje Bistrice, kjer je precejšnja šolska parcela, kar pa po mnenju nekaterih ni najboljši predlog, ker bi imeli otroci iz Gornje Bistrice nekoliko predaleč v šolo, pa tud: za učitelje, ki bi naj stanovali v sedanjem šolskem poslopju na Gornja Bistrici, ta kraj ni naj-boli prikladen, ker bi bil nekoliko preveč oddaljen od učiteljskih stanovanj. Drugi predlog predvideva gradnjo na parceli Joška Bedernjaka na Srednji Bistrici. S tem predlogom se strinjajo tako na Spod- nji kot na Gornji Bistrici, ne strinja pa se lastnik parcele, kateremu ponujajo v zamenjavo okrog 500 metrov oddaljeno šolsko parcelo. Omenjeni lastnik parcele sodi, da je gradnja nove šole v Bistricah nujna, toda istočasno se mu je težko odpovedati približno hektarju zemlje, ki leži okrog 100 metrov odmaknjena od glavne ceste, da bi jo proti zamenjavi odstopil za gradnjo nove šole. Tudi ponudba, da bi dobil za svojo parcelo enkrat večji kos od omenjene šolske parcele — kar bi bilo tudi primerno, saj bi moral uničiti tudi del sadovnjaka — mu ne gre v račun. Sodi, da se tej zamenjavi protivijo tudi nekateri sosedi, ki se boje, da bi jim otroci povzročali škodo v sadovnjakih. Z gradnjo nove šole imajo baje na Bistricah že precej izkušenj. Pravijo, da bi pred leti lahko preuredili v šolo sedanji zadružni dom na Srednji Bistrici. Takrat bi dobili tudi denar za 'to. Toda zaradi nesporazuma in zaradi upiranja posameznikov do tega nikoli ni prišlo. Danes ve vsak vaščan presoditi, ali so takrat storili prav ali ne. Zato je akcija za gradnjo nove šole toliko bolj resna in vredna preudarka. »Zdaj, ali pa nikoli!« Tako pravijo Bistričani, kajti oktobra bi morali že pričeti z pripravami za gradnjo, tik pred tem pa še niso razčistili vprašanja, kje naj stoja nova šola. Juš Makovec Lovska koča pri Negovskem jezeru (Foto: J. Stotnik) Od četrtka PETROVSKO-ŠALOVSKA OBČINA ELEKTRIFICIRANA V Šalovcih so v nedeljo proslavili zaključek elektrifikacije v petrovsko-šalovski občini. Na slavnosti, kateri je prisostvovalo preko 1000 ljudi, je govoril predsednik občinskega ljudskega odbora Koloman Korpič. Poudaril je, da so v dvoletnem obdobju — tako dolgo je potekala elektrifikacija obmejnih krajev — omogočili z obširnim omrežjem razsvetljavo okoli 1400 domovom, za kar so porabili 250 milijonov dinarjev, Treba pa je omeniti, da so pri urejanju daljnovodov in ostalega omrežja pokazala precej podpore tudi nekatera podjetja, kakor na primer Elektro Maribor-okolica, ki je prispevalo precej sredstev. Na nedeljski slavnosti so nato navzoči sledili obširnemu kulturnemu programu. Sodelovala je godba, recitatorji ter pionirska folklorna skupina. SEJA ObLO LENDAVA Na zadnji skupni seji obeh zborov ObLO Lendava, ki je bila pretekli četrtek, so odborniki poslušali poročilo sodnika za prekrške in poročilo sveta za socialno varstvo, ki je v podrobnosti obdelalo vprašanje alkoholizma v občini. S tem v zvezi so odborniki posvetili tudi precej razprave problemu Ciganov, ki jih je v občini Lendava 114, neradi pa se vključujejo v delovna razmerja. Odborniki so se na skupni seji tudi močno zavzemali za ostrejše ukrepe proti kršenju cestno-promet-nih predpisov, proti šušmarjem in proti točenju alkohola brez potrebnega dovoljenja. Po končani Skupni seji so odborniki na ločenih sejah sprejemali razne odloke, med njimi odlok o agrotehničnem minimumu za pridelovanje pšenice, odlok o agrotehničnem minimumu za pridelovanje živinske krme in odlok o vskladitvi predpisov ObLO Lendava s temeljnim zakonom. Ker bo odlok o agrotehničnem minimumu začel veljati, bodo kmetijske zadruge v kratkem sklicale sestanke zadružnikov, na katerih bodo ljudem pojasnili vsebino odloka. -rj- PLENUM OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V MURSKI SOBOTI Pred dnevi je v Murski Soboti zasedal plenum občinskega komiteja LMS. Ob tej priložnosti so uvodoma poročali o dosedanjem delu ter uspehih. Poudarili so, da so v letošnjem letu ustanovili v soboški občini še 10 mladinskih aktivov z 865 člani. Nove organizacije so ustanovili predvsem po vaseh. Tako je sedaj v 107 mladinskih aktivih vključenih 3457 mladincev in mladink, kar je vsekakor precej, vendar so sklenili, da bodo z vključevanjem novih članov še nadaljevali. Ugotovili pa so tudi, da mladina vse bolj sodeluje tudi v delavskem in družbenem upravljanju. V organizacije SZDL se je vključilo letos že preko 600 mladincev, v ZK pa 61 mladincev in mladink. Na plenumu so ob koncu razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika občinskega komiteja LMS Franca Čagra na, za novega predsednika pa so imenovali Petra Gumilarja, za sekretarja pa Janeza Kučana. PREDLOG - ZA 700 MILIJONOV INVESTICIJ ZA RADENCE Na zadnji seji UO Gostinske zbornice v Murski Soboti so ugotovili, da so gostin. podj. socialist sektorja v letošnjem prvem polletju dobro gospodarila, saj so dosegla za okrog 135 milijonov prometa ali za 35 odst. več kakor lani v istem razdobju. Od te vsote je namenjeno za sklade 7 milijonov din sredstev ali za 4-krat več kakor lani v prvem polletju. Ta uspeh pripisujejo novemu načinu nagrajevanja po učinku, ki je že uvedeno v vseh gostinskih podjetjih socialističnega sektorja. UO Gostinske zbornice pa je kritiziral stanje v nekaterih gostiščih, kakor na primer v Petrovcih in Lutvercih, kjer imajo še vedno v obratih socialističnega sektorja privatne kuhinje. Z odobravanjem pa so sprejeli sklep o združitvi nekaterih gostinskih obratov v radgonski občini. Poleg tega so na seji UO Gostinske zbornice razpravljali tudi o predlogih za investicije v gostinstvu za naslednjih pet let Za radgonsko občino so predlagali 812 milijonov dinarjev, od tega samo za Radence 697 milijonov dinarjev (za gradnjo dveh objektov pri terapiji, kopalnega bazena, garaže in pralnice). Poleg tega nameravajo v prihodnjih petih letih urediti eno zidanico na Kapeli, ki bi naj bila namenjena predvsem za turiste, pri negovskem ribniku pa zgraditi novo gostišče. Za murskosoboško občino so predlagali 232 milijonov dinarjev, za ljutomersko pa 22 milijonov dinarjev (za ureditev izletniške točke na Jeruzalemu in nekaterih gostišč). Sledi jo občine Petrovci, Lendava (za novo gostišče v Lendavskih goricah) in Beltinci. R. J. PRED TEDNOM BORBE PROTI TUBERKULOZI V POMURJU V ponedeljek so imeli pri Okrajnem odboru RK v Murski Soboti razširjeno sejo komisije za borbo proti tuberkulozi Na seji je dr. Ivan Amon uvodoma seznanil navzoče s problemi tuberkuloze v našem okraju ter o nadaljnjem zdravljenju bolnikov na domu. Za tem so se pomenili še o pripravah na »Teden borbe proti tuberkulozi«, ki bo od 18. do 25. septembra ter zadali naloge občinskim odborom RK in njihovim komisijam v tem tednu. Občinski odbori pa bodo v tem tednu organizirali razširjene seje komisij ter se pomenili o programu dela. RAZPRAVE O AGROTEHNIČNEM MINIMUMU V MURSKI SOBOTI Na včerajšnjem posvetovanju občinskega ljudskega odbora s predstavniki kmetijskih zadrug v Murski Soboti so razpravljali predvsem o izvajanju novih agrotehničnih ukrepov in pripravah na jesensko setev v pogodbenem sodelovanju. Ob tej priložnosti so pooblastili kmetijske zadruge, da popišejo na svojih območjih vse površine, ki jih je zajel novi odlok o agrotehničnem minimumu ter hkrati tudi kulture, katere nameravajo kmetje na teh parcelah sejati. Zbrale pa bodo tudi podatke o zadružnih uslugah, ki bodo na teh površinah potrebne. SESTANEK ŠOLSKEGA KOMITEJA ZKS NA SKŠ V RAKIČANU Minulo soboto se je sestal šolski komite ZKS na oddelku za odrasle v Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Sestanku sta prisostvovala tudi organizacijski sekretar OK ZKS Ivan Grimšič in predsednik OZZ Štefan Antalič. Na seji so razpravljali o organizacijsko-kadrovskih zadevah, o ideološkem in. političnem delu, o šolskih in razrednih skupnostih in pripravah na letno konferenco. Pomenili so se tudi o predkonferenčnih sestankih. Tak sestanek so imeli doslej v a) oddelku, kjer so svečano sprejeli v Zvezo komunistov še zadnjih 6 slušateljev. Na seji so tudi sklenili, da bodo prirejali tedenske seminarje in ideološko-politični študij. -sf- do četrtka Ob komunalni dejavnosti v soboški občini Komu več? Letos je komunalna dejavnost v soboški občini precej živahna: v Fokovcih in Beznovcih so pričeli graditi mostove, podobne gradnje pripravljajo še v Matjaševcih, dočim bodo v Rakičanu in v Mačkove ih mostove popravili. Doslej so popravili dva manjša mosta tudi v Vidoncih, za Kovačevce pa so nabavili nove propustne cevi. Tak pred dograditvijo je mrtvašnica v Veščici, gradijo pa mrtvašnice še na Cankovi in v Murskih Črncih. Za podobne objekte so pripravili ves gradbeni material v Večeslavcih, Pertoči in Ropoči, primanjkuje jim le cement. V surovem stanju bodo letos dogradili tudi pordašinsko mrtvašnico. V več krajih so uredili tudi cestno razsvetljavo, v Murskih Petrovcih in v Vanča vesi pa so pripravili za cestno razsvetljavo material, dočim so v Rakičanu namestili še nekaj novih luči. Na območju soboške občine ima cestno razsvetljavo že 25 krajev. Letos z dokajšnjim uspehom razširjajo cestišče na cesti Se-ibeborci — Andrejci — Ivanovci — Kančevci. Krajevna odbora v Andrejcih in v Ivanovcih sta se za to delo zelo zavzela. Tudi Sebeborčani se niso odrekli pomoči glede prostovoljnega dela, nekoliko manj pa so se zavzemali za ureditev ceste vaščani Kančevec, čeprav točena njihovem območju najdaljši del ceste. Po letošnjih uspehih sodeč, bo moč že pri- hodnje leto uvesti na omenjeni cesti avtobusno progo, kar je že stara želja prebivalstva. Te dni dokončujejo tudi cesto Serdica—Ocinje, kjer so vsa nekvalificirana dela opravili prebivalci s prostovoljnim delom. V soboški občimi je namenjenih za komunalno dejavnost la vaisi 1,5 odst. vplačane kmečke doklade. Glede na finansiranje komunalne dejavnosti pa so posamezni kraji med seboj v neenakem položaju. V nižinskih krajih, kjer imajo sorazmerno boljše urejene ceste kot v hribovitih predelih, dajejo krajevni odbori iz leta v leto več sredstev za gradnjo raznih vaških domov itd., dočim v nekaterih krajih po Goričkem nimajo dovolj niti za najnujnejša popravila cest. Navadno so v nižinskih vaseh tudi močnejši davkoplačevalci, kar vpliva na obseg sredstev, ki jih prejmejo krajevni odbori za svojo komunalno dejavnost. Zato so lotos v soboški občini dodelili nekaterim krajem kot so Bekrači, Krnci, Bukovnica, Kra-marovci, Mačkovci nekoliko več sredstev kat pa znaša 1.5-odstotka doklada. Pri vseh komunalnih delih na podeželju je velikega pomena prostovoljno delo vaščanov. Ugotavljajo pa. da so pripravljeni opravljati prebivalci le nekatera prostovoljna dela. Tako na pr. ni težko organizirati prostovoljnega dela za gradnie vaških domov, za ureditev cestne razsvetljave, skratka, za objekte, pni katerih lahko trdimo, da so plod samoiniciative prebivalstva. Popravila cest pa so za prebivalce marsikatere vasi v bistvu še vedno stari in preživeli »kulak«, zato je tudi odziv pri takih delih slab. V mnogih krajih opravljajo nekatera dela pri popravilu cest — kot na pr. razmetavanje gramoza — žene in otroci, ki niso vešči tega dela. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi to, da je v soboški občini iz leta v leto manj sezonskih delavcev, kar sc odraža ponekod četo v pomanjkanju delovne sile na kmečkih gospodarstvih. Vsekakor je za komunalno dejavnost v soboški občini pozitivno to, da upoštevajo pri razdeljevanju sredstev za komunalo dvojna merila. -jm NOVA STANOVANJA V RADGONSKI OBČINI V radgonski občini bodo v kratkem dogradili 23 družinskih stanovanj. Pravkar namreč končujejo z gradnjo dveh novih blokov v Radgoni, katerih investitorja sta Opekarna ter »Elrad« skupno z nekaterimi drugimi obrati. H koncu pa gre tudi gradnja 7-stanovanjskega bloka v Radencih, katerega investitor je Zdravilišče Radenska Slatina. Razen tega pa bodo v Radgoni začeli v kratkem graditi še tri stanovanjske objekte s 25 družinskimi stanovanji. Osnova namakalnega sistema Nedaleč od Vidma že več tednov zalezujejo dolino Blaguškega potoka. Z novim 8-metrskiin jezom bodo napravili v doilini veliko akumulacijsko jezero, v katerem se bo lahko zbralo tudi do 375 tisoč kubičnih metrov vode. Ta pregrada, ki je predvidena že v vodnogospodarski osnovi za Ščavnico, ki je bila izdelana že leta 1953, pa nima namena parno, da bi zadržala ob nalivih obilico vode, ampak bo služila tudi za namakalni sistem. Predvideno je, da bo s to vodo moč namakati od 120 do 400 hektarov površin ob Blaguškem potoku in Ščavnici. Kakor nam je povedali zvezni ljudski poslanec Ivam Kreft, ki že več tednov neutrudno sodeluje pro gradnji jezu, bo novi namakalni sistem delal s pomočjo elektrike in to v sistemu umetnega dežja. Tako bo moč pognati po velikih ceveh v sekundi kubični meter vode, seveda samo takrat, ko se bo pokazala potreba. Sredstva so v glavnem zagotovljena. Tako bo nova zajeza dograjena verjetno že do 29. novembra. S tem pa bo opravljen tudi prvi korak melioracijske dejavnosti na tem območju. -ko NEKAJ ZANIMIVOSTI z zagrebškega velesejma Letošnji Zagrebški velese- jem, ki je bil odprt minulo soboto, je po številu razstavljavcev kakor tudi po razstavnim prostoru še večji od lanskega, jubilejnega. Zlasti se je povečalo število domačih razstavljal cev in sicer na 798, ker je za 39 več kot Janu Poleg tega pa sodelujejo na sejmu tudi razstavljalci iz 29 držav. Med številnimi razstavljenimi proizvodi brez dvoma najbolj pritegnejo pozornost nekatere novrtete inozemskih razstavljalcev. Tako si bodo jugoslovanski, obiskovalci tudi lahko prvič ogledali turbinski reaktivni čoln «Dowty«, ki se premika s pomočjo curka vode in ker pod njdzn ni vijakov in ne krmila, se lahko uporablja tudi na le nekoliko centimetrov globoki vodi. Enako je prvič jugoslovanski javnosti prikazan kombajn za krompir. S tem kombajnom znamke Massey Ferguson 7l1k lahko štirje ljudje v enem dnevu izkopljejo in poberejo 3 ha krompirja in to brez vsakih odpadkov. Kombajn je primeren za uporabo tudi na vlaknih tleh. V ameriškem paviljonu pa priteguje naj večjo pozornost kompleten servis za generalno popravilo avtomobilov. Servis se sestoji iz 11 glavnih strojev na električni pogon, ki lahko v najkrajšem času ugotovijo napake in jih večinoma lahko tudi takoj popravijo. Novost, ki bo zlasti privlačna za lastnike motornih vozil. Edinstvena noviteta letpšnjega jesenskega zagrebškega velesejma pa je Kruppov atomski reaktor. V nemškem paviljonu jo 7 m visoki model tega reaktorja, ki zaradi svojih posebnih keramičnih elementov lahko dela s temperaturo 2000 stopij Celzija in jo tako prvi rektor visoke temperature na svetu ter zaradi izredno dobrega izkoriščanja goriva omogoča ekonomično ,proizvodnjo električne energije. Tudi naša podjetja so s širokim izborom postregla z marsikaterim zanimivimi in za naš gospodarski razvoj neobhodno potrebnimi novimi proizvoda, ki ne vzbujajo samo pozornosti poslovnih ljudi temveč tudi najširšega kroga obiskovalcev. NA SLIKI: Čudežna avtomatizirama kuhinja v ameriškem paviljonu Med finančnimi težavami Podjetje »Vrba«-pletarstvo in lesna galanterija v Murski Soboti že precej časa preživlja hudo krizo. Ta kriza se kaže pri podjetju v različnih oblikah in tudi vzrokov za njo je mnogo. Kjer koli začnemo poročilo o tem podjetju, povsod se kažejo slabosti kolektiva. Skoraj polovica delavcev ne kaže posebno velikega zanimanja do gospodarjenja o podjetju, saj je njihov osnovni vir dohodkov kmetijstvo. Tudi odnosi v delovnem kolektivu so slabi, saj so med vodstvom in delavci stalna trenja. Vse to pa se zrcali tudi v slabem gospodarjenju, ki ga nesposobno vodstvo ne more izboljšati. Osnovna sredstva podjetja so že odslužila, zalo ni mogoče govoriti o popolnem izkoriščanju kapacitet, 80 odstotkov vseh del je normiranih, toda te norme nas spominjajo na nekdanji obrtniški sistem delitve dela in niso posebno vzpodbudne. Tako prav nič ne preseneča, da podjetje ni doseglo niti proizvodnega niti finančnega plana. Največjo oviro o nemotenem poslovanju podjetja predstavljajo prekomerne zaloge blaga in to predvsem polizdelkov. Tako so te zaloge ob letošnjem polletju že izdatno prešle čez 10 milijonov dinarjev, kar je za podjetje, ki ima le za malenkost večji obratni kredit, že zelo velika vsota. Podjetje ima sicer pri banki kredit za zalogo, toda ta kredit je že v celoti zapadel o odplačilo. Ker pa podjetje ni uspelo zmanjšati prekomernih zalog, je zaprosilo za dopolnilni kredit. To prošnjo za dopolnilni kredit so pri »Vrbi« prav o času zastoja proizvodnje utemeljili tako: »zaradi zelo povečane proizvodnje ...« S tako prošnjo pa je vodstvo spet vsekalo mimo, saj najemanje kredita pod takimi pogoji za podjetje ne more biti rentabilno. Vzroka, zakaj podjetje ne more prodati svojih izdelkov, sta lahko samo dva: slaba kvaliteta izdelkov ali nekonkurenčne cene. Iz te slepe ulice bo našlo podjetje edini izhod tako, da cene ustrezno usoglasi razmeram na trgu. O usodi »Vrbe« so pred kratkim razpravljali tudi na seji Obč. ljud. odbora Murska Sobota. Predlagali so. naj se » Vrba « združi z Mizarskim podjetjem Ledavo kar bo prav gotovo rešilo »Vrbo« resnih finančnih težav. — Letos niso nadaljevali z urejanjem soboških cestišč zaradi pričetka del na kanalizaciji in vodovodu. Pač pa so navozili gramoz na vse soboške ceste, ki niso tlakovane ali asfaltirane. — Prod kratkim je bila dokončno urejena Gregorčičeva ulica z iztopom na Lendavsko cesto, kar je precejšnja pridobitev za prebivalce v omenjeni ulici. — Letos so na vseh bolj prometnih ulicah namestili odgovarjajoče prometne znake. Urejena sta tudi dva prehoda za pešce in sicer na Titovi cesti. — V Gregorčičevi ulici so uredili ob stanovanjskem provizoriju 73 m odtočnega kanala, od gimnazije do Severjeve ulice pa je bil v dolžini 83 m položen nov robnik in urejen pločnik pred športnim stadionom. — Tudi letos je oviralo škropljenje mestnih ulic to, da mestna ko-munali nima na razpolago dveh primernih vodnjakov. Zato tudi niso škropili vseh ulic, ki so za škropljenje predvidene. Ulična razsvetljava je bila urejena v Žitni ulici, v ulici Daneta Šumenjaka in ulici Juša Kramarja. Cestno razsvetljavo v Ciril Metodovi ulici. Severjevi in v Vrazovi ulici bo uredil DES na lastne stroške. Kljub dogovoru DES svoje obljube še ni izpolnil. TO IN ONO 0 SOBOŠKI KOMUNALI 2 POMURSKI VESTNIK. 15. SEPT. 1960 PREDSEDNIK TITO NA POTI V NEW YORK Jugoslovanska delegacija na 15. zasedanja Generalne skup. ščine OZN na čelu s predsednikom republike Josipom Brozom Titom je v torek potovala iz Beograda skozi Zagreb in Ljubljano v Francijo, od koder bo nadaljevala pot v New York. V delegaciji so še državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike Leo Mates in pomočnik' državnega tajnika za zunanje zadeve Josip Djerdja. V New Yorku se bo delegaciji pridružil kot član tudi stalni predstavnik FLRJ v OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič. Petnajsto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se bo te dni začelo v zelo poslabšanem mednarodnem položaju zaradi izjalovljene konference na vrhu v Parizu. O tem poslabšanem položaju govorijo izjave odgovornih državnikov po svetu. Govorijo pa o tem tudi dejstva.. Eden izmed teh problemov je brez dvoma kolonialno vprašanje, ki se v vsej svoji zapletenosti postavlja ne samo pred Združene narode, ampak pred vse človeštvo. Ni pa dvoma, da bo izredna pozornost na zasedanju Generalne skupščine posvečena tudi razorožitvi, saj je v tem vprašanju ključ do reševanja vseh pomembnih problemov sedanjosti. Zato ni naključje, da se je toliko šefov držav in vlad odločilo, da bodo osebno vodili delegacije na petnajstem zasedanju Generalne skupščine. Še nikoli prej se ni zbralo na sedežu OZN toliko najvišjih državnikov sveta hkrati. Katera pobuda je pripravila toliko najvišjih predstavnikov držav, da so se odpraviti na pot v New York? Za našo državo je najboljši odgovor na to vprašanje dal predsednik Tito, ko je v izjavil pred odhodom v New York dejal: »V skladu z dosedanjimi napori vlade Federativne ljudsko republike Jugoslavije, da zlasti prek OZN čim več prispeva k ohranitvi miru in ublažitvi mednarodne napetosti, je bilo sklenjeno, da osebno vodim delegacijo naše države na petnajstem zasedanju Generalne skupščine. Spričo sedanjega zelo slabega položaja in perečih problemov, ki s tem v zvezi čakajo OZN, kakor so kolonialno vpra- šanje, vprašanje razorožitve in druga, sodimo, da je nujno in zelo važno, da na tem petnajstem zasedanju sodeluje čim več šefov držav. Sodim, da bo koristno, da na čelu svojih delegacij sodelujejo tudi šefi in predsedniki vlad prijateljskih afriških in azijskih držav, s katerimi smo se izčrpno posvetovali, preden je bilo sklenjeno, da gremo na petnajsto zasedanje OZN. Mislimo, da bo ob tej priložnosti moč izmenjati mnenja ne samo s šefi neangažiranih držav, ampak tudi z drugimi. Glede na to menim, da je petnajsto zasedanje Generalne skupščine zelo važno za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in ohranitev miru. Ne glede na zelo skaljen in težaven mednarodni položaj, pričakujem pozitivne rezultate od sestanka v New Yorku.« Prisrčno slovo od predsednika republike v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je dokaz, da se vsi naši narodi strinjajo z njegovo potjo. Tako se tudi strinja ves miroljubni svet. Naše želje in naše nade bodo spremljale Tita pri vseh njegovih prizadevanjih, da skupaj z drugimi državniki sveta reši človeštvo najhujše more, ki ga tlači — strahu pred vojno. Pogled na dvorano, kjer zaseda Generalna skupščina PRITISK MONOPOLOV Med arabskim svetom je močno odjeknila novica, da so tuje petrolejske družbe znižale cene surovi nafti na Srednjem vzhodu. Kmalu so tudi ugotovili, proti komu je naperjen ta ukrep. Znano je, da je gospodarstvo arabskih dežel — Iraka, Saudske Arabije, Kuwaita in Katare — v celoti odvisno od dohodkov petroleja. Zato utegne imeti vsaka sprememba navzdol tudi močan vpliv nanj. Znano je tudi, da te dežele nimajo o bistvu prav nobenega vpliva na politiko samih magnatov, ker so po pogodbi vezane samo na določeni odstotek čistega dobička in nič več. Kakor piše dopisnik Tanjuga, so predstavniki tujih družb navedli za svojo odločitev dva razloga: — občutno povečanje pri obsegu proizvodnje in — pojav ZSSR kot konkurenta na mednarodnem tržišču. Čemu ne zmanjšajo proizvodnje, če je ponudba prerasla povpraševanje? Tako se je pred dnevi vprašal nek a-rabski izvedenec. Glede SZ je osem znano, da njena proizvodnja, posebno pa še konkurenca na trgu, ni tako velika in torej tudi ne more povzročiti resnih sprememb. Arabski izvedenci poudarjajo, da se znižanje cen čuti v proračunu posameznih vlad, nikakor pa ne pri dobičku družb. Dobiček družb se je relativno povečal. Družbe se namreč ukvarjajo tudi s predelavo surove nafte in plasirajo na tržišče tudi končne izdelke. Zato sklep o znižanju cen nafte koristi samo družbam, deželam-proizvajalcem pa ne. Tako je spet prišel na dan stari spor o tem. kakšen naj bo odstotek dobička med družbami in deželami, ki so jim dale proizvodnjo nafte o zakup. Tu torej ne gre samo za ceno nafte, temveč tudi za dobiček petrolejskih družb in njihov dobiček od končnih izdelkov. V Iraku na zunaj velja pri delitvi čistega dobička razmerje 50:50. Če pa upoštevamo še dobiček o zvezi s finalnimi izdelki, pa 70:30 v korist družbe, kajti po pogodbi velja razdelitev dobička samo — za proizvodnjo surove nafte. Arabske dežele so že sklicale posvetovanje o problemu nafte v Bagdadu. Sodelovala bo tudi Venezuela, Že sedaj sodijo, da bodo odločno nastopile proti samovolji monopolov ter se skušale domeniti o skupnih ukrepih. O tem so se menili tudi na prvi petrolejski konferenci aprila lani v Kairu. Že tedaj so se ob navzočnosti predstavnikov družb in venezuelske vlade odločile, da bo treba zvišati delež držav pri delitvi čistega dobička, izvršiti integracijo petrolejske industrije v arabskem svetu in ustanoviti nacionalne petrolejske družbe. Že ti sklepi jasno govore o težnjah arabskih dežel. Arabski svet želi odpraviti stare oblike v odnosih do petrolejskih družb. Najjasnejši dokaz nudijo posvetovanja med predstavniki iraške vlade in Iraško petrolejsko družbo. Ta se namreč ne dotikajo že mesece samo nove razdelitve dobička, temveč tudi drugih vprašanj same proizvodnje in perspektiv. Tik .pred drugo petrolejski konferenco arabskih dežel, ki bo prihodnji mesec v Bejrutu, se odnos med arabskimi deželami in petrolejskimi družbami zaostruje. Kaže, da so se vlado teh dežel odločile za temeljito spremembo teh pogodb. NEPORAVNANI SPOR Madžarske oblasti in Partija si prizadevata, da bi odstranili trenja med člani madžarskih zadrug na skoraj povsem kolekti-vizirani vasi. Gre za spore, ki jih lahko vsak dan ugotove med Petrom Kovacsem in Janosem Kisom, dveh sosedov iz katere koli madžarske vasice, in ki presegajo meje navadnih malih obračunov. Prvi je namreč bivši dninar in hlapec, ki že dolgo dela v zadrugi, drugi pa je srednjeveliki posestnik, ki se je vključil v zadrugo šele v zadnjih dveh letih. Tanjugov dopisnik na Madžarskem piše, da oba danes žanjeta na isti njivi in jesta kruh iz žita ista žitnice. Toda medsebojne obtožbe ne ponehajo. Partijski časnik »Nep Sza-ad« je izvedel pred nedavnim obširno anketo o tem, s samim problemom pa se ukvarja tudi organ Partije »Partelet«. Ugotovili so, da so trenja med starimi in novimi, med nekdanjimi hlapci in kmeti, velika. Peter sodi med 170.000 tistih, ki že dolgo delajo v zadrugi, Janos pa med 700.000 takih, ki so se pridružili šele včeraj. — »Kaj nam bodo Janos in podobni? On je svoj čas komandiraj na vasi, pa bi rad tudi v zadrugi!« Tako govori Peter. — »Ali naj delam skupno s Petrom, ki jo bil vse svoje življenje go! in bos?« se jezi Jano«. — »Janos je prinesel mnogo zemlje v zadrugo, pa naj jo sedaj tudi obdeluje,« pravi Peter, Janos pa pristavlja: »Jaz sem pripeljal živino, Peter pa motiko. Naj se sedaj to vidi pri plačilu.« — »Janos ima kulaško kri, sedaj samo taktizira,« trdi Peter. To niso ■več samo problemi materialne narave, katere so vse doslej smatrali za najbistvenejše za pravilen in zdrav razvoj zadružništva. Do- slej so menili, da bodo vsa vprašanja odpadla, če bodo zgradili hleve in obore, nabavili traktorje in kom -bajne, pognojili njive itd. Sedaj se pojavljajo trenja v odnosih med ljudmi — družbeno-politični problem vasi. Partija pa ne bi hotela ustvariti enotnosti z metodami prisilne poslušnosti ali z umetnim oživljanjem kulaškega vprašanja. Partijsko glasilo »Partelot« piše, da so kulake kot razred odpravili in da ti sedaj dobro delajo. Del anketirancev sedaj vprašuje, ali to pomeni, da so se odrekli razrednega boja na vasi in da se ne bodo reč osinjali v tem boju na siromašne kmete, kot to postavlja Lenin. Na ta vprašanja od zgoraj odgovarjajo, da se tega boja niso odrekli, temveč da so le menjali obliko. Sedaj se je treba boriti proti drobnim lastniškim navadam, se zavzemati za ideološko prevzgojo in okrepiti zadruge. Kulaškega vprašanja ne kaže pogrevati, budnost na vasi pa ne sme pomeniti, da se bodo vrnili na krivično sumničenje ljudi kakor svoj čas. Partijsko vodstvo sodi, da bodo trenja njalaže odpravili s skupnim delom. Naloga partijskih organizacij pa ,je da trenja zmanjšajo in odpravijo. Partijski funkcionarji zadruge »Želeno polje« v Peczelu so n. pr. šli od hišo do hišo in pojasnjevali ljudem prednosti, ki jih bodo imeli ▼ zadrugi. V zadrugi »Čuvar miru« so ustanovili posebne skupine, ki rešujejo spore in nasprotja med novimi in starimi zadružniki. Funkcionarji zadruge »Potöfi« žc dalj časa zbirajo vsak četrtek ljudi na skupna zborovanja v kulturnem domu in jim pojasnjujejo aktualne probleme vasi im zadrugo, nato pa se razvija pestro zabavno življenje. Tako se ljudje bolje medsebojno spoznavajo in počasi odstranjujejo razlike, ki jih še ločijo. TRENJA MED VZHODNO IN ZAHODNO NEMČIJO BONN — Vzhodnonemške oblasti so prejšnji petek znova zaprle dohod zahodnonemškim državljanom v Berlinu in se pri tem sklicujejo na določbe Potsdamskega sporazuma. Ukrep ocenjujejo kot odgovor na revanšistična zborovanja po vsej Nemčiji im še posebej v Zahodnem Berlinu, v katera so vmešani tudi najvidnejši zahodnonemški politiki. Sedaj pričakujejo, da bo zahod-nonemška vlada v odgovor prekinila trgovinske stike z Vzhodno Nemčijo, ki sita jih obe deželi navezali, četudi v Bonnu nočejo priznati vzhodnonemškega režima. JUGOSLOVANSKA PROTESTNA NOTA ALBANIJI BEOGRAD — Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ je 9. tega meseca izročil albanskemu odpravniku poslov v Beogradu protestno noto zaradi sovražne politike albanske vlade do Jugoslavije. Napadi na jugoslovansko politiko so se zadnje čase posebno močno okrepili. Nota navaja celoten potek jugoslovamsko-albanskih odnosov, posebno zgodovinska dejstva, kako jo Jugoslavija pomagala Albaniji v boju proti fašizmu in pri izvedbi socialistične revolucije. V protijugoslovanski gonji sodelujejo najvišji albanski voditelji in pri tem uporabljajo grobe izraze ter obrekovanje. Albanska vlada tudi skuša organizirati diverzantske akcije na jugoslovanskem ozemlju. Lani so jugoslovanski varnostni organi zaprli 50 takih ljudi, letos pa 24. Posebne skupine naj bi na jugoslovanskem ozemlju organizirale šovinistično gibanje. KOMPROMIS? RIO DE JANEIRO — Po poročilu tujih dopisnikov so na gospodarski konferenci latinskoameriških dežel in ZDA dosegli neke vrste kompromis med Eisenhowerjevim načrtom omenjene gospodarske pomoči ter zahtevam lat Lusko ameriških dežel, ki zahtevajo vse večja finančna sredstva Latinski Ameriki in skupne dolgoročne načrte za gospodarski razvoj. Sodijo, da bo zaključna deklaracija obsegala ene in druge elemente. Po sklepu konference bodo ustanovili posebni sklad za »socialni razvoj«, v katerega bodo vključili tudi 500 milijonov dolarjev, ki so jih ponudile ZDA. Na drugi strani bo konferenca priporočala, naj čira-prej zajamčijo dodatna sredstva za »finansiranje osnovnega razvoja gospodarstva in industrije v Latinski Ameriki«, pri čemer so vzeli v poštev znan načrt »vseameriške operacije« brazilskega predsednika Kubi-čeka. TELEGRAMI — V Beograd je prispel na osemdnevni uradni obisk norveški zunanji minister Cappelen kot gost Zveznega izvršnega sveta. (Tanjug) — V Južnoafriški uniji se je v ponedeljek pričel proces proti 55-letnemu farmerju Davidu Prattu, ki jc lani na kmetijski razstavi skušal ubiti znanega rasista, bivšega premiera Verwoerda. (Reuter) — Član odbora nacionadne enotnosti in guverner Ankare general Bastug se je smrtno ponesrečil z avtomobilom. Ob tej priložnosti je bil tudi laže ranjen član odbora nacionalno enotnosti Ozkaja. (AFP) — Na Kubi so v nedeljo zaprli sedem oseb, ker so se ukvarjale s protirevolucionarnim delovanjem in sabotažami. Pri aretaciji so našli tudi določeno količino dinamita in drugega eksplozivnega materiala. (Reuter) — Na dunajskem velesejmu so jugoslovanska podjetja, ki so tod razstavljala, dosegla velik uspeh. Prodala so za 200.000 dolarjev blaga. (Tanjug) — V južnoafriškem mestu Johannesburg je policija zaprla 12 domačinov-črncev, članov prepovedane stranke Vseafriški kongres. (Reuter) — Predsednik neodvisne afriške dežele Gvineje Ture je prispel na uradni obisk na Kitajsko. (Hsinhua) — V Južni Koreji so ugotovili epidemijo nalezljivega vnetja mozga (encefalitis). Od 700 ugotovljenih bolnikov jih je 145 umrlo. (Tass) OBSEDNO STANJE V LAOSU VIENTIAN — Laoška vlada princa Suvana Fuma jo razglasila obsedno stanje. V Savanaketu, središču desničarskih elementov, jo princ Suna Umo »prevzel državno oblast« ter razglasil legalno vlado za protizakonito-. Pridružil so mu je vojni minister Nosavan in sta skupno u-stanavlja revolucionarni odbor proti sedanjemu režimu. Kakor poročajo, skuša ta odbor izgnati kapetana Lija, ki je svoj čas izvedel državni udar, vladi Suvana Fuma pa očita, da »popušča komu-nističnemu gibanju Patet Lao«. Vlada je namreč pričela s tem levičarskim gibanjem pogajanja, da bi dosegla deželno enotnost. POIZKUS PREVRATA V VENEZUELI CARACAS — Skupina kakih 50 oseb je skušala v ponedeljek v Venezueli brez uspeha izvršiti državni prevrat ter strmoglaviti režim predsednika Betamcourta. Uporniki so v zgodnjih jutranjih urah zavzeli radijsko postajo, vendar so v njej »vladalo« le 60 minut. Na čelu sku-»pijoe je bil poročnik Lamado Saldi-via. Notranje ministrstvo je izdalo o tem posebno uradno poročijo. Tuji dopisniki poročajo, da »prevrata« sploh niso opazili, ker vlada v mestu popoln mir. Tudi v notranjosti dežele ni prišlo do neredov. RAZCEPLJENOST MED ARBITRI Nova seja VS na zahtevo FLRJ — Simpatije glavnega tajnika za separatista Čombe — Dve vladi Konga na zasedanju Sveta — Sile OZN pred težko nalogo — Kdo je torej zakonita oblast v nekdanji belgijski koloniji? — Resolucije VS govore o vladi premiera Lumumba Kongoška kriza se širi naprej. Ni dovolj, da je prišlo do spora med predsednikom vlade Lumumbom in predsednikom republike Kasavubom. Najnovejše zasedanje Varnostnega sveta, ki so ga sklicali na pobudo jugoslovanske vlade, je namreč pokazado, da se celo glavni tajnik bolj nagiblje separatistu Combi v Katangi kot zakoniti kongoški vladi. Tak razvoj seveda lahko samo še bolj zaostri položaj in omogoči vsem onim silam, ki se kolonializma še niso odrekle, da ribijo v kalnih vodah. Nova seja Varnostnega sveta je v ponedeljek zvečer prekinila delo za nedoločen čas, n bi sprejela kakršno koli odločitev. Nekateri pravijo, da zato, da bi tako omogočila prihod delegacije premiera Lumumbe, drugi pa čakajo, da se bo položaj razčistil. Seveda (bodo pred Svetom spregovorili tudi predstavniki Kasavuba, kajti ta je razglasili novo vlado in skušal tudi s pomočjo onega manjšega dela kongoš- ke armade, ki se je izrekla zanj, Lumumbo aretirati. Tak poizkus se je ponesrečil. In kaj počenjajo čete OZN, ki bi v duhu sklepov Varnostnega sveta morale podpirati zakonito vlado? Pred dnevi so zasedle vsa letališča in Kopoldvillsko radijsko postajo in ne dovolijo nikomur, da bi jo po svoji volji uporabljal. Premier Lumumba se je v ponedeljek skušal prebiti do postaje, toda ganske čete, ki stražijo stavbo, so sprejele ukaz, da streljajo, če bi se kdo brez do-voljenja približal. Nastal je naravnost nemogoč položaj. Čete OZN so poslali v Kongo na prošnjo predsednika Lumumba, sedaj pa tej osebi ne dovolijo, da bi lahko govorila po radiu. Prav tako onemogočajo poveljniku kongoških čet, da bi lahko uporabljal za svoje inšpekcijske polete kongoška letališča. Na drugi strani poročam da je belgijska vlada poslala vladi separatista Čombeja več pšilik orožja z letalom ter tako kršila svoje obveznosti do o-srednje kongoške vlade. Glav- ni tajnik je sicer protestiral, toda njegove simpatije do probelgijskega politika, ki je o-čitno pod vplivom belgijskih družb, jasno govore o tem, ko-liko je tak protest vreden. Očitno je, da si del članic VS ne želi, da bi položaj v Kongu razbistrili v duhu resolucij Varnostnega sveta. Tak položaj pa najbolj ustreza tistim, ki bi radi razbili enotnost dežele ter si s pomočjo raznih separatističnih in federalističnih vlad ohranili vpliv na kongoško gospodarstvo in s tem tudi notranjo in zunanjo politiko. Jugoslovanski predstavnik Vidinič je v Varnostnem svetu pojasnili jugoslovansko stališče ter podprl premiera Lumumba. Hkrati je razgalil tiste, ki ne žele kongoške enotnosti. Tako stališče so zavzele tudi neodvisne afriške dežele. Če torej hoče Varnostni svet ostati dosleden samemu sebi, ne more hkrati podpreti zakonitih predstavnikov tistih, ki to zakonitost kršijo s pomočjo tujih elementov. To namreč pomeni odkrito vmešavanje tu- jine v kongoške notranje zadeve. Še danes nihče zanesljivo ne ve, če so se belgijske čete zares umaknile iz Katange, kakor je zahteval Varnostni svet. Prav talko je očitno, da so vojaki, kri jih je drugi separatist v kongoški tragediji, Kalondži, poslali iz Katamge v provinco Kasai, kjer je bil do nedavna predsednik provincij-ske vlade, oborožene z belgijskim orožjem in strelivom. Hammarskjöld — naklonjen Čombi Kalondži, separatist iz Kasaija POMURSKI VESTNIK, 15. SEPT. 1960 3 MED PEREČIMI DRUŽBENIMI PROBLEMI Pogosto bi zadostoval že pogovor Na razglasni deski Okrožnega sodišča v Murski Soboti lahko preberemo pogosto tudi to, da bo pod številko P.. ./60 na osnovi tožbe N. N., ki je po poklicu to in to, stanujoč tam in tam, tega in tega dne ob določeni uri obravnava zoper gospodinjo ( ali karkoli že) N. N., stanujočo tem in tam — zaradi razveze zakona. Doslejšnja praksa omenjenega sodišča pa priča o tem, da je letno v Pomurju okrog 50 razvez zakonu. Če bi podrobneje proučili te primere, bi ugotovili, da je vsak izmed njih sicer specifičen, je zgodovina zase, v vseh zgodbah pa je vendarle nekaj skupnega. Kaže, da so najpogostejši vzroki razvez v naših krajih prepiri spričo zakonolomstva. e več. Prav nič ni potreben poseben pogum za trditev, da niso posebno redki primeri, ko si najdejo možje novo »družico«, s katero bi se radi poročili, zakonska žena pa jim je pri tem ovira, ker pač ni star plašč, ki ga lahko zavržejo ali odložijo, ko se ga naveličajo. Pri tem pozabljajo ti možje, da so sami krivi in da zato ne morejo zahtevati razveze. Dalje je znano, da v naših krajih moški v pretežni meri radi pijejo. Alkohol povzroča v njih nagnenje k prepirom, razgrajanju in pretepom. To opažajo zlasti pri starejših zakoncih, ki se naposled odločijo za razvezo. Ni nobena skrivnost, da nimajo marsikje družine zaradi alkohola nobenega miru, žena in otroci morajo pogosto prenočevati drugje v soseščini, ali pa mora žena celo s podplutbami, če ne še hujšimi poškodbami v bolnišnico v oskrbo kirurga. Žal je res, da je tudi takih primerov še vedno precej. V našem vsakdanjem življenju na vasi je kajpak še vedno mnogo zastarelega pojmovanja. V večini primerov je mož pri hiši gospodar, žena pa je v njegovi odvisnosti. V praksi ne moremo govoriti o popolni enakopravnosti. Zena se vede tako, kot mož želi. Vse važnejše stvari opravlja mož, ki več hodi okrog, pri tem pa ima tudi več priložnosti za pustolovščine z ženskami. Izkušnje kažejo, da je na podeželju manj primerov nezvestobe in zakonolomstva pri ženskah, ker so pod nadzorstvom svojih mož. Ne gre za trditev, da so ženske bolj poštene, gre le za izkušnje pri razvezah zakonov. Se danes imamo primere, da se vdajata pijančevanju oba zakonca, ki se pogosto tudi prepirata. Pri tem prav nič ne mislita na otroke, na to, če so otroci preskrbljeni ali ne, še manj pa na njihovo vzgojo in posledice takega pogubnega vedenja. Znan je primer otroka iz lendavskega okoliša, ki je doraščal v takšnih razmerah. Po odpustu iz vzgojnega zavoda je sam izjavil, da se ne bo poboljšal, ker mu je mladost pokvarjena, pokvarila pa sta mu jo lastna oče in mati. V kolikor je vdana pijači tudi mati, trpijo otroci toliko bolj, saj ne poznajo niti primerne prehrane, miti nege, a tudi ne vzgoje. Ko odloča po opravljeni razvezi sodišče o delitvi otrok, se posvetuje s pristojnim varstvenim organom občinskega ljudskega odbora. Najpogosteje ugotovijo, da je okolje pri materi razen v izjemnih primerih za otroke ugodnejše. Zlasti če so otroci manjši, jih ne kaže dajati očetu, razen v primeru, če je mati zapadla alkoholu. Pogoste so razveze med mladimi zakonci, ki se radi sprejo tudi že zaradi sleherne malenkost. Pri mladih zakoncih je očitna nestrpljivost, kar opozarja, da vzgoja za zakon nikakor ne bi bila odveč. Hkrati se zakonci mnogo pogosto prehitro odločijo za razvezo. Ko jih sodišče razveže, spoznajo svojo zmoto in se kasneje skesajo. Na zunaj je ločitev enostavna reč in tudi na sodišču obravnave za razvezo nikakor niso zapletene in težavne. V življenju zakoncev pa tak korak neverjetno veliko pomeni, zlasti če je prenagljen, saj so nastale med njimi številne vezi, ki jih ne kaže podcenjevati, še manj pa zanikati. Praksa varstvenega organa nekega občinskega ljudskega odbora je zabeležila celo primer, da je sodišče prisodilo otroke po razvezi očetu. V tem primeru bi morala mati plačevati preživnino. Izvršba bi bila brez pomena, ker ničesar nima. Vrh vsega se je drugič poročila, domače okolje, v katerem živi, pa ji ne dovoli plačevati preživnine, a tudi lega ne, da bi se zaposlila. Primer, ki priča, da so v ozadju drugi, zato bi bilo socialno nepravično sodno preganjati to mater. Socialni delavec je življenjsko presodil stvar in ji svetoval, naj se z drugim možem razveže, saj z njim nima otrok in se ponovno poroči s prvim, s katerim jo vežejo otroci. Nasvet je upravičen, saj je očitno, da je v drugem zakonu nesrečna, razveza v prvem pa je bila najbrž prenagljena. Marsikatera zakonca sta si v zakonu pridobila, pogosto z velikim trudom in delom, tudi imetje. Praksa pa prav glede tega kaže, da nastanejo po razvezi zaradi delitve te imovine še bolj mučni prepiri in tudi več let dolge pravde. Niso redki primeri, da sta si zakonca v zakonu zgradila hišo. Sodišče se na temelju tožbe loti zadeve z vso skrbnostjo in natančnostjo, ugotoviti pa mora med drugim v verigi ostalih ugotovitev, za koga je bila hiša grajena, koliko in kaj je kateri zakonec prispeval in še vrsto podobnih reči. Na pomoč morajo tudi izvedenci gradbene stroke. Treba je določiti vrednost tega in onega, ugotoviti deleže in še mnogo drugega. Prepričljiv dokaz, kako dolga je pot do ulomka, potrebnega za določanje solastnine. Nato pride kolkovina za sodbo, odvetniški stroški in drugo. Običajno sta naposled obe stranki nezadovoljni in zato sledijo še kolkovine za pritožbo na višjo stopnjo v Ljubljano, če ne celo tudi na najvišjo v Beograd. Pogosto pa bi bilo mogoče zadovoljivo rešiti spor že na nižji stopnji, če ne bi bilo obojestranske trme. In ko je stvar že povsem blizu poravnavi, se lahko zatakne kaj pri sporazumevanju o plačilu odvetniških stroškov ali čem drugem. Marsikaj pa bi izostalo, če hi se kdo pogovoril z zakoncema, ki sta se odločila za razvezo in vse, kar temu običajno še sledi, in jima povedal, da imata otroke, da živita za svoj mladi rod, da imata skupno imovino. Če bi zakoncem kdo vse to pravilno pre-dočil in obrazložil, bi bilo v naših krajih mnogo manj razvez, manj odvetniških in sploh sodnih ter vseh drugih stroškov, razprtij, prepirov, pravd in sovraštva. Na sodišču so sicer spravni poskusi, vendar zahtevajo le-ti mnogo dragocenega časa, ki ga ni na pretek. S tem naj bi se nemara ukvarjali tudi poravnalni sveti, toda stranke se redko obračajo nanje, sodišče pa nima pravne podlage, da bi stranke napotilo tja. Torej tudi te ugotovitve pristojnega sodišča in varstvenih organov občinskih ljudskih odborov ob in po razvezah zakonov v naših krajih opozarjajo na to, da zahtevajo ta vprašanja, ki so, vendar samo na videz, stvar posameznikov, družbeno skrb. Zato ne smemo podcenjevati proučevanja tudi negativnih pojavov, pred 'katerimi spet ne kaže zapirati oči, a tudi ne dajati prevelikega poudarka. Če bi togo ocenjevali številke o razvezah in podobnem, bi na prvi pogled morda prišli do navideznih, neugodnih zaključkov glede primerjave predvojnega in današnjega stanja, čeprav je med obema težko postavljati primerjave. Prej bi bilo treba upoštevati številne razlike, jih skrbno proučiti in šele takrat se odločiti za primerjavo, kar pa ni namen tega sestavka. Vsakomur pa je znano, da danes mladi ljudje mnogo prej stopajo v zakon, a ne zaradi lahkomiselnosti, temveč zato, ker imajo večje možnosti, da svojo ljubezen čimprej javno potrdijo s poroko. Spričo večjega števila porok je tudi razumljivo večje število razvez, kar pa ne pomeni razpadanja družine in morale, kot ne pomeni po besedah nekega socialnega delavca večje število bolnikov v današnjih bolnišnicah, da je sedaj več bolnih kot prej. Stvar je očitno drugačna: imamo več bolnišnic in več možnosti za zdravljenje. Za razveze pa prav gotovo velja, da so v nekaterih primerih manjše zlo v primerjavi z zakonom, ki že zdavnaj ni več zakon. Ob razvezah največ trpijo otroci. Prav zato je nujna in potrebna zavzetost za trajne in trdne zakone, za vzgojo mladine v družini, v šoli in družba. Zopet: več razumevanja za bistvo problema in manj občutljivosti spričo trenutnih težav in ostankov preživele miselnosti. Torej le še eno v vršiti težavnih, a ue nerešljivih vprašanj, ki zahtevajo ob upoštevanju preteklosti in naše perspektive pri obravnavanju in reševanju predvsem stvarne poglede, zrelost in odgovornost. •Bojan Šinko POMURSKI FILMSKI BAROMETER V Gornji Radgoni si bodo obiskovalcu kina lahko ogledali to soboto in nedeljo ameriški barvni film »JEZDILI SO NA ZAHOD«. Že naslov filma pove, da gre za western, ki pa za spremembo nikakor ni napak, zlasti za ljubitelje to filmske zvrsti ne. Sredi prihodnjega tedna bo na sporedu italijanski barvni film »SENSO« režiserja Luchiua Visconti-ja, ki sodi med največje ustvarjalce obdobja novega realizma v italijanskem filmu. Vendar gre tokrat za njegov povsem realističen film z nekaterimi značilnostmi italijanske melodrame. Režiser je hotel dati filmu bolj zgodovinski značaj, v filmu pa naj bi potekala tudi osebna zgodba grofice Serpier (Alida Valil). Hotel je pripovedovati zgodbo o slabo vodeni vojni, ki jo je povzročil določeni družbeni razred in jo pripeljal v poraz. Zal pa je moral režiser ue-katere prizore opustiti ali pa jih spremeniti. Kot sam pravi, je bil njegov prvotni scenarij dokaj drugačen. Vodilni francoski kritik Geor-ges Sadoul ugotavlja, da se je Vis-conti opiral prav pri tem filmu na estetiko nekaterih italijanskih slikarjev, sam režiser pa je z grenkobo izjavit: »Če vas prisilijo, da iz filma izrežete vse, kar je zares -vrednega, pride človek do prepričanja, da pravzaprav ni vredno truda, ukvarjati se z filmsko umetnostjo.« To velja omeniti zato, ker so posegi producenta povzročili, da gledajo gledalci v filmu skoraj vse drugo, le tega ne, kar je bil režiserjev glavni in prvotni namen: približati se resničnosti. V Beltincih bo za konec tega tedna na sporedu ameriški film »ČLOVEK S PUŠKO«, v Križevcih pri Ljutomeru pa prihodnjo sredo francoski film »PONOS IN STRAST«. V Ljutomeru bo to soboto in nedeljo na repertoarju francosko-italijanski barvni film »VSTAJENJE«, sredi prihodnjega tedna pa si bodo Ljutomerčani lahko ogledali ameriški barvni film »AFRIŠKI LEV«. V Radencih bodo predvajali v nedeljo in ponedeljek francoski film »LJUBEZEN NA KOCKI«. V tej. na videz ležerni in duhoviti komediji, bodo našli gledalci nevsiljivo moralo, diskreten opomin sodobnemu zakonu, ki tako pogosto konča z razvezo že zaradi sleherne neumnosti in malenkosti. Znani režiser Yves Allegret je z mero in okusom posnel film o fantiču, ki nemočen prisostvuje nenehnim in hrupnim prepirom in zakonskim razpravam svojih staršev, o čemer se bodo gledalci sami prepričali. Sredi prihodnjega tedna bo sledil madžarski film »DVANAJST ZADETKOV«, pri Vidmu pa si bodo obiskovalci kina lahko ogledali v soboto in nedeljo italijanski film »TEODORA«, ki je, kot vse kaže, obvezen sestavni del repertoarja skoraj vseh pomurskih kinematografov, čeprav je zasnovan po običajnem receptu vseh pseudozpodovinskih filmov. V Veliki Polani bo v nedeljo na sporedu poljski film »PEPEL IN DIAMANT«, uspelo delo režiserja A. Wajde o mladi generaciji, njenem težkem svetu, prepolnem kompleksov. Film ni samo zgodovinsko resničen, v njem je prišla do izraza tudi režiserjeva nadarjenost za redke in izredne ter močne dramatične situacije. Zlasti nepozaben je lik mladega Macieka, živčnega, impul-sivnega mladeniča, ki jo ocenjujejo kritiki kot eno najboljših v poljskem filmu doslej. Polančani filma vsekakor ne smejo zamuditi. Lea-davčani si bodo ob koncu tega tedna lahko ogledali drugi del ameriškega barvnega filma »VELIKAN«, prihodnji teden pa francoski film »NOČ NAD PARIZOM«. Prvega smo omenili že zadnjič, za drugega pa velja med drugim to, da ga je Au-tant-Lara zrežiral gibčno in premišljeno, med vlogami pa sta najboljši vlogi Jeana Gabina in Bourvilla. Zlasti Gabin je znan kot igralec, ki prav tako kot James Cagney ali pokojni Bogart nikoli ne razočara. Zlahka ga gledamo tudi v slabem filmu. Sicer pa film pripoveduje zgodbo, ki se dogaja v zasedenem Parizu 1. 1942. Gre za pustolovščine dveh črnoborzijancev, vendar je napaka filma le v tem, da nas ustvarjalci predolgo prepričujejo, da gre za komedijo, komedija in tragedija pa morata biti v eni temi skrbno mešani. Preobrat k resnosti je zato v tem filmu preveč močan in vzdušje v Gestapu v popolnem nasprotju s prejšnjimi prizori. Zato je film prijetna in filmsko izredna zabava, ni pa umetniško pomemben. V Murski Soboti bomo za konec tedna najprej videli ameriški barvni cinemascope film »ZELENI OGENJ«, ki soda v vrsto uspelih pustolovskih filmov, ni pa v njem nobenih novih, svežih prijemov. Vsi so že več ali manj stari in obrabljeni, čeprav ni mogočo trditi, da nas film dolgočasi. Igralska ekipa (Steward Gran-ger, Grace Kelly, Paul Douglas) u-streza, njena igra pa je standardna, kot običajno v takih filmih. Sledil bo francoski kinemaskopski film »LJUBIMCA« (režiser Louis Malle, v glavni vlogi Jeanne Moreau). Film je bil deležen številnih mednarodnih priznanj, vendar ga spremljajo le od začeika žolčne polemike in celo Škandali in to vse zaradi tega, ker povzdiguje na nek način srečo in zanos fizične ljubezni (kot reklamo za ta frlm so ob premieri v Londona izrabili Rodinov »Poljub«). Kot ni mogoče očitati Rodinovemu delu, da je pornografija, prav tako ne velja ta pripomba za ta film. Za pobornike lažne morale v kapitalističnem svetu je škandal že 1o, da žena iz višje družbe zapusti svojo družbeno sredino in odide s človekom, ki ni iz njenega sveta. Za nas takšni kriterij ne velja, vsekakor pa je treba film pravilno razumeti, starši in pedagogi pa bodo morali poskrbeti za ustrezno obrazložitev mladini, v kolikor si ga bo sJednja ogledala. Sredi prihodnjega tedna bomo videli v Murski Soboti še francoski ki-nema skopski film »GRENKA ZMAGA« režiserja Nicholasa Raya. ▼ filmu je dal Curd Jürgens vlogo (major Brand), ki ji ne bi bilo mogoče mnogo oporekati, če bi gledalec sajno trenutek lahko verjel, da je on angleški oficir. Prepričljivi pa so Richard Burton (kapetan Leith), Raymond Pallegrin v vlogi Arabca in Ruth Roman v vlogi Brandove žene. Vsekakor je ta psihološka drama iz druge svetovne vojne, z uspelimi elementi akcijskega filma, privlačna za občinstvo, zlasti če omenimo, da se dogaja v puščavskem peska na nenehni prelomnici med življenjem in smrtjo. Umetniško nadpovprečna pa je zaključna scena filma, ko Brant, ki ga peče vest, pritrdi na prsi lutke iz cunj odlikovanje, ki pa je dobil, ne da bi si ga zaslužil. -bjl- Iz arene novinarjevega življenja ZAPRTA VRATA Dvignil sem črno slušalko in na drugi strani žice je mladi tajnici na uho zašepetal moj glas: »Tukaj novinar pomurskega vestnika'. Rad bi govoril s tovarišem ...« Slušalka je še v istem trenutku posredovala lahke korake tajnice in trkanje na vrata. Hotel sem pisati o podjetju »Žalujka«. Ime sicer ne pove vsega, toda več so povedale govorice, ki so visele v ravninskem ozračju kakor milni mehurčki. Toda podobe vseh teh milnih mehurčkov so različne in novinar jih mora prej pravilno osvetliti in šele potem obvestiti o tem širok krog bralcev. Podjetje »Žadujka» je že staro in njihove izdelke so že pred leti izkrcavali na ameriški obali. Vse O. K. so rekli Američani in prav tako so se muzali tudi v upravi podjetja. In zdaj naenkrat snopovje čisto drugačnih novic. »Žalujka« je zaradi finančnih težav še bolj povesila veje in njeni izdelki so se nabrali v skladišču v taki množici kakor ljudje na tomboli. Gotov denar o obliki izdelkov parkira v skladišču. Žalujoči v »Žalujki« so kmalu našli finančno »mino« in te vesti niso ostale dolgo o senci. Iz takih slepih ulic se podjetja navadno rešujejo z združitvijo. Staro pravilo je. da dva negativna predznaka rodita v matematiki vedno plus in zato so se tudi pri »Žaluj-ki« odločili za tako finančno »poroko«. Slušalka se stiska k ušesu in misli delajo s tako naglico, da skorajda začutim žulje na možganih. Na drugi strani slušalka še vedno počiva na pisalni mizi. Tajnica medtem čaka na pristojnega tovariša. Treba je o marsičem vprašati, kajti vsak komentar o »Žaluj-ki« je drugačen. Žalujka se bo združila s sorodnim podjetjem »Črnec« in tako bosta skupno živela oba »zakonca«. Podjetji sta se zmenili za skupen sestanek, kjer bi pretehtali vse stvari, ki govorijo v prid združitvi. V slušalki je zaškrtalo in na drugi strani sem zaslutil znake človeškega življenja. »Rad bi pisal o trenutnem položaju o podjetju ,Žalujka' in o eventualni združitvi s »Črncem«. Baje imajo predstavniki obeh podjetij skupen sestanek in bi zato rad zvedel, kje in kdaj« Na takih sestankih je potrebna novinarjeva navzočnost, saj je treba skupnosti pravilno razložiti, zakaj so o deficitnem morju izginili težki milijoni. Razen tega pa novinar s svojim pisanjem pobija vse tiste tatarske novice, ki vedno ob takih trenutkih krožijo med ljudmi kot bacili gri-pe. Na drugi strani žice se je oglasil tovariš, ki sem ga klical: Danes imata obe podjetji skupen sestanek. Pomenili se bodo o oseh nepravilnostih in ne bi bilo dobro, če bi temu sestanku prisostvoval tudi novinar. Kaj neki bi si mislili predstavniki podjetij ...? Nerodno je. toda nezaželjeni ste . . .« Slušalka se je obesila na vilice. beležka je zazehala. Vrata na sestanek so bila zaprta in marsikdo je bil zadovoljen, da javnost ne bo vedela ničesar n slabem gospodarjenju Midva z beležko pa sva šla poslušat predavanje o socialističnem novinarstvu, ki ponekod še vedno ne uživa dovolj zaupanja. Edino svinčnik se je opogumil in čez beležkino belino zapisal primero: »Kakor da sovjetski strokovnjaki sklepajo o izstrelitvi novega satelita « Z obiska v lendavski Opekarni Z NOVIM STROJEM 60 TISOČ OPEK Ko je lendavska Opekarna po osvoboditvi prevzela ope-arniški obrat v Dolgi vasi, so bili Lendavčani prav gotovo mnenja, da iz tega primitivnega obrata nikoli ne bo postala ena najbolj modernih opekarn v Pomurju. Z rekonstrukcijo obrata so končali v glavnem že pred dvema letoma, celotna obnova pa je bila končana šele letos z nabavo nove umetne sušilnice. Poleg umetne sušilnice je v novem obratu tudi vsa nova strojna oprema, nova strojnica, naravne sušilnice, motorni vozički za notranji transport in nove betonske steze v dolžim 1800 m. Vse to seveda že vpliva na povečano proizvodnjo, ki so jo z ozirom na nov način žganja v krožnih pečeh letos presegli za 50 odst. (lani je bilo realiziranega bruto produkta za 68 milijonov dinarjev, letos za 115 milijonov dinarjev). Kapaciteta novega obrata je več kot za štirikrat večja od prejšnjega starega obrata, saj lahko zdaj proizvajajo letno 7 milijonov opečnih enot (prej samo 1,600.000 opečnih enot). K tako veliki proizvodnji jim vsekakor pripomore nova moderna stiskalnica, ki jo je izdelal po italijanski licenci Litostroj v Ljubljani. Kapaciteta nove vakuum preše je v sedmih in pol urah 60 tisoč opečnih enot. Naj mimogrede omenimo to, da so za izdelavo tako velikega števila opečnih enot potrebovali v starem obratu nič manj kot eno leto. Po perspektivnem planu predvidevajo, da bodo že leta 1963 izplačali vse anuitete za obnovo obrata v Dolgi vasi in začeli z rekonstrukcijo obrala v Lendavi. Po tej rekonstrukciji se bo lendavska Opekarna lahko tudi specializirala: v obratu v Dolgi vasi bodo izdelovali zidno opeko, v obratu v Lendavi pa strešno opeko. S celotno rekonstrukcijo obeh o-bratov bodo popolnoma zadovoljili potrebam po opeki za lendavsko okolico, v kateri letno manjka okrog 10 milijonov opečnih enot. V opekarni zatrjujejo, da bodo to število dosegli že letos, čeprav imajo planirano za leto 1960 samo 7,5 milijonov opečnih enot. V lendavski Opekami pa poleg vsega velikega dela in načrtov niso pozabili tudi na delavce. Že pred kakimi tremi meseci so začeli z nagrajevanjem po enoti proizvoda, ki je omogočilo, da vsak dan lahko delavci vedo, koliko zaslužijo. Že v tem kratkem času ugotavljajo, da se je zaradi novega načina nagrajevanja tudi proizvodnja in 'kakovost izdelkov zelo izboljšala. Pri tem pa tudi delavci v podjetju ne zaostajajo pri zaslužkih, saj se mesečni prejemki dvignejo včasih tudi za 50 odst. od povprečnih mesečnih prejemkov. Pri tem lahko omenimo to. da so bile lani povprečne mesečne plače za delavce 12800 dinarjev, letos pa povprečno že 16.500 dinarjev. Pričakujejo pa, da se bodo plače še dvignile, tako da bo delavec ob koncu letošnjega leta lahko zaslužili povprečno okrog 18.000 dinarjev. Velika pridobitev za delavce je tudi uvedba toplih malic. V Dolgi vasi so že pred skoraj dvema mesecema zgradili novo jedilnico, za katero so kupili celotno novo opremo in hladilnik. Od prvih 30 delavcev se toplih malic poslužuje že nad 100 delavcev. Iz razgovora z nekaterimi zaposlenimi v podjetju je moč sklepati, da so tople malice res skrbno pripravljene, morda boljše, kakor v kakršnem koli drugem podjetju. Ker je nova jedilnica namenjena tudi za kulturne prireditve sindikalne podružnice opekarne, bodo verjetno že v kratkem v njej namestili televizijski aparat in začeli s predvajanjem kratkometražnih filmov. Za delavce skrbijo v podjetju tudi na drugi način. Ker se večina delavcev vozi v službo s kolesi, bodo v kratkem začeli plačevati kilometrski dodatek tistim delavcem, ki se vozijo nad 5 km daleč kot nekako nadomestilo za rabo kolesa. Poleg tega podjetje preskrbi delavcem tudi nekatere živilske potrebščine, kakor na primer slanino in drugo, ki jih delavci plačajo po znižani ceni. Na koncu naj omenimo še to, da podjetje vlaga precej sredstev tudi za stanovanja. Letos dovršujejo kot soinvestitor stanovanjski blok v Lendavi, v katerega se bo moč vseliti že meseca novembra. Prihodnje leto pa bo podjetje zgradilo še šeststamovanjski blok. Opekarna v Lendavi se je vsekakor po vsebini svojega dela uvrstila med najpomembnejše opekarne v Sloveniji, še posebej pa v Pomurju. R. Jaušovec AVTOBUS BREZ VOZNEGA REDA Avtobusi prihajajo in odhajajo natančno po voznem redu. Toda gostje se sprašujejo: »Kdaj odhaja avtobus?« Pogled na prazno desko na avtobusni postaji jim tega odgovora! ne da. Sicer pa visi avtobusni vozni red nekje v gostilni, za katerega pa potniki ne vedo. Toda v Radencih imajo za to pomanjkljivost tudi opravičilo: »Zakaj naj bi se mi trudili z nabijanjem voznega reda, ko ga pa niti na avtobusni postaji v Murski Sobotni nimajo.« Radenski gostje pa sprašujejo kar naprej: »Kdaj odhaja avtobus?« Prazna oglasna deska še vedno molči. POMURSKI VESTNIK. 15. SEPT. 1960 4 V KRATKEM PO POMURJU GORNJA RADGONA — O-pekarniško podjetje je kljub sezonskemu značaju v prvem polletju izpolnilo plan s 40,7 odst. ter s tem prigospodarilo precej sredstev tudi za sklade. V podjetju pa računajo, da bo- do 'V drugem polletju dosegli še večje uspehe ter do konca leta plan docela izpolnili. Precej zadovoljivo je izpolnilo planske naloge v prvem polletju tudi gradbeno podjetje, ki je 'v prvem polletju prigospodarilo okoli milijon dinarjev za sklade. -Ika- CRENSOVCI — V četrtek so na zboru volivcev v Crensovcih obširneje razpravljali o jesenski setvi ter o izvajanju novih agrotehničnih ukrepov. Sklenili so, da bodo letošnjo jesen sejali pretežno le italijansko pšenico »san pastore«. V nedeljo pa so imeli zbor volivcev tudi v Žižkih, vendar udeležba ni bila posebno dobra. BUČKOVCI — Minuli četrtek so imeli v Bučkovcih razširjeno sejo SZDL. na kateri so se pomenili o ureditvi pomožne zobozdravstvene ambulante v Bučkovcih ter o pogodbenem sodelovanju. Sklenili so, da bodo pri pospeševanju pogodbenega sodelovanja, poleg članov zadružnega sveta sodelovali tudi predstavniki vaških organizacij SZDL. Hkrati so sklenili, da ho organizacija poslala 120 članov na gradbišče obrata tekstilne tovarne v Ljutomeru. GOMILICE — V Gomilicah, Kančevcih in Mlajtincih so imeli minulo nedeljo gasilske sektorske vaje. Skoraj povsod so gasilci pokazali precej spretnosti in sposobnosti. V Gomilicah so uspešno nastopile tudi članice in pionirji. RAZKRIŽJE — Krajevni odbor na Razkrižju je na nedeljski seji med drugim razpravljal tudi o šolskih vprašanjih ter o ureditvi cestne razsvetljave. Za ureditev cestne razsvetljave imajo precej sredstev že zagotovljenih, pri raznih delih pa bodo pomagali vaščani. Iz Razkrižja hkrati sporočajo, da je tamkajšnji poravnalni svet v sohoto uspešno rešil kar 10 spornih zadev. TIŠINA — Na Tišini so imeli v nedeljo roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo blizu 250 staršev. Na sestanku so starše opozorili pred vsem na to, naj otroke redno pošiljajo k pouku ter se sproti zanimajo tudi za njihov uspeh. Starši so pokazali tudi precej zanimanja za ureditev šolske kuhinje, saj se je lani na primer v njej hranilo kar preko 500 otrok. Zaradi tega so že izvolili upravni odbor, ki bo kuhinjo vodil. Starši iz oddal lenih vasi, kot so Gederovci. Krajna in Sodi-šinci, so predlagali šolskemu odboru, naj za otroke preskrbi avtobusni prevoz, katerega so pripravljeni plačevati sami. BUCKOVCI — Obiskovalci kino predstav v Bučkovcih se zadnje čase vse pogosteje razburjajo zaradi nemira, ki ga povzročajo med predstavami nekateri vinjeni obiskovalci. Kot omenjajo, gre tu predvsem za mladino. BOGOJINA — Prosvetno društvo v Bogojini je v nedeljo ponovilo v zadružnem domu igro »Divji lovec«. Kakor poročajo, je bila udeležba precej dobra. Iz Bogojine pa tudi poročajo, da so v soboto končali z gradnjo šole v surovem stanju ter da se je krajevni urad preselil v nove prostore v zadružnem domu. DOBROVNIK — Pred kratkim so na seji osnovne organizacije ZKS v Dobrovniku obširneje razpravljali o poteku jesenske setve v pogodbenem sodelovanju. O podobnih vprašanjih pa so razpravljali tudi na zadn ji seji vaške organizacije SZDL, kjer so sprejeli tudi program dela. BOGOJINA — V Bogojini imajo že več tednov šoferski tečaj, katerega je organiziralo društvo LT. Tečaj obiskuje 20 ljudi. V teh dneh so pričeli tudi s praktičnimi vožnjami. TEŠANOVCI — V kmetijski zadrugi v Tešanovcih se že pripravljajo na jesensko setev. Pripravili so precej gnojil in zagotovili semena, te dni pa se pripravljajo tudi na sklepanje pogodb. Doslej imajo že precej dogovorov. Kakor omenjajo, bodo letos sejali predvsem sorte pšenice »san pastore« in U-l. V tešanovski zadrugi pa hitijo tudi z odkupom zgodnjega sadja. Doslej so ga odkupili že o-koli S vagonov, predvidevajo pa. da ga bodo odkupili še okoli 250 tisoč kilogramov. ZAVAROVANI ZAKLADI V HLEVIH Ob lepem vremenu sedaj, na pragu jeseni, ni dobro hodili na pot. Tega sem se spomnil v trenutku, ko sem v Dokležovju sredi sončnega dopoldneva stopil iz terenskega vozila soboške podružnice DOZ. Kadar je delo na polju, ne najdeš zlepa doma ne živinorejca ne njegove živine. Toda sreča me ni povsem zapustila. Ko sva s tovarišem Janezom Ovsenjakom, ki vodi oddelek za zavarovanje živine pri soboški podružnici Državnega zavarovalnega zavoda, že hotela naprej, se je vrnil s polja Stefan Klemenčič, predsednik zavarovalnega odbora v dokležovju. Te odbor pa je tisti, ki skrbi za povezavo med Zavodom in živinorejci. PRVA POBUDA V POMURJU Brž sem zvedel, da je steklo skupinsko zavarovanje živine z vključenim zdravljenjem v Do-kležovju pred dvemi leti. Klemenčič je v razgovoru povedal, da vsak večer mirno leže k počitku, saj ima zavarovano vso živino. Skupno ima v Do-kležovju 60 živinorejcev zavarovanih 120 glav goveje živine. Pobudo za zavarovanje pa ni dala zadruga v Beltincih, temveč vaščani sami. Kaže, da ne vidi zdaj zadruga v zavarovanju še nobenih koristi. Dobro, da so živinorejci v Dokležovju dovzetni za koristne .n poučne izkušnje sosednjega skupinskega zavarovanja, za besede zavarovalnih zastopnikov in v kmetijskem tisku. Drugače pa je bilo v Veržeju. Tu je dala pobudo za zavarovanje kmetijska zadruga že pred petimi leti in tako je nastalo prvo skupinsko zavarovanje v Pomurju na pobudo kmetijske zadruge. Danes zajema to zavarovanje v Veržeju in Bunčanih 260 glav živine, ki je last 98 živinorejcev. Med njimi so kajpak Šoštarič, Ga-lunder, Farkaš, Kralj, Seršen, Stranjšak in številni drugi. Le žal, da vseh spričo lepega vremena ni bilo doma. Franc Galunder, eden najbolj znanih živnorejcev v Veržeju, se je mudil v zadrugi. S Šoštaričem smo sedli za mizo in pogovor se je začel. Zvedel sem, da se število zavarovane živine veča. Živinorejci pozdravljajo zlasti dejstvo, da je vključeno tudi zdravljenje. Imeli so že primere, da je ta ali ona krava pojedla žebelj ali kos žice. Z operacijo so jo rešili in pri hiši ni bilo škode, a tudi žalosti ne. Želijo si še več sestankov z zavarovanci, a tudi kakšno strokovno besedo veterinarja. STVARNI POGLEDI IN NAČRTI V VERŽEJU »Veterinarja!« je dejal Galunder in dodal: »Naša zadruga ima namen namestiti lastnega veterinarja. Vsi veterinarski strokovnjaki so skoncentrirani v okrajnem in občinskih centrih. Njihovo mesto pa je tudi v zadrugah, kjer so pitališča in plemenska živina.« Težnja zadruge v Veržeju je razumljiva. V odprtih hlevih ima zadruga 200 glav živine, 150 pa v kooperaciji z živinorejci. Kaže, da bodo 1. 1962 spet gradili nove hleve in če bodo dobili zemljišča, se bo tudi ekonomija širila. Zavedajo se pomena preventive, zato so za veterinarja že pripravili stanovanje. Vse kaže, da bo tudi prišel. V Veržeju pa tudi pravijo, da potrebujejo svoje veterinarje v enaki meri kmetijska gospodarstva, ki redijo množico mlekaric, telet in be-konov. Prepričani so, da bo namestitev veterinarja donosna naložba. Pogovor smo dokončali na stopnicah. Hiteti smo morali ■naprej. Živinorejca Franca Kralja smo našli doma. O skupinskem zavarovanju je na kratko rekel: »Če hočeš obstojati, moraš biti zavarovan. Če imaš poln hlev, še nekako gre tudi brez zavarovanja. Vsi ostali pa smo potrebni zaščite.« V Veržeju jih nemara ni mnogo ostalo ob strani. Ljudje pravijo, da jim je ljubše, če živinozdravnika ne potrebujejo, če pa ga v sili morajo poklicati, imajo sedaj mnogo manj stroškov. Martin Stranjšak je brž povedali resnično zgodbo o premočnem teletu. Krava je poginila, vendar je dobil škodo povrnjeno, a tudi veterinarja mu ni bilo treba plačati. S ponosom je pokazal svoje krave in pokazal tisto, ki bo dobila telička v nekaj dneh, a ono, ki ga bo dobila čez teden. Jože Slavič iz Bunčan, ki ga poznamo tudi kot rejca kasačev in kot zmagovalca mnogih dirk, nam je povedal, da so ljudje v kraju s skupinskim zavarovanjem zelo zadovoljni. To jim je poleg ostalega edina rešitev, če pride v hlev nesreča. Nekateri so spočetka oklevali, toda ko so videli pomoč ob pravem času, so pristopili tudi oni. Za nesreče pri goveji živini pač velja, da človek ne more biti vedno poleg živali. Razen nekaterih so v Bunčanih vsi vključeni v skupinsko zavarovanje. Se to nam je v naglici uspel povedati Lojze Slavič, da praznuje letos 50-letni-co v konjskem dirkalnem športu. V KRIŽEVCIH, ILJAŠEVCIH IN BANOVCIH Ne vem, če sem mu sploh uspel čestitati, kajti avto je medtem že zdrvel po kotanja-sti cesti v Križevce pri Ljutomeru. Tu smo se najprej usta- vili pri živinorejcu Francu Sunčiču. O zavarovanju meni, da je koristno in dobro. Sam plačuje zanj letno nekaj okrog devet tisočakov. Razume tudi, da se je prispevek za zdravljenje podražil za stotaka po glavi. V kolektivnem zavarovanju je že tri leta, a tudi prej je že bil zavarovan. Sunčič pravi: »Živinorejec, ki hoče mirno spati, mora imeti živino zavarovano.« To je povedal iz izkušnje. Ni mu bilo težko verjeti, saj je v njegovem hlevu polno lepe in zdrave živine, ki priča o tem, da uživa vso skrb gospodarja in njegovih. Podobne besede bi prav gotovo slišali še kje. toda marsikje v Križevcih, Iljaševcih in Banovcih smo našli prazen hlev in zaklenjeno hišo. Drugje zopet smo imeli srečo in lahko smo občudovali lepo rejeno živino. Tako je bilo tudi pri Francu Makotru v Iljaševcih. Izjavil je, da mu je skupinsko zavarovanje všeč, zlasti pa možnost zdravljenja. Ce ne bi bilo zavarovanja, bi že imel z nesrečo zle izkušnje, saj je moral dati lani kravo v prisilni zakol zaradi vnetja trebušne mrene, letos pa je zbolelo vseh 6 krav za pljučnico. 14 dni sploh niso mogle iz hleva. Pomoč živinozdravnika in injekcije, pa se mu je že odvalil kamen od srca. To mu lahko verjamemo. Kar zavidal sem mu njegove krave. Ne zato, ker so njegova last, temveč zato, ker ima z njimi veselje. Mnogo skrbi pa mu je odvzelo zavarovanje. Tudi Topolnik v Banovcih se je ugodno izrazil o zavarovanju. Nesreča je že bila v njegovem hlevu: ena izmed telic je požrla železo, krava pa je povrgla mrtev plod. Obe sta morali pod nož in če ne bi bilo zavarovanja, bi še danes občutil izgubo in škodo. Sedaj vsak večer mirno leže k počitku, saj so njegovi zakladi v hlevih zavarovan L B. Sinko Zadružniki med ogledom hleva v Veržeju Sebeborski pionirji-zadružniki vzgledno gospodarijo ŽE PRVO LETO LEPI PRIDELKI Nerad sem verjel, ko mi je pred kratkim nekdo pripovedoval o izredni delavnosti šolske zadruge v Sebeborcih ter o donosih, ki jih beležijo pri posameznih kulturah. Vendar ne zaradi dvoma v sposobnost mladih. — Bilo je letos spom- ladi, ko so mi med obiskom v Sebeborcih zaupali, da bodo imeli čez nekaj dni ustanovni občni zbor šolske zadruge. Kmalu za tem sem še zvedel, da so zadrugo ustanovili in da šteje okoli 50 članov in nič več... Prav zaradi tega sem bil toliko bolj presenečen, ko so mi ondan pokazali lepe posevke bujno rastoče koruze ter povedali, da je to posestvo šolske zadruge. Kakih dvajset mladih hrbtov se je krivilo v senci košate in obtežene koruze. Obirali so fižol. »Za kumarce in ljulko smo doslej dobili že preko 120.000 dinarjev«, so se pohvalili, »nekoliko več pa pričakujemo od koruze, ki bo dala približno 50 metrskih sto-tov«. Koruzo so namreč zasejali kombinirano s kumarca-mi, papriko, zeljem in fižolom. Toda prav za nobeno kulturo ne bi mogel trditi, da je zanemarjena in da ne obeta lepega pridelka. Kako pa tudi, ko pa so jo pionirji skupno z upraviteljem Emilom Sepom skrbno negovali in obdelovali, pa tudi martjanska zadruga, s katero so v pogodbenih odnosih, jim je izredno naklonjena. » Kaj pa boste z denarjem«, me je zanimalo. »Use dohodke zbiramo in hranimo v hranilnem odseku kmetijske zadruge, jeseni pa bomo kupili novi televizijski sprejemnika Mladi proizvajalci pa bodo lahko gledali televizijske prenose brezplačno tolikokrat, koliko so k televizorju prispevali s svojim delom. Ob koncu naj povem še to, da imajo mladi zadružniki o Sebeborcih sposobno vodstvo, ki sproti spremlja uspehe in beleži dohodke. Torej jim lahko verjamemo, da bodo na hektarski parceli, katero jim je dodelila zadruga, ustvarili blizu 500.000 dinarjev dohodka Se pravi, da bodo za pridno delo že v prvem letu bogato poplačani. -ko Naš svetovalec Dr. Franc Žibrik O NAJPOGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH Zdravstvena prosveta širokih ljudskih množic (preko časopisja, filmov, lepakov, predavanj in podobno) je silno važen faktor pri zatiranju nalezljivih bolezni. V tem pogledu kultivirani narodi teh bolezni skoraj več ne poznajo, ali vsaj ne obolevajo za njimi množično. V zaostalosti se torej zrcali tudi množičnost za obolevanji teh vrst nalezljivih bolezni. Borba proti nalezljivim boleznim Ta poteka v sledečih smereh: 1) skušamo preprečiti širjenje bolezni, 2) skušamo povečati odporno silo ljudi, 3) izoliramo in zdravimo obolele, 4) poučujemo ljudi. V smislu te zadnje točke je nastalo tudi pričujoče pisanje s skromnimi željami, da bi ga ljudje čimbolj pazljivo prebrali in se ravnali po napotkih, najdenih v njem. ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI Te tvorijo večjo skupino bolezni; nas bodo tukaj zanimale le one, ki se pojavljajo pri nas v Pomurju najpogosteje. Vsa ta obolenja imajo neke skupne lastnosti: način okužbe je namreč pri vseh podoben (od izločevalca klic — to je bolnik ali bacilonosec — vodi pot okužbe v usta bodočega bolnika direktno ali indirektno); skupna jim je bolezenska lokalizacija (obolenje se vsidra v črevesju); pri vseh najdemo več ali manj izraženo drisko. Sledeče bolezni bom opisal po vrstnem redu njihove pogostnosti pri nas: griža, akutno želodčno črevesno vnetje (»zastrupljenje s hrano«), poletne driske dojenčkov ter trebušni tifus in paratifus. GRIŽA Za grižo obolevajo ljudje v Pomurju skozi vse leto, vendar so najpogostejši bolezenski primeri v poletnih in jesenskih mesecih. Bolezen povzroča bacil, ki ga izloča za grižo oboleli iz črevesja z blatom. Tudi pri tej — kot pri vseh nalezljivih črevesnih boleznih — opažamo, da v največji meri obolevajo za njo ljudje, ki živijo v nezdravih higienskih razmerah in ki so skregani s čistočo. Priložnostno se lahko okuži pri bolniku ali od kliconosca vsak, ki je imel z njim opravka, če ne pazi, ali pa iz nevednosti, nemarnosti. Z bacilom griže okužena hrana in pijače, sadje, umazane roke prenesejo povzročitelja v bodočega bolnika. Sprejemljivost za to bolezen je splošna ne glede na starost. V mnogih primerih so za raznos povzročitelja odgovorne muhe. Bacil griže ne vzdrži dolgo izven telesa, ko ga bolnik z blatom izloči; nekoliko dalje vzdrži v mleku, vodi in različni nesnagi. Vir okužbe je torej zmeraj bolnik ali bacilonosec s svojim blatom. Človek se okuži skozi usta. Dovzetnost za grižo povečajo različne prebavne motnje. (Nadaljevanje) Turistična razglednica Pribežališče revmatikov Naslov teh toplic poznajo innogi, saj je skoraj polovica gostov iz soboškega okraja. Sploh pa prihaja v to kopališče mnogo ljudi iz vseh krajev med Radgono in Skopjem. S čakovske strani pripelje goste že zgodaj zjutraj avtobus, razen tega pa prihajajo peš, s kolesi, vozovi in avtomobili. Avtomobili se bahajo z domačimi in tujimi registrskimi tablicami. Vučkovec-toplice v bližini Martina na Muri so že stare, saj so tu že leta 1912 našli topel izvir zdravilne vode. Od takrat obkoljujejo te toplice vsi zdravja željni ljudje. V lanski sezoni so jih našteli 30.000, letos pa je ta številka že presegla 40.000. Pravijo, da je žveplena voda v Vučkovcu izvrstno sredstvo proti revmatizmu. To je tudi mnenje strokovnjakov in to nedvomno drži. Ob 10.30 smo delavnega dne prešteli kopalce v zaprtem bazenu. Na prostoru 9x5 metrov se je strpalo točno 112 ljudi. To pa ni za Vučkovec noben rekord. Ob nedeljah jih prihaja mnogo več — 1.000 do 1200 — in na parkirnem prostoru lahko naštejejo takrat 300 koles, 40 avtomobilov, 10 motornih koles in mnogo konjskih vpreg. Vprašan je je le, koliko ljudi lahko takrat sprejme notranji bazen s površino 45 kvadratnih metrov. Toda ni važno, koliko jih sprejme, saj je voda takrat ravno tako zdravilna in skozi razbita stekla na vratih piha takrat ravno tak prepih kot ob delavnikih. Zdravja željni revmatiki pa... Kopališče ima okrog 60 kabin, katerih vrata se odpirajo z zavito žico ali s spretno roko, 20 ležalnih stolov za sončenje in nekaj kabin z banjami, pred katerimi v vrstah čakajo ljudje. Uprava kopališča je lansko leto s steklom ogradila zunanjo restavracijo, kamor se lahko gostje zatečejo ob deževnih dneh. Na splošno pa bi lahko rekli, da bi se ob tem turističnem objektu dalo še marsikaj urediti, da bi bil ta kraj potem res primeren za oddih našega delovnega človeka. Ne moremo sicer reči, da so cene penzionov velike, saj je kompletna dnevna oskrba le 500 dinarjev. Toda te nizke cene še ne morejo biti opravičilo za take razmere, v katerih letujejo naši ljudje. Načrti, ki jih imajo pri upravi, bodo uresničeni šele leta 1965. Do takrat nameravajo zgraditi velik bazen olimpijskih dimenzij, prav tako pa bodo razširili tudi notranji bazen. Velik hotel bo nudil gostom dovolj prenočišč, da ti ne bodo več prenočevali v bližnjih zidanicah. Za vse to bodo pri upravi rabili okrog 70 milijonov dinarjev, saj bo že iskanje večje količine zdravilne vode stalo 4.5 milijone dinarjev. Toda sredstva? Ta še niso zagotovljena. Tako računajo, da bo v letu 1965 imelo kopališče Vučkovec namesto dosedanjih 40 postelj kar za sto ljudi prenočišč in v deževnih dneh gostom ne bo potrebno več premikati postelj, da jih dež ne bi premočil, kakor se to godi zdaj. Stanje, kakršno je v Vučkovcu sedaj, ni prav nič pohvalno in je škoda, da naravne dobrine prodajamo našim ljudem v taki obliki. D. D. Pionirji obirajo fižol 5 POMURSKI VESTNIK, 15. SEPT. 1960 V nedeljo prvi spopadi na rokometnih igriščih Po dokončni odločitvi ORO se bo začela rokometna liga v nedeljo, 18. t. m. Najbolj zanimivo pa je to, da še sedaj ni znano dokončno število moštev, ki bodo nastopala. Kot vse kaže, bo v ligi nastopalo 6 moštev, in sicer Beltinci, Krog, iz Sobote pa Grafičar, Učiteljišče, Ekonomska srednja šola in Gimnazija. Možnosti so še, da se bosta tej šestorki pridružili še moštvi iz Radgone in Lendave. Te nejasnosti tik pred pričetkom ligo nikakor ne mečejo najboljše luči na ORO, ki bi moral te o-snovno stvari brez dvoma že prej urediti. Pa tudi moštva bi morala poskrbeti za to, da do takih nejasnosti pred pričetkom ligo ne bi prišlo. Pristaši rokometa bodo brez dvoma takoj opazili, da med letošnjimi moštvi ni zaslediti soboškega Partizana, ki je več let zapovrstjo osvojil naslov okrajnega prvaka. Kot smo izvedeli, je društvo TVD Partizan rokometno moštvo zaradi objektivnih razlogov razformiralo, igralci so prestopili v druga moštva, večina pa le pristopila h Grafičarju. Tako v letošnji sezoni ne bomo mogli več prisostvovati derbjju Beltinci : Partizan, pač pa se bo, kot vse kaže, ta derby spremenil v dvoboj Beltinci Grafičar. Sicer pa počakajmo do nedelje. • V prejšnji številki smo že poročali o incidentu na tekmi med Soboto in Beltinci, ko je prišlo do nešportnega obračunavanja med igralcema Štic-lom iz Beltinec in Tušem iz Sobote, nadalje pa o nerazumljivem koraku moštva Beltinec, ki je brez pravega razloga zapustilo igrišče. Disciplinsko sodišče jo zadevo proučilo in izreklo tudi nekaj nujnih kazni. Pri razsodbi je disciplinsko sodišče upoštevalo nekatere olajševalne okoliščine, tako da odmerjene kazni niso bile izrečene preostro, vseeno pa bo to opozorilo, da podobni primeri na rokometnih igriščih niso več zaželjeni. Tako je bilo celotno moštvo Beltinec zaradi nedopustne zapustitve igrišča kaznovano s strogim ukorom, igralec Beltince Šticl s prepovedjo igranja na dveh tekmah n Tuš s strogim ukorom. -rrr- Pred prvenstvom v SCL ŽOGA NA CENTRU Ljubitelji nogometne igre bodo v nedeljo spet pohiteli na nogometna igrišča, kjer bodo sodniki dali znak za začetek nove prvenstvene sezone. Enajst nedelj bodo na igriščih odmevali aplavzi športnega občinstva, enajst nedelj bodo nogometni kibici težko pričakovali rezultate o igri svojega moštva. Spet se bo začelo računanje točk, gol-razlike in vsaka tekma bo odločala o mestih na prvenstveni lestvici. Pomurje bosta letos zastopala v SOL kar dva kluba. Zaradi razpada mariborskega Branika (čeprav je disciplinsko sodišče NZS ustavilo postopek. uveden zoper člane upravnega odbora in tehnične komisije nogometnega kluba Branik) se bo letošnjih prvenstvenih dvobojev spet udeležila Nafta iz Lendave. To pa bo zelo privlačno, saj bomo po daljšem času spet lahko gledali derbyje pomurskih rivalov. Prvi predstavnik Pomurja, Sobota, gre na start letošnjega prvenstva precej pogumno in z opravičenim optimizmom. Po enomesečnem odmoru so igralci Sobote koncern julija spet začeli redno trenirati in je moštvo za prvenstvena srečanja dobro pripravljeno. Razen tega je dobila Sobota z vratarjem Vrdjukom precej močno okrepitev, čeprav bo imel pravico nastopa na prvenstvenih tekmah šele čez en mesec. V letošnjem prvenstvu bodo soboške barve branili naslednji igralci: Vrdjuka, 'Marčič, Drvarič, Klanjšček, Skalar, Šarotar, Norčič, Zorec, Norčič J., Dozet, Sečko, Potočnik, Šarotar, Maučec, Kološa in Miloševič. Sobota igra letos z novim sistemom, ki si ga je od brazilske reprezentance izposodilo že več moštev zvezno lige. To je sistem 4:2:4, kjer igrata dva srednja krilca in dva srednja napadalca, krila pa imajo nalogo, da po potrebi pomagajo tudi obrambi. Zaradi novega sistema igre, s katerim gre Sobota v novo prvenstvo, bo moral trener Zelko še nekoliko vigrati moštvo. To pa ne bo težko doseči, saj prihajajo igralci zelo redno na treninge. Razen tega pa tudi podjetja im šole, na katere so igralci vezani, tesno sodelujejo s klubom. Za letošnje prvenstvo se bo borilo za točke dvanajst moštev. Najmočnejše zastopstvo ima Ljubljana, ki ima v ligi kar štiri moštva (Krim, Ilirija, Slovan in »Ljubljana«). Razen obeh pomurskih predstavnikov bodo na prvenstvu igrala še naslednja moštva: Maribor, Gorica, Olymp, Kladivar, Rudar in kranjski triglav. Pri letošnjem prvenstvu je NZS uvedla zelo koristno novost, ki bo imela čez leta prav gotovo ugodne odmeve v slovenskem nogometu. U-stanovila jo namreč enotno mladinsko slovensko ligo in tako se bodo vedno v predtekmi srečali mladinci istih moštev. Za Soboto bo to lahko imelo finančne posledice, saj se bodo potni stroški zdaj podvojili, dohodki pa ostanejo skoraj isti. Sekretar NK Sobota Vlado Cvetko nam je na vprašanje o izgledih prvega pomurskega predstavnika v letošnjem prvenstvu povedal tole: »Računamo na mesto v gornjem delu tablice. Seveda nam bo pri tem pomagala tudi športna publika, ki s pravilnim bodrenjem lahko precej odloča o končnem rezultatu.« V nedeljo potuje Sobota že na prvo prvenstveno srečanje v Ljub-jano, kjer se bo srečala z novim ligašem Slovanom. Lendavska Nafta bo imela precej težji opravek, saj jd bo iz srečanja s kranjskim Triglavom zelo težko izvleči kakšno točko. Za nedeljo so torej pripravljene prve točke, toda vprašanje je. kdo jih bo osvojil. Počakajmo še nekaj dni. OBČINSKO TEKMOVANJE V STRELJANJE V času od 14. do 21. septembra praznujejo strelci v naši državi svoj praznik — Teden strelstva. Pred 12. eti je namreč v Beogradu bila prva skupščina Strelske zveze Jugoslavije, kjer so ustanovili strelsko zvezo. Pobudniki te skupščine in njeni udeleženci so bili borci naših partizanskih brigad. Tudi strelstvo v soboški občini je doseglo v tem obdobju viden napredek. Tako se je številčno stanje članstva in strelskih družin stalno dvigalo in se dviga še danes. Danes je v 26 strelskih družinah vključenih preko 1500 članov. Že to je dokaz, da so je streljanje v zadnjem času zelo razmahnilo. Tudi v materialnem pogledu postajajo društva vsak dan močnejša in so tako ustvarjeni ugodni pogoji za večjo množičnost in kvaliteto. Da bi strelci čim svečanje proslavili 12. obletnico ustanovitve svoje organizacije, bo Občinski strelski odbor Murska Sobota organiziral 18. septembra ob 9. uri v Murski Soboti veliko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. To tekmovanje bo na strelišču za malokalibrsko puško v fazaneriji. Občinski strelski odbor je že razpisal program tekmovanja in obvestil o tem vse strelske družine. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo vse strelske družine, lahko pa sodelujejo tudi z večjim številom ekip. Ekipe lahko sestavljajo članice, člani in mladinci. Vsaka ekipa mora šteti štiri člane. Streljanje bo izvedeno iz vseh treh položajev: stoječega, klečečega in ležečega. Tri prvoplasirane ekipe bodo po tekmovanju prejele naslednje nagrade: malokalibrska puška, zračna puška in strelski material v vrednosti 2500 dinarjev. Kap. Ivo Perinič SLUŽBENA OBJAVA ORO Nedelja — M. Sobota: ob 9. uri ženske ESS: Grafičar, sodi Obal. ob 10. uri moški ESŠ : Beltinci, sodi Zupan. —Krog: ob 10. uri moški Krog : Lendava, sodi Šefer. Torek — M. Sobota: ob 16. uri moški Učiteljišče : Grafičar, sodi Šiftar. Na stadionu v Murski Soboti so se nogometna moštva krepko pripravljala na tekmovanje. Na sliki: moštvo »Zagreba« med treningom Nepresenetljiv poraz v Mariboru MARIBOR B : GRAFIČAR 3:0 (1:0) V -nedeljo se je pričalo na vseh igriščih v okviru Mariborske podzvezne lige tekmovanje za prvenstvo v 1. razredu. Za naslov prvaka v tej sezoni se bo potegovalo 11 klubov: Kovinar, Maribor B, Korotan, Fužinar, Drava, Aluminij, Sever, Partizan Rače, Pohorje, Ojstrica in Grafičar. Letošnje tekmovanje za prvenstvo v tej ligi -obeta ostrejšo konkurenco in tudi večjo mikavnost za gledalce, ki bodo nedeljo za nedeljo polnili igrišča. Bodoči prvak MPL je takorekoč že na vidiku: to bo nedvomno mariborski Kovinar, ki se je prav te dni preselil v Ljudski vrt in je prevzel pod svojo streho vse Branikove igralce, ki so še ostali v Mariboru. Moštvo Kovinarja bo torej močno okrepljeno in ima zategadelj že vnaprej zagotovljen primat za vstop v SCL. Nedeljska tekma za prvenstvo na igrišču Maribora med drugo garnituro tega kluba in soboškim Grafičar-jem se je končala tako, kot smo v glavnem pričakovali: s porazom črno-belih, kar na ne preseneča, saj je moštvo Grafčarja tokrat nastopilo v zelo oslabljeni postavi (brez poškodovanih igralcev in onih, ki bodo imeli pravico nastopati šele v četrtem kolu tega tekmovanja). So-bočani so se domačinom precej časa dobro upirali, vendar pa niso bili povsem kos napadu, ki je trikrat uspešno zatresel njihovo mrežo, z napadalno potorko, ki so jo tokrat lahko postavili na igrišče, pa niso izvodili pritinapadov, ki bi se lahko končali z golom. Tokrat so v napadu sodelovali celo igralci, ki jih običajno vidimo v obrambnih vrstah. Zmaga Mariborčanov je bila ob številni udeležbi gledalcev in dobrem soljenju Horvata zaslužena in ne predstavlja za črno-bele velike izgube, saj nastopa B moštvo Maribora izven konkurence in se. njegove točke ne štejejo pri določanju vrstnega reda na uradni lestvici prvenstva. V nededjo popoldne bo imel Grafičar na domačem terenu v gosteh enajstorico Fužinarja iz Raven na Koroškem — tokrat pa že za prve tekmovalne točke. MARIBOR : SOBOTA 4:2 V polfinalni pokalni tekmi se je Sobota v nedeljo dostojno poslovila od nadaljnjega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal. V Mariboru je izgubila proti domačinom z rezultatom 4:2. V precej ostri igri je moštvo Sobote igralo podrejeno vlogo, toda rezultat o tem že zgovorno priča. Sodnik inž.. Skalar iz Ljubljane je na tej tekmi dosodil kar tri enajstmetrovke, od teh eno v korist Sobote. Poraz proti moštvu »Maribora«, ki ima v prihodnjem prvenstvu velike izglede za osvojitev prvega mesta, za moštvo Sobote ni neuspeh. Naši nogometaši prejemajo odlikovanja Velik uspeh naših nogometašev ZLATO ZA JUGOSLAVIJO London 1948. Helsinki 1952, Melbourne 1956 — olimpijska leta in olimpijski kraji, kjer so se naši nogometaši borili za medalje. Vedno jim je uspelo priti v finale, toda prav tu so morali vedno poklikniti pred močnejšim nasprotnikom. Zadnje olimpijske igre v Rimu so prinesle ljubiteljem nogometa večje veselje. V soboto zvečer so v sijajni igri premagali reprezentanco Danske z rezultatom 3:1 in tako dosegli uspeh, ki je eden najvidnejših v zgodovini našega nogometa. Za največje presenečenje so nedvomno poskrbeli naši košarkarji, ki so šli v prve borbe z malimi iz-gledi. Skupina, v katero jih je določil žreb, je bila tako močna, da ni bilo prav nobenega upanja na kakšno vidnejše mesto. Po požrtvovalni borbi pa so prišli v finale in so dosegli šesto mesto pred mnogimi močnimi ekipami. Atleti so odšli z olimpijade brez kolajne, to pa še ne smemo šteti za popoln neuspeh. Konkurenca na igrah jo bila tako močna, da nihče ni mogel kaj več niti pričakovati. Vsekakor je dosegel največji: uspeh med našimi atleti Zvonko Bezjak, ki je v metu kladiva dosegel šesto mesto. Razočarali so nas rezultati naše waterpolo reprezentance, ki ni ponovila uspeha s prejšnjih olimpijskih iger. lomu pa ni kriva le slaba igra, ampak so jih onemogočili tudi sodniki, ki so sodili zelo pristransko. Neupravičeno zgubljena kolajna! Naš mladi telovadec Miro Cernr je uspešno tekmoval v vrsti z odličnimi japonskimi in ruskimi telovadci. V vajah na drogu je prišel med šest najboljših telovadcev na svetu. Naša maratonca Škrinjar in Mihalič sta dosegla deseto in dvanajsto mesto. To vsekakor ni uspeh, toda priznati moramo, da je posebno Mihalič imel precej večje izglede, toda kriza od 31. kilometra naprej in močni krči bi kmalu povzročili, da bi moral celo odstopiti. Osvojili smo dve kolajni: nogometaši zlato in rokoborec Martteo-vič srebrno. Toda navsezadnje ko- lajne »iti niso važne, saj je prvo olimpijsko načelo športna borba, kar pa so naši tekmovalci izpolnili. V nedeljo ob 18.45 je olimpijski ogenj ugasnil in XVII. olimpijske igre so končane. Japonska hunna ob zaključnih svečanostih je že naznanila vsemu svetu, da bo naslednje olimpijsko srečanje vseh športnikov sveta 1964. leta v Tokiu. Odbojkarska srečanja pred prvenstvom Pred začetkom prvenstva v Pomurski odbojkarski ligi so preteklo nedeljo nekatera moštva še »enkrat izmerila svoje moči. Dva odbojkarska turnirja v Turnišču in Moščan-cih sta pokazala viden napredek vseh ekip. Prav zaradi tega bo bližnje prvenstvo zelo zanimivo, saj so moštva precej izenačena. Na nedeljskem turnirju v Turnišču so sodelovala štiri moštva. Največ znanja so pokazali ljutomerski odbojkarji, ki so osvojili prvo mesto. Ostale ekipe so se razvrstile tako: Rakičan, Turnišče, Lendava. Na turnirju v Moščancih je nadmočno zmagala Sobota, ki je brez težav odpravila vse nasprotnike. Domačini so zasedli drugo mesto, njim pa sledijo Puconci in Mačkovci. Naslednjo nedeljo, 25. septembra ob sedmih zjutraj se bo v Murski Soboti že začel prvenstveni turnir, ki bo določil novega člana Mariborsko odbojkarske podzveze. Čeprav vse ekipo še niso prijavljene, pričakuje prireditelj na naslednje udeležence: Sobota, Ljutomer, Rakičan, Lendava, Turnišče, Šalovci, Moščanci, Mačkovci, Puconci, Grad in Cankova. GRAFIČAR : RUDAR (M. Središče) 1:5 (0:2) Včeraj popoldne sta se srečali v Soboti nogometni enajsterici domačega Grafičarja in gostujočega Rudarja iz M. Središča. Zmagali so zasluženo gostje, saj so bili tehnično boljši in tudi kondicijsko sposobnejši od nasprotnika. Igra za oko ni bila posebno lepa, čemur je bil kriv predvsem slab teren, saj so igrali na vojaškem igrišču, ki pa za resnejša srečanja, četudi prijateljska, ne ustreza. Domačini so dosegli edini gol iz enajstmetrovke. Sodil je Lukašcv. OBVESTILO Vsa odbojkarska društva, ki nameravajo tekmovali na prvenstvenem turnirju v Murski Soboti prosimo, naj pošljejo prijave za udeležbo najpozneje do 22. septembra na naslov: Jože Gašpar, Občinski odbor SZDL, Murska Sobota. Takšen napis so prižgali v Rimu ob zalekjučku olimpijskih iger RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 18. do 25 septembra Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Povest o kalifu Štrku; 8.37 Iz albuma otroških pesmi; 8.52 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Violinske skladbe Antonima Dvoraka in Josefa Suka; 10.00 Se pomnite tovariši . . Peter Satur: Zavezniški pilot; 10.30 Zbori in samospevi jugoslovanskih skladateljev; 11.00 Igramo za vas; 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Pri »Veselih hribovcih«; 15.40 Dvajset minut s priljubljenimi jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 16.00 Melodije za vas; 17.00 Šport in glasba; 20.05 Glasbeni veriete; 21.00 Športna poročila; 21.10 Njihovih imen nismo pozabili — III. oddaja — Fjodor Saliapin — II. del; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 Pevka Nilla Pizzi; 8.20 Za otroke — a) Philippa Pearce: Od kod je čoln, b) Odmevi na ‘letošnje mladinske pevske revije; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov; 11.00 Prizor iz III. dejanja opere Ivan Susanin; 11.15 Naš podlistek — Odkritje civilizacije Maya — I; 11.35 Violončelist An-tonio Janigro in violinist Isaac Stern vam igrata; 12.00 Štirje fantje na obisku pri nas; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Med pasove pšenice sejmo ozimne krmne dosevke; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.00 Johannes Brahms: Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 »Spo- minčice«; 16.00 Naši popotniki na tujem — Franček Lasbaher: Na delovni akciji v Vzhodni Nemčiji; 16.20 Vzhodno od Indije (Orkester Werner Müller); 16.40 Igra pianist Cor do Grcot; 17.10 Šoferjem na pot! 18 00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Štirikrat deset; 20.40 Simfonični koncert; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Iz del Petra Iljiča Čajkovskega; 8.40 Zabavni orkester RaphaMe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Saj nisem nalašč; 9.25 Poje ženski zbor Svobode Laško p. v. Julija Goriča; 9.45 Klavirske skladbe Vladimirja Lovca; 10.10 Parada popevk; 11.05 Vedri zvoki; 11.30 Niccolo Paganini: Koncert za violino in orkester; 12.00 Stane Starešinič poje in igra belokranjske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Milojko Vidmar Odprla so se šolska vrata; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Jugoslovanski oporni pevci pred mikrofonom; 14.05 Radijska šola za všjo stopnjo — Jože Dolničar: Včasih bobni — danes televizija; 14.35 Joe Loco s svojim kubanskim orkestrom: 15.40 »Tam doli za Drav- co in drugod z domačimi ansambli; 16.00 List iz domače književnosti — Grigor Vitez: Pesmi; 16.20 C. De- bussy: Preludij k favnovemu popoldnevu. F. Schubert: Četrta simfonija: 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Ljudske pesmi in plesi iz Sovjetske zveze: 17.35 Veliki zabavni orkestri; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Parada plošč; 18.50 Človek in zdravje — dr. Bojan Fortič: Tuberkuloza nekdaj in danes; 20 00 Pojo tuji pevski zbori: 20.30 Radijska igra — Nazim Hikmet; Skrivnostni Ivan Ivanovič; 21.35 Marijan Lipovšek: Toccata quasi apertura; 21.45 Mandoline in godala; 22.15 S popevkami po svetu; 22.40 Jazz! Z orkestrom Stan Kenton; 23.10 Nočni komorni koncert skladb Blaža Arniča. Sreda 8.05 Polje učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« p. v. Jožeta Hanca; 8.30 Europa express; 9.00 Radi bi vas zabavali; 10.10 Monologi in arije; 11.00 Glasbene razglednice; 11.30 Družina in dom; 11.40 Marjan Vodopivec: Jesenski ognji; 12.00 Igra Trio Avgusta Stanka: 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Preprečevanje kalitve krompirja v shrambah: 12.25 Zabavni orkester RTV Beograd: 12.40 Otroci pozdravljajo: 13.30 Dve virtuozni priredbi melodij J. Straussa; 13.50 Četrt ure z ansamblom Maurice Larcange; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Saj nisem nalašč (ponovitev); 14.35 Boris Panandopulo: Divertimento; 15.40 Zabavni zbori; 16.00 Novost na knjižni polici — Renate Vigono: Neža gre v smrt; 16 29 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi; 18.45 Radijska univerza — dr. Radoslav Andius: Živalska toplota in bioenergetika; 20.00 Melodije raznih dežel; 20.40 Popularne opere — Pietro Masoagni: Cavalleria rusticana: 22.15 Plesna glasba z vsega sveta: 23.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov; 23.50 Prijeten počitek! Četrtek 8.05 Ivan Zajc: Simfonija v c-moIu: 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Jože Dolničar: Včasih bobni — danes televizija (ponovitev); 9.25 Izbrali smo za vas; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane; a) Neža Maurer: Kje je moja kroglica, b) Pisana vrsta otroških pesmi; 12.00 Grupa Dalmatincev iz Zagreba pred našim mikrofonom; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Repanšek: Zankaj želimo strnjene nasade krompirja; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Nekaj popularnih skladb; 13.50 Napevi za mesto in vas; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Violinske skladbe Panča Vladigerova in Karla szymanowskega: 16.00 Iz svetovne književnosti — H. A. Habbas: Vrabci; 16.20 Parada plošč: 17.10 Petdeset minut turizma in melodij: 18.00 Iz oper Giacoma Puccinija: 18.30 Športni tednik: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 20.50 Sodobna francoska lirika (literarna oddaja): 21.25 Iz Srhu-bertove skicrke zaključna oddaja): 22.15 V ritmu današnjih dni; 23.10 Nočni koncert. Petek 8.05 Orkestralni operni odlomki; 8 30 Melodije za razvedrite: 9.00 Glasbeni večer: 9.55 Segava klaviatura; 10.10 Pester spored miniaturnih skladbe; 10.40 Popevke na tekočem traku: 11.00 Petnajst minut s Kmečko godbo 11.15 Naš podlistek — Odkritje civilizacije Mava — II; 11.35 Emil Adamič: Koroška suita; 12.00 »Dobra volja je najbolja« 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tatjana Hlišč: Sodoben nasad orehov: 12.25 Hammond orgle v ritmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Dokler: Pajac in peter; 14.35 Potjo baritonist Leonard Warren; 15.40 Komorni zbor Univerze iz Valparaisn; 16.00 Humoreska tega tedna — Larrv Harris: Najstarejši motiv; 16.20 Slovenske skladbe igra violist Srečko Zalokar; 16.40 Zabavni orkester Monja Liter; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Aleksander Borodin: Simfonija št. 1; 18.00 Pozdrav z go ja; 18.15 Domači mali ansambli; 18.30 Iz našihh kolektivov; 20.00 Po moskovskih ulicah; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 B. Bartok: Čudežni mandarin: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 21.15 Mladim plesalcem- 23.10 Intermezzo z godali: 23.20 Pojte z nam ! (Posebna oddaja BBC); 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Poje Paul Anka: 8.20 Harfistka Pavla Uršičeva igra skladbe jugoslovanskih avtorjev; 8.40 Petnajst minut z Ljubljanskim oktetom: 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Dokler: Pajac in Peter (ponovitev) 9.25 Za prijetno razvedrilo; 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 12.00 Pojeta Danica FIlipič in Franc Koren — spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Siliranja jesenskih pridelkov krme; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 12.45 jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana; 13.30 Venček domačih igra Ansambel Srečka Dražila; 13.50 Od arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Joseph Haydn: Koncert za klavir in orkester v D-duru; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Z melodijami čez kontinente; 17.10 Pesmi in plesi iz Romunije; 17.25 Parada plošč; 18.00 Mariborski komorni zbor; 18.20 Zvočni kaleidoskop; 18.45 Okno v svet; 20.00 Z domačo glasbo v sobotni večer; 20.25 Sobotni mozaik; 22.15 Oddaja za našo izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat. Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestite in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušačci čestitajo in pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23. ure. Oh nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23. ure. POMURSKI VESTNIK, 15. SEPT. 1960 6 RAKIČAN — Na zadnjem sestanku aktiva mladih zadružnikov v Rakičanu so ocenili polletne uspehe aktiva. Ugotovili so, da so na svoji parceli pridelali 58 metrskih stotov pšenice na hektar, lep pridelek pa pričakujejo tudi pri koruzi. Mladi zadružniki pa se poleg pridelovanja zavzemajo tudi za ureditev cest, jarkov in poti. M. SOBOTA — V okviru »Tednu požarne varnosti«, ki bo zadnji teden v septembru, bodo gasilske zveze in društva poskrbela za utrditev gasilskih društev ter organizirala široko propagando za varstvo pred požarom meti šolsko mladino in ostalim prebivalstvom Pomurja. Za pripravo programov so že imenovali pri gasilskih zvezah posebne komisije. V okviru teh programov so tudi sektorske vaje, ki so marsikje številno obiskane. -jb- RADOSLAVC1 — V soboto so imeli v Radoslavcih sejo zadružnega sveta. Uvodoma so o-cenili poslovanje zadruge v prvem polletju ter ugotovili, da bodo plan do konca leta lahko izpolnili, saj pričakujejo precejšen odkup sadja Ob tej priložnosti so se pogovorili tudi o poteku jesenske setve. IŠČEM PRAZNO SOBO za takojšnjo vselitev. Plačam mesečno 5000 din. Naslov v upravi lista. M-1003 IMAM NA ZALOGI nove hrastove sode od 100—1000 litrov. Miroslav Klukovič, sodar, Boreči, p. Križevci pri Ljut. M-1001 OPREMLJENO SOBO oddam dvema moškima. Naslov v upravi lista. M-1004 2 VAJENCA v uk za dimnikarsko stroko sprejmem takoj. Poizvedbe v upravi lista. M-1007 HIŠO, nadstropno, dvostanovanjsko, takoj vseljivo v Mursiki Soboti, in več sejalnikov 8—14 vrstnih ugod-no proda Realitetna agencija, Kocljeva št. 16. Murska Sobota. M-1008 PRIDNO DEKLE z osnovnim znanjem kuhe, ljubiteljico otrok sprejmem takoj k 4-članski družini. Plača 6000 din. Srečko Zalokar, Stari trg 28-III, Ljubljana. M-1009 OSEBNI AVTO, predvojni tip, ugodno prodam. V račun vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. M-955 DEKLE sprejmem na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v u-pravi lista. M-993 PLATO VOZ na gume do 2 ton, še ni izgotovljen, poceni prodam. Beltinci št. 64. M-994 2 KONJA s colo opremo z vozom, ugodno prodam. Aleksander Bo-har, Peskovci št. 42, p. Šalovci. M-997 OMARO ugodno prodam. Spasenija Suša, Grajska št. 15, M. Sobota. M-1002 36 AROV TRAVNIKA v Murski Soboti (Plese), ugodno prodam. Vprašati: Štefana Kovača ul. 29, vsak četrtek in nedeljo od 12. do 14. ure. M-999 GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, sprejmem takoj. Po možnosti upokojenka. Predpogoj: ljubiteljica otrok in čistoče. Naslov v upravi lista. M-1000 IŠČEM STANOVANJE s kuhinjo in sobo ali vsaj eno sobo. Za nagrado mu prepleskam ali preslikam stanovanje. Slikar, Kolodvorska št. 7, M. Sobota. M-1011 GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma ali resno ženo za 8 ur sprejmem. Naslov v upravi lista. M-1012 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK EKA sistem AEG, kuhinjski štedilnik »Goran« v zelo dobrem stanju in otroško stajico zaradi selitve prodam. Naslov v upravi lista. M-1013 HIŠO s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, svinjakoma in šupo v Murski Soboti, ugodno prodam. Informacije: Štefana Kovača ul. 29, vsak četrtek in nedeljo od 42. do 14. ure. M-998 PODJETJA, USTANOVE, POZOR! Na zalogi imamo ŠVEDSKE RAČUNSKE STROJE »ODHER« na tni operacije — avtomatično množenje in kontrolni trak. Pisalne stroje vseh vrst, domače in uvožene. Pohitite z naročili, dokler zaloga še traja. — Cene konkurenčne. Za naročila se priporoča Knjigarna in papirnica »Dobra knjiga«, M. Sobota LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti obvešča vse državljane, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe, da bo v tekoči sezoni organizirala PRIPRAVLJALNE TEČAJE za opravljanje izpitov čez peti in šesti ter sedmi in osmi razred osemletke Prav tako bo organizirala TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA V primeru da bo dovolj prijavljencev, pa tudi tečaj ostalih jezikov. Pismene prijavnice sprejema Ljudska univerza v Murski Soboti. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjer, polletna 200 dinarjev, ta inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunala banki v Murski Soboti it. 605—70 1—365 DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 5. DO 10. SEPT. 1960 Bela Bdlinger — enajstič, Franc Hartman — tretjič, Ludvik Veren — drugič, vsi iz soboške bolnišnice. Janko Kukel — devetič, Anica Roškar — tretjič, Stefan Rituper — devetič, Stefan Antalič — četrtič, Marija Vild — tretjič, Ciril Klanjšček — drugič, Milan Okretič — tretjič, v,si iz Murske Sobote. Marija Lukač — drugič iz Bakovec, Marija Zadravec — tretjič, iz Lipe, Marija Cigan iz Gančan, Irena Klajderman — četrtič, iz Gornje Bistrice, Martin Benko, Agata Benko, Marija Benko, vsi iz Hotize, Marija Felkar, Katarina Gerenčer, obe iz Gaberja. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi naj lepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Petek, 16. sept. — Ljudmila Sobota, 17. sept. — Frančiška Nedelja, 18. sept. — Irena Ponedeljek, 19. sept. — Sonja Torek, 20. sept. — Branko Sreda. 21. sept. — Matej Četrtek, 22. sept. — Mavricij MURSKA SOBOTA — od 16.—18. septembra ameriški barvni cinema-soope film: »Zeleni ogenj«; od 19. do 20. sept. francoski cinemascope film: »Ljubimci«; od 21.—22. sept. francoski cinemascope film: »Grenka zmaga«. LENDAVA — cd 16.—18. sept. ameriški film: »Velikan« IT. del; od 20.—21. sept. francoski film: »Noč nad Parizom«. LJUTOMER — od 17.—18. sept. italijanski barvni film: »Vstajenje«; od 21.—22. sept. ameriški barvni film: »Afriški lev«. SLATINA RADENCI - od 18.-19. sept. francoski film: »Ljubezen na kocki«; samo 22. sept. madžarski film: »Dvanajst zadetkov«. VIDEM OB ŠČAV. - od 17.—18. sept. ameriški barvni film: »Teodora«. GORNJA RADGONA — Samo 16. sept. izredni sovjetski mladinski film: »Veliki poziv«; od 17.—18. sept. ameriški barvni film: »Jezdili so na zahod«; od 21.—22. septembra italijanski barvni film: »Senso«. BELTINCI — od 17. do 18. septembra ameriški film: »Človek s puško«. VELIKA POLANA - Samo 18. sept poljski film: »Pekel in diamant« KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 17—18 sept. ameriški barvni film: »Gospodar Balantrea«; samo 21. sept francoski film: »Moderna devica« PREKLIC Obžalujem dejanje, ki sem ga v vinjenem stanju storil poravnalnemu svetu na Tišini in se mu javno zahvaljujem, da mi je oprostil. Jože Nemec. Kupšinci ZDRAVSTVENA POSTAJA DOBROVNIK razpisuje štipendijo za šolanje na srednji šoli za medicinske sestre Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti pri Zdravstveni postaji Dobrovnik do 30. septembra 1960. LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti obvešča vse interesente, da bo s pričetkom naslednjega meseca organizirala STROJEPISNI TEČAJ Vsak udeleženec tečaja bo imel možnost naučiti se snov desetprstnega strojepisnega sistema, kakor tudi osnove pravilnega oblikovanja dopisov. Upravni odbor LJUDSKE UNIVERZE v Murski Soboti razpisuje delavno mesto: REFERENTA za splošno izobraževalni sektor Pogoj : srednješolska izobrazba s prakso v pedagoškem poklicu. SOCIALNO ZAVAROVANJE URADNI DNEVI PRI ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE IN NJEGOVIH PODRUŽNICAH Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se je delokrog zavoda za socialno zavarovanje povečal, prostori pa so ostali enaki. Zaradi tega je v posameznem uradnem prostoru večje število uslužbencev in stalno prihajanje strank v te prostore samo negativno vpliva na delovno storilnost posameznih uslužbencev. Zaradi tega prosimo vse, ki imajo opravka na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje oziroma v njegovih podružnicah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni, da prihajajo na zavod oziroma v njegove podružnice v določenih uradnih dnevih, ki so: PONEDELJEK od 8. do 12. ure: ČETRTEK od 8. do 12. ure: SOBOTA od 8. do 12. ure. Če se boste držali navedenih uradnih ut, bo odpadla bojazen, da bi bila vaša pot brezuspešna. V navedenih dnevih bodo namreč uslužbenci, ki imajo opravka s strankami, v uradih. Da bi omogočili uradne opravke na zavodu za socialno zavarovanje im pri podružnicah tudi osebam, ki v dopoldanskih urah zaradi zaposlitve ne morejo urediti svojih zadev UVAJA OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V M. SOBOTI IN NJEGOVE PODRUŽNICE V LENDAVI, LJUTOMERU IN G. RADGONI tedensko enkrat uradne ure od 15. do 17. ure in sicer vsak ČETRTEK! V tem času sprejemajo tudi stranke in druge osebe ki želijo kaka pojasnila v zvezi s socialnim zavarovanjem. Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Lendava razpisuje na podlagi čl. 33., 36. in 37. Zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIKA Ljudske univerze v Lendavi — 'Pogoji: višja ali visoka šolska izobrazba 2. RAVNATELJA I. Osnovne šole Lendava — Pogoji: srednja ali višja šolska izobrazba s 5-letno prakso 3. TAJNIKA Osnovne šole Turnišče — Pogoji: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisa Pravilno kolkovane ponudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi je treba poslati komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Lendava v 15 dneh po objavi razpisa. Šolski odbor osnovne šole IVANA CANKARJA v Ljutomeru išče šolskega pomočnika Nastop službe 1. oktobra 1960. Stanovanja ni. Šolski odbor Osnovne šole I. Cankarja, Ljutomer Upravni odbor MLINSKEGA PODJETJA Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SKLADIŠČNIKA EMBALAŽE končana 8-letna osnovna šola z nekaj prakse v administraciji 2. FAKTURISTA - končana ekonomska šola z nekaj det prakse na podobnem mestu Filača po dogovoru oziroma po pravilniku podjetja. Prošnje je treba vložiti do 25. septembra 1960. Nastop službe 1. oktobra 1960. Ljudmil Stojanov: Martovo usmiljenje Zunaj se ustavljajo vojaki, ki so prignali šest vaščanov. Med njimi je tudi učitelj iz sosednje vasi, pri katerem sem pred kratkimi prenočeval. Privedejo jih k meni, da bi jih zaslišal. Treba je ohraniti obliko zakonitosti. Star sem šele dvaindvajset let, na sencih pa se mi belijo prameni šivih las. Ujetniki stopajo v pisarno drug za drugim in zasliševanje se začne. Ne vejo, zakaj so jih prijeli. Enega so ustavili, ko se je vračal s pogreba svojega otročička. Drugi je napeljeval vodo na vrt. Tretji je vozil gnoj na njivo. Učitelj se celo čudi, zakaj so ga prignali. A tudi jaz sem — kaj bom jaz tu? Kako sem padel v ta pekel in da vse to niso kake sanje? Stopim k stotniku, da bi mn poročali. — Nedolžni ljudje — pravim. — Popolnoma nedolžni. Moramo jih pustiti, da bodo opravljali svoje delo. Stotnik je vzdignili nov kozarček in izbruhnil v smeh. — Ha, hat, ha! Nedolžni — to pomeni: krivi. V odloku zapisano: »Nedolžnih ni«. Si razumel? Nedolžni! Kaj so pa potem delali na njivi? Kdo se zdaj potepa brez dela? Nedolžni! In ta tvoja učena glava jim verjame! Matice je pomislil in rekel: — Daj, prinesi mi spremni list. V aktu je bilo zapisano, kako so prijeli vsakega posameznika, kje in v kakšnih okoliščinah. — Vidiš — mrmra stotnik, piha in obrača liste. — Razbojnike skrivajo, bratec. Psi. Nikomur ne moreš verjeti. — Potem je vzel pero in z roko, ki se je tresla od pijače, napisal poševno čez natipkani list: »V skladu z odlokom št. 17 kot skrivalci razbojnikov. — Ne! — sem vzkliknil ves prepaden. — Pisar! — je zavpil in suhe steklene oči so mu oživele, — V štab polka po odlok! — in iztegnil je liste proti pisarju. ki je v pozoru molče sprejel akte, rekel »razumem« in odšel. Potem me je stotnik gledal nekako prijazno in zmagoslavno in tisti trenutek se mi je zazdelo, da je sam krvoločni bog vojne. Ali veš, prijatelj, da v Ameriki usmrčujejo ljudi z električnim tokom? Toda tam je usmrtitev tako redka, da se za truplo usmrčenega trgajo univerze... Ali veš to? Kako bi le mogel vedeti! Kdaj se bodo akti vrnili? Toda to ni potrebno . . . vem. kaj bo zapisano. Spanec mi beži v oči. A tudi ko zaspim, me tlači mora: široko odprte oči, polne smrtne groze, krvavi noži, prepletene kače, tuljenje psov, človeške kosti... Odpravim se na pot ob reki. Polje je tiho, spokojno. Strnišča se grejejo v jesenskem soncu. Kako mirna je zemlja! — si mislim. Naša velika mati, ki nikomur ne stori nič žalega, skrbi za vse. Ljudje pa, glej... Ko človek pomisli koljejo se kot zverine. Naglo se mi približuje starka, zgrbljena, s težko culo pod pazduho. Ravno tista, ki je prosila, da bi smela pokopati glavi svojih sinov. — Kaj pa prenašaš? — jo povprašam v šali. Zmede se in nerada odvezuje culo: dve človeški glavi, ki so ju psi napol oglodali. — Kako si ju le spoznala, nesrečnica? — vzkliknem in naglo pogledam stran. Obraz ji je suh, nepremičen, in po njem tečejo solze nekako same od sebe, brez glasu. Tiho, malone šepetaje spregovori: — Ali je mogoče, da mati ne bi spoznala svojega sadu? In odide mimo mene. Zdaj prihaja tisto, kar je najstrašnejše. Zadnjič moram zaslišati obsojence. Vod vojakov jih že žene po poti. ki se vije pod vrbami ob bregu reke, v tesno kotlino s pobočjema, ki se vsipavata. Jesen je. Trava je porumenela. Ob globokem, dolgem jarku stoji šest ljudi, zvezanih, oblečenih pol kmečko pol mestno, neobritih — pravi živi zid, ograja iz ljudi, katerih nemi, obupani vzdih kakor da trga svet od vzhoda do zahoda. Spiti obrazi brez krvi v žilah. Ali je sploh kakšno upali je v teh očeh? Topa, slabotna mržnja se zablisne v njih, ravnodušnost na smrt obsojenih ljudi. Stojijo ob jarku, poleg svojega groba, in, glejte, že jim govorim z drhtečim glasom: — Kdor bo povedal, kje se skrivajo razbojniki, bo pomiloščen. Medtem ko izgovarjam to laž, jih ne smem gledati; str-mim v tla. Tedaj spregovori učitelj zamolklo in pridušeno: — Zakaj se posmehujete, gospod? Pogledam ga. Obrvi mu krčevito podrhtevajo, ustnice so mu razpokane. V njegovih očeh tli plaha prošnja, kakor da bi hotel reči: Ali se spominjaš tistega toplega zvezdnatega večera, ko si prenočeval v moji hiši? Večerja pod kostanji, moje skromne gostoljubne žene. In svetlolasega otroka veselih oči, ki te je klical »striček«. Ali se ne spominjaš? In zjutraj, ko ti je žena vlivala vodo kot ljubemu gostu? — Dajte, ne utegnemo izgubljati časa! — odsekano vzklikne poveljnik. Narednik zavezuje žrtvam oči. Krčevito mu pomagajo z rokami, ker si želijo, da bi se čimprej končalo. Pokličem učitelja k sebi in mu zavpijem na uho: — Povej, da veš za skrivališče razbojnikov, to te bo rešilo! Gleda me brez moči, z vnetimi očmi in kaže svoja ušesa: — Ne slišim! Reci še enkrat! Besede ponovi m še glasneje. — Gospod, ničesar ne slišim! Obupamo razširim roke. Zavezujejo mu oči. Potem obrne oficir vseh šest z obrazom proti jarku. Sliši se povelje: — Naprej, na nož! Zatisnem si oči z rokami in se obrnem. Tega ne gledam prvič, toda ob tem prizoru me obhajajo mrzlični mravljinci. Tresem se kakor v vrečici. (Nadaljevanje sledi) POMURSKI VESTNIK. 15. SEPT. 1960 7 SPECIALNI ZEMLJEVID LUNE V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati, prvi zemljevid temperaturnih eon Lune. To vest je sporočil znani sovjetski astronom dr. Salomonovič. Po njegovi izjavi bo moč nadelati ta zemljevid s pomočjo novega sovjetskega radio-teleskopa, ki ima premer 22 metrov. Koliko znaša temperatura posameznih zon, računajo učenjaki na temelju rezultatov radio-teleskopa. Ta lahko zabeleži tudi najmanjšo razliko v emitiranju radio-valov, ki prihajajo z raznih mest lunine površine. Zemljevid bo potreben v zvezi s pripravami človeka na obisk tega najbližjega planeta Zemlje. TRANZISTOR NA TRAKTORSKI PRIKOLICI Za olimpijske igre v Rimu je vladalo veliko zanimanje tudi. v vaseh okrog Svnljiga. Ljubitelji športa iz oddaljenih vasi so prihajali tudi iz več deset kilometrov oddaljenih krajev, da bi zvedeli najnovejše vesti ali poslušali prenos z olimpijskih iger. Med enim izmed radijskih prenosov iz Rima je skupina mladincev iz vasi Varoši prevažala gnoj z zadružnim traktorjem na njivo nedaleč od vasi. Dela ni bilo mogoče odložili, vendar so se mladinci znašli. Tomislav Randjelovnč je prinesel svoj tranzistor in ga montiral v prikolico. Mladinci so pozneje izjavili, da jim ni šlo delo še nikoli tako od rok in da ni bilo še nikdar tako prijetno. SVETILNIK NA SONČNI POGON V Ameriki so pred nedavnim zgradili svetilnik, ki uporablja za pogon sončno energijo. Na vrhu stolpa je 300 sončnih celic, ki absorbirajo sončno energijo s pomočjo baterij. Preko dneva se električna energija akumulira v baterije, ko pa se zvečeri, vklopi avtomat električno napravo in svetilnik začno osvetljevati morsko gladino vse do 10 km daljave. DVAJSET VRST HRUŠK Z ISTEGA DREVESA Ignac Bruner, kmetovalec iz Malih Grabčanov v koprivniškem okraju, se ukvarja že leta s sadjarstvom. Doslej je la »kamniški Mičurin, kot ga kličejo znanci, dobil več nagrad za svoje uspehe v sadjarstvu. V svojem sadonosniku (ima stebla, na katerih raste tudi po več vrst sadja. Ima tudi steblo, na katerem raste 12 vrst hrušk. To steblo vzbuja veliko zanimanje, ker dozoreva na njem od ranega poletja do pozne jeseni po ena vrsta hrušk. ODVZELI SO JI MALČKA Črnka Junela Sims jo delala kot hišna pomočnica pri rodbini West v San Franciscu. Ko je šla na oddih domov v Texas, so ji Westovi dovolili, da je vzela s seboj tudi njihovega sina Slanleya. Nekaj dni po njenem prihodu domov je prišla policija in ji odvzela malčka, češ da neki lokalni zakon prepoveduje, da bi beli otrok živel med Črnci — tudi z dovoljenjem staršev ne. Primer je vzbudil tudi v Amerika številne proteste. Na sliki: črna Junela z malim Sianleyem. ANTIBIOTIKI V PREMOGU Profesor dr. V. D. Evans iz Nottinghama je sporočil na sestanku Društva kliničnih patologov v Londonu. da vsebuje premog nekatere antibiotike, ki so dobili skupno me »vitricin«. Po besedah profesorja Evansa nastajajo spričo razkroja rastlin pod vplivom nekaterih bakterij. Ti antibiotiki, sodeč po nekaterih rezultatih, preprečujejo na nek način pojav pneumokonioz pri rudarjih. Skupina zdravnikov iz Nottinghama na čelu s prof. Evansom je ugotovila, da vsebuje prah veliko koncentracije antibiotikov prav v tistih rudnikih, kjer je zabeleženih malo primerov pneumokonioze. Poizkusi so pokazali, da preprečuje vitricin razvoj stafilokokov in povzročiteljev tuberkuloze. S poizkusom na morskem prašičku je dokazano, da vitricin sploh nima toksičnih svojstev in da preprečuje razvoj tuberkuloznega procesa. GIMNASTIKA PROTI SMRČANJU Londonski zdravnik d.r. Harwey Flack jo iznašel zdravilo proti neugodnemu smrčanju: pacienti morajo vsak dan izvajali posebne vrste gimnastiko z mišicami jezika in grla, ki jim jo on predpisuje. Rezultat: od 230 pacientov ga je zapustilo po dveh dneh »telovadbe« 198, ostali pa so vztrajali še pet dni, nakar je tudi njih zmanjkalo iz ordinacije. Zdravnik je o njih izjavil, da niso »vztrajni« in da so »malodušni«. TRAGIČNA NOČNA VOŽNJA V neki hiši v Bačkem Petrovem selu so srednješolci proslavljali zadnji dan počitnic. Ko so se okrog polnoči pričeli razhajati na svoje domove, je Imre Pečenjka prosil svojega prijatelja Janoša Dluša, naj mu posodi svoje motorno kolo, da se malo popelje z Eniko Šimun. Vesela čin prešerna spričo svežega nočnega zraka sta Imre in Enika sedla na težki stroj in se odpeljala v noč. Ko ju dolgo ni billo nazaj, je Janoš odidi domov po avto in se odpeljal za njima. Pred Molom je sredi ceste našel razbit motocikl, dekle in fant pa sta nepremično ležala na zemlji, nekaj metrov od vozila. Dekle je bilo mrtvo, fanta pa so s težkimi poškodbami odpeljali v bolnišnico v Novi Sad, kjer so ga morali operirati. SVETOVNI REKORD PADALCA Ameriški padalec Josef Kittinger je skočil te dni iz balona z višine 31.281 m s padalom, ki ga ni odprl skoraj 4 minute. Sele na višini 5338 metrov je odprl padalo in dospel na zemljo po 13 minutah in 8 sekundah. Kittinger je 1. 1959 skočil z višine 22.714 m. Višina, višja od 31 km, s katero je sedaj skočil, je hkrati največja, do katere je doslej dospel balon s človekom. Kittinger je imel pri skoku na sebi specialno obleko in na obrazu masko, ki se je zagre-vala z baterijo. NESREČEN KONEC NEDOVOLJENE VOŽNJE Blizu Sinja je prišlo pred dnevi do težke prometne nesreče, v kateri je od sodem potnikov šest poškodovanih. Iz potniškega avtomobila, ki sc je prevrnil, je izskočil sedmi potnik, 18-letni Božidar Marasovič in ostal nepoškodovan. Dva težko poškodovana potnika so prepeljali v bolnišnico v Split v nezavestnem stanju. Sedem mladih fantov, ti so bili v Sinju na tečaju, je brez dovoljenja vzelo potniški avto, da bi se z njim malo popeljali naokrog. Nihče izmed njih ni imel vozniškega dovoljenja, nihče pa tudi ni vedel šofirati. Po krajši vožnji je avto zdrknil s ceste in se prevrnil. Kaže, da je voznik, 19-letni Vojko Polič hotel zaustaviti avto, vendar je pritisnil na plin namesto na zavoro in to je privedlo do nesreče. SMRT SE VEDNO KOSI PO HIROŠIMI Prva atomska bomba, uporabljena v vojne namene, še zmeraj seje smrt. V bolnišnici tega japonskega mesta je umrlo spričo posledic radioaktivnega izžarevanja, utrpelega pred 16 leti, od julija lani do julija letos 40 oseb. Preko 20.000 oseb, ki so doživele atomsko eksplozijo, se še zdravi v tej bolnišnici, okrog 1000 pa jih je v zelo resnem stanju. Obdukcija nekaterih nedavno preminulih žrtev atomske bombe je odkrila pri njih prvič obolenje poliosleomileoma. Gre za mnogoterne tumorje, ki se širijo v kostnem mozgu. »VISEČI« MOST NA SREBRNICI Med zadnjimi poplavami je ne-nadni hudournik poplavil in podko-pal glavni most v Stragarih. Sredina mostu se je povesila za cela dva metra, vendar se ni polomila. Tako je most postal »viseči« tudi brez jeklenih vrvi in drugih specialnih konstrukcij. Preko tega »visečega« mostu še hodijo pešci. Tudi »Fički« so do nedavnega imeli ta privilegij, dokler jim ga oblasti niso odvzele. PUŠKA BREZ LOVCA UBILA DIVJO SVINJO V nekaterih vaseh prijepoljske občine se je pojavilo krdelo divjih svinj, tako da so morali tamkajšnji kmetje po cele noči stražiti svoje njive in kuriti ognje. Svinje so se nato preselile drugam in kmetje so poklicali na pomoč okrog 30 lovcev iz okolice. Toda tudi sedaj je svinjam uspelo prebiti se oz obroča in že naslednjo noč so uničevale posevke. Lovca Ilijaz in Fehim Rovčanin sta sc nato poslužila zvijače. Iliiaz je pritrdil na ograjo lovsko puško. Za petelina je privezal vrvico in jo razpel po oelotni dolžini prehoda skozi ograjo. Oba lovca sta z drugo puško čakala v zasedi do 22. ure. Ko se je pojavilo na njivi krdelo divjih svinj, je eden izmed lovcev u-streliJ iz puške. Spričo strela so se svinje razbežale, nekatere izmed njih pa so naletele na prehod v o-graji, kjer je bila puška. Ena izmed njih je zadela v vrvico, puška se je sprožila in ubila svinjo, težko 50 kg. ŠE VEDNO UMRL Prvo okrajno sodišče na Dunaju je poslalo po pošti poziv neki priči. Pošta je poziv vrnila s pripombo »Naslovnik umrl«. Po pomoti je sodišče ponovno poslalo poziv isti osebi. Pošta je tudi to pismo vrnila s pripombo »Naslovnik je še vedno umrl« LETNI ODDIH NA KOLESU Miloje Milutinovič, uslužbenec gostinskega podjetja »Avala« v Kragujevcu, je letos že drugič prebil svoj letni oddih na kolesu. Med lanskim im letošnjim oddihom je ta »potnik po Jugoslaviji«, kot ga imenujejo prijatelji, prevozil na svojem kolesu več tisoč kilometrov. Kolesarski klub »Radnički« v Kragujevcu, čigar član je, ga je nagradilo z ročno uro Lani je Milutinovič med dvajsetdnevnim oddihom prevozil na kolesu 3000 km. KRATKO IN JASNO Pred nedavnim so našli rokopis Marka Twaina iz časov, ko je bil še lokalni reporter. Glavni urednik ga je nenehno opominjal, naj bo v svojem opisu dogodkov kratek. Mark Twain je to storil takole: »Sir Dwig-ht Mimble je naredil samomor. V klubu je tožil zaradi glavobola, vzel je whisky, svoj plašč, svoj klobuk, odseli brez zbogom, sedel v voz, potegnil iz žepa revolver in sl vzel življenje! Simpatičen človek. Sožalje z vseh strani in vse, kar k temu spada.« ZMANJKALO JI JE POGUMA — Štiriintridesetletna Američanka Jane Baldaser, bivša manekenka, je hotela pod bodo preplavati Rokavski preliv. Njen poskus pa ni uspel. Po šti-riurnem potapljanju je odstopila od svoje namere z izgovorom, češ da je morje preveč nemirno in da se ji je pokvaril aparat za dihanje. Poznavalci morskih globin pa menijo, da je lepi Jane naposled zmanjkalo poguma za ta precej drzen podvig. NA SLIKI: Jane Baldaser d popolni opremi pred neuspelim startom. NEDOLŽNO OBSOJEN 37 LET V IZGNANSTVU Prod nedavnim se je vrnil v vas Paulestre v Franciji po 37-Ietni odsotnosti Noel Espiot, kr je bil leta 1923 obsojen pred sodiščem v Nimmesu zaradi tatvine na osem let strogega zapora. V vasi je ostalo le malo ljudi, ki se ga še spominjajo, vendar so vsi, ki so preživeli burna desetletja odsotnosti svojega rojaka, trdno prepričani, da je bil nedolžno obsojen. Potem, ko je preživel dve Jeti kot jetnik na otoku Re, so ga premestili v Cayenne. Ogorčen zaradi nečloveškega postopanja z jetniki v tej francoski koloniji izgnancev, je Espiot organiziral beg in nekega dne pobegnil s sedmimi drugimi kaznjenci. Begunci so se v pirogi spustili vzdolž po valovih Orinoka in preden so prispeli v Venezuelo, so prebili nekaj mesecev med Indijanci, ki pred njimi še nikdar niso videli belih ljudi. Venezuelske oblasti so takoj zaprle begunce, ki niso imeli dokumentov tim zaprli so jih najprej v zapor v Guari, nato pa v zloglasno koncentracijsko taborišče diktatorja Gomeza. V tem taborišču, kjer je bilo interniranih več deset tisoč političnih zapornikov in kriminalcev, je bilo treba delati pod žgočim tropskim soncem za prgišče hrane in nekaj požirkov vode dnevno. Ljudje so umirali v tisočih. Ko je pretrpel nekaj let tega pekla, je Espiot ponovno pobegnil. Po zaslugi nekega prijatelja je dobil lažne dokumente in začel je novo življenje pod imenom Manuel San-čez. Izučil se je galvanoplastike in lepo je zaslužil s tem, da jo zlatil la srebril razne predmete. Vendar so bila to leta civilne smrti, ker je Espiot vas čas živel pod tujim imenom in hrepenel, da bo nekega dne le videl svoje roditelje in vse svoje drage v daljnjem rojstnem kraju. Zaman jc bivši kaznjenec iz Cayenne s pomočjo raznih posrednikov skušal dobiti dovoljenja od oblasti v Franciji, da bi se vrnil domov in da bi mu odpustili ostali ded kazni. Njegovega primera niso mogli rešiti več kot 20 let. Sele pred nedavnim je predsednik francoske republike odobril Espiota povratek v domovino in ga osvobodil kazni. Čeprav ima 62 let, sta Espiota pričakala v rojstni vasi oče in mati, ki še živita. Že prvi dnevi novega življenja bivšega kaznjenca so potekli v znamenju mrzličnih naporov, da bi se obnovil proces, na katerem je bil neopravičeno obsojen in da se dokaže njegova nedolžnost.' Krajo, za katero so ga obsodili, je v resnici zagrešijo dekle, ki ga je ljubil in ki ga ni hotel izdati. Spričo kesanja je dekle mnogo pozneje priznalo oblastem svojo krivdo. Vendar kaže, da je ocenil državni tožilec to priznanje kot samoobtožbo, tako da leži dosijc kazenskega procesa Noela Espiota še dalje v prašnih sodnih arhivih v Nimmesu. VOJNI ZLOČINEC - konzul v Honkongu Poljsko vrhovno tožilstvo za odkrivanje hitlerjevskih zločinov je doslej objavilo 11 ton biltenov, ki vsebujejo dokazni material o hitlerjevskih zločinih v Poljski. V kartoteki komisije je registriranih okrog 12.000 zločinov. Doslej je Poljski izročenih, a tudi obsojenih, vsega okrog 2000. V zadnjem času so jih, res, zaprli nekaj v Zahodni Nemčiji. Dokumenti omenjene komisije govorijo tudi o zločincih, ki so na svobodi. Eden izmed njih je Heinz Rheinefahrt, bivši SS-gruppenführer. Rheine- fahrt je po nalogu Himmlerja prvi prispel s svojim policijskim oddelkom iz Poznanja, da bi sodeloval pri zadušitvi Varšavskega upora. Pod njegovim neposrednim poveljstvom so bili izvršeni v predmestju Vola množični pokolji. Po bolnišnicah so pobili zdravnike in bolniško osebje. Danes je Rheinfahrt župan v Wester-landu, na otoku Solt, v Zahod-ni Nemčiji. Otto Brautigam, sedaj konzul Federativne Republike Nemčije v Honkongu, je odgovoren za deportacijo nekaj sto-tisočev Židov, od tega za o-krog 110.000 iz Romunije. V Zahodni Nemčiji svobodno živita hitlerjevski višji oficir Zispius in komandant Varšavskega geta Fuchs. Prvi je danes šef policije v Hannovru, drugi pa (prav tako kot med vojno) njegov namestnik. V Zahodni Nemčiji so naposled le aretirali tudi vojnega šefa »Centrale za izseljevanje« v Lodžu, kasnejšega Eich-manovega namestnika, Hermana Krumeja. Ta je, med drugim, neposredno ukazal, naj se zaduši v plinski celici v taborišču Hilmen 82 otrok iz vasi Lidice v ČSR. Zadnje dni so aretirali tudi Konrada Fie-biga, pod čigar poveljstvom so pripadniki esesovskih enot po-streljali okrog 100.000 Židov, prav tako pa še bivšega šefa Gestapa Wilhelma Koppeja, ki je živel pod tujim imenom kot ugledna osebnost v Bonnu. HELIKOPTERJI ODKRIVAJO DOMAČA LEŽIŠČA URANA V zadnjih 12 letih so pri nas našli 28 uranovih rud in raziskali 35.132 kvadratnih kilometrov Jugoslavije in odkrili več kot 400 točk, kjer je povečajta radioaktivnost in 22 nahajališč uranove rude, od tega 13 v Srbiji in Makedoniji. Samo lani so porabili za iskanje jedrskih surovin pri nas 2,3 milijarde dinarjev. Geologi so tudi ugotovili, da so naša perspektivna nahajališča uranove rude v Sloveniji (največ okoli Kranja), v severozahodni Srbiji (Mačva in Šumadija) ter v vzhodni Srbiji. Prvo uranovo rudo so našli pri nas sredi leta 1948 v bližini Prokuplja. Še isto leto je bila ustanovljena prva geološko-rudarska skupina za raziskovanje rud. Takrat so izdelali naši strokovnjaki tudi prve domače Geigerjeve števce, ki pa so bili še težki (okrog 5 kg), medtem ko današnji tran- zistorski tehtajo samo 300 do 400 gramov. Najpomembnejša doslej odkrita nahajališča urana pri nas so v Stari planini jugovzhodno od Knjaževca, Iverak na Ceru, Mozdreja, Bukulja pri Arandjelovcu, Co-renja vas med Školjo Loko in Idrijo ter nekatera druga. Za pridobivanje urana bodo uporabljali v prihodnje tudi oljne škriljavce v Idriji. Zdaj v inštitutu za tehnologijo mineralnih surovin intenzivno proučujejo metodo, kako bi iz teh škriljevcev lahko pridobivali uran, saj jih imajo dovolj tudi v Rasi, Kanižarici, Potrav-lju pri Sinju in drugod. Geologi pa so odkrili pri nas tudi druge jedrske surovine, kot so beril in cirkonij ter torij, ki mu obetajo, da v bodočnosti postane najresnejši tekmec uranu kot jedrskemu gorivu. Doslej odkrite rezerve uranove rude ocenjujejo v milijonih ton. Iz njih lahko pridobimo več tisoč ton urana. Prve domače uranove palice so izdelali konec leta 1958. Zdaj je v po- sebej zaščitenih skladiščih spravljenih že več ton teh, kakih deset centimetrov dolgih palic temnorjave barve in težkih po osem kilogramov, kajti uran je 19-krat težji od vode. Naprave v Kalni (tu je doslej najvažnejši rudnik uranove rude prj nas, poleg rudnika pa je zrasla tudi tovarna uranovega oksida, kjer jz rude v prvi fazi pridobivanja dobijo 65-odstotni koncentrat urana, ki ga potem dokončno obdelajo v inštitutu za tehnologijo mineralnih surovin v Beogradu) in inštitutu v Beogradu pa so le prva faza naše industrije urana, ki bo dobila do konca novega petletnega načrta že nove zmogljivosti. Zdaj razpolagajo iskalci urana pri nas že s helikopterji, opremljenimi s sodobnimi instrumenti, ki letijo od 20 do 50 metrov visoko in s hitrostjo 100 km na uro ter iz zraka iščejo radioaktivne rude. Ti helikopterji so preleteli samo lani 4000 km po Jugoslaviji. Rezultate raziskovanja prek radia takoj prenašajo s helikopterja v center iskalske skupine, kjer jih obdelajo in vpišejo v karte. DRAMA V OBLAKIH Prvi strelovod so izdelali po navodilu ameriškega učenjaka in državnika Benjamina Franklina 1. 1760 v Phiiladelphiji v ZDA. Franklin je že osem let prej z znanim eksperimentom dokazal, da gre pri streli za električni pojav. Letos slavi strelovod svojo dvestoletnico. Ko je pred 200 leti prvič udarila strela vanj in po železni poti »smuknila« v zemljo, ne da bi povzročila kakšno škodo, je bila Amerika navdušena, v Evropi pa so izdelali prvi strelovod 1. 1782 v Južni Franciji. Primeri smrti ali požara zaradi strele so zelo pogosti tako pri nas kot v drugih državah. Meteorologi so izračunali, da besni vsak dan nad celim svetom povprečno 45.000 neviht s strelo. V Sovjetski zvezi so lani zabeležili več kot 6000 požarov, ki jih je povzročila strela. Statistike ugotavljajo, koliko oseb ubije letno vsako leto streja. Nasprotno temu, kar so nekoč verjeli, niso pred strelo varna niti letala. Lani se je ponesrečilo pri Milanu štitimotorno letalo »Super-constelation«. Ko je bilo to letalo v višini 600m, je pretrgal ozračje blisk, nakar je bilo slišati strahoviti tresk strele. Smrtno se je ponesrečilo 68 ljudi, med njimi 59 potnikov in devet članov posadke. Ostanke letala so našli v krogu nekaj kilometrov. V starem veku so Grki in Rimljani verovali, da strela ne udari v lovor. Rimski cesar Tiberij je pred nevihto vedno imel na glavi lovorjev venec. Stari narodi so vedeli tudi to, da strela rada udari v hrast. zato je bilo to drevo posvečeno bogu strele. Po najnovejših ugotovitvah pa strela najrajši udari v tisto drevo, katerega korenje najgloblje prodre v globino in v bolj vlažne sloje zemlje. Razen tega strela rajši uduri v tista drevesa, ki vsebujejo več škroba, a manj olja in smole. Po statistiki meteorologa Jonesca pridejo na ono bukev, ki jo je zadela strela, štiri smreke, 21 borov, 56 hrastov itd. Pomeni, da je mnogo manjša verjetnost, da bo zadela strela bukev kakor pa hrast. Vendar ni niti bukva varna pred strelo. MORSKA JEZERA Med razvojem zemljine skorje so nastajale razne spremembe. Ob tej priložnosti je nastalo več reliktnih morskih jezer, v katerih je slana morska in sladka voda z odgovarjajočimi vrstami živalskega sveta. Vse to kaže, da so bila ta jezera nekoč sestavni deli morskih zalivov, v katere so se med časom začele izlivati manjše reke. Voda teh rek je nanosila v te za-Jive raznovrsten material, kot je pesek, gramoz, vejevje in drugo in jih tako zaprla in oddvojila od ostalih delov morja. Takšna jezera so, na primer: Mogilnoje Jezero in jezero Slavljansk v Sovjetski zvezi, dalje Maelerijsko jezero na Švedskem, taka jezera pa so tudi v Aziji. V določenih delih teh jezer žirijo morske, v drugih sladkovodne vrste živali, potem ko so se navadile na kemični sestav vode in tempera- turo, ki v njih vlada. Sladkovodni organizmi živijo v gornjih slojih vode teh jezer, kjer se je razvilo veliko število majhnih rakov. V večjih globinah, kjer se je raztopila velika količina raznih mineralnih soli, živijo predstavniki morske favne. Med njimi so razne aktinije, plaščar-ji in neka vrsta morske zvezde. NEVSAKDANJI RIBOLOV Najbolj neobičajen ribolov v naši državi je vsekakor ta na izviru med rokama Gradac in Baljak. Na samem izviru postavijo ribiči velike košare in čakajo, da se napolnijo z ribami. Mem tem časom kvartajo. Ko mine poti ure, so košare polne sladkovodnih rib. Prebivalci menijo, da je ta izvir manjši prepad, kjer ponikuje reka Cetina, zato je v njem mnogo rib. Džajšankar Prasad: NAGRADA Trdnjava Šravasti, prestolnica Košala, je sanjala tisto noč sanje svoje minule slave. Veliko kraljevskih družin je zbralo te pokrajine pod njeno oblast In on, košalski kralj, je danes vladar mnogih vasi. Danes so vse te zlate strani iz košalske preteklosti povezane z njegovo osebnostjo. Zato so mu ljudje zavidali. Majhna skupina konjenikov, ki je prihajala z veliko naglico, se je ustavila pred trdnjavskimi vrati in presenetila stražo. Ko so prepoznali svojega poveljnika, so odprli vrata. Poveljnik je razjahal in rekel: »Agnisen, koliko vojakov je v trdnjavi?« »Dve sto, poveljnik.« »Takoj jih zberi brez hrupa in s sto vojaki pojdi naglo in tiho na južno stran trdnjave. Ne prižigajte luči in ne dajte glasu od sebe!« Poveljnik je pogledal proti Madhuliki. Odvezali so jo. Dal je znamenje, da so jo odgnali za njim v kraljevsko palačo. Služabnik je takoj sporočil maharadžu o poveljnikovem obisku. Kralj se je bil ravnokar pripravljal na počitek. Kakor hitro je zagledal poveljnika z Madhul ko se je vznemiril. Poveljnik je rekel: »Veliki kralj, zaradi te ženske sem moral priti ob tej uri.« Maharadža je premeril MadhuTko in rekel: »Sinhmitrova hči. zakaj si zopet tu? Mar ne krčiš svojo zemlje? Se je kje ustavilo? Poveljnik, dal sem ji zemljo ob potoku, na južni strani trdnjave. Ali si hotel, da bi se pogovarjala o tem?« »Kralj, neki neznani sovražnik sc pripravlja, da bo to noč osvojil trdnjavo ravno iz te smeri. Ta ženska mi je sporočila to na poti.« Maharadža je pogledal Madhuliko. Vzdrgetala je. Od sramu se je zgrudila na tla. Maharadža jo je vprašal: »Je to resnica, Madhulika?« Tedaj je rekel poveljniku: »Zberi vojake in pojdi z njimi. Takoj bom za vami.« Ko je poveljnik odšel, je maharadža nadaljeval: »Hči Sinhmitrova! Zopet si priskočila na pomoč Košalu. Zaslužila si si veliko nagrado. Prav, ostani tukaj. Najprej moramo obračunati s sovražnikom.« Aruna so ujeli med pustolovskim napadom. Trdnjava se je lesketala pod zvezdami. Srce vseh se je veselilo. Trdnjava Švarasti je bila rešena pred razbojniškim napadom. Otroci, moški in ženske so bili omamljeni od zadovoljstva in sreče. Prostor, na katerem so imeli skupščine, se je napolnil z ljudmi že ob svitu. Ljudje so besneli že ob pogledu na zvezanega Atu na in vpili: »Smrt! Smrt!« Maharadža se je strinjal s tem in objavil je sodbo. »Naj bo smrt!« Poklicali so Madhuliko. Primajala se je kot pijana in obetala. Košalski kralj se je obrnil k njej: »Madhulika, kakšno nagrado želiš za svoje delo?« Molčala je. Maharadža je nadaljeval:» Dajem ti vso zemljo, ki je moja osebna last.« Madhulika je ošinila zvezanega Aruna s pogledom. Odgovorila je: »Ne potrebujem ničesar.« Arun se je zasmejal. Maharadža je rekel: »Reci in dal ti bom, karkoli boš zahteval a. « j »Prav, želim si, da tudi mene umorite.« je odgovorila Madhulika in stopila ob zvezanega Aruna. Prevedel J. F. POMURSKI VESTNIK, 15. SEPT. 1960