Političen list za slovenski
V» p*ltl prejemam valja: Za oelo leto predplačan 16 (ld., i& pol leta S (ld., ia četrt leta
i (Id., za en mesec 1 (ld. 10 kr. T administraciji prejeman relJA: Za celo leto 12 (Id., za pol leta 6 (Id., za četrt leta :l (ld., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naraini no prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) »e »prejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če «e tiBka dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. IihaJ» vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štey. 297.
V Ljubljani, v petek 27. decembra 1889.
Letnik XVII.
/oper oderuhe in trdosrčne upnike.
Znano je, da pod oderuškimi pritiski in nasil-stvi brezčutnih upnikov mnogo trpi delavski stan in — uradništvo. Radi tega z veseljem pozdravljamo neki časovni pojav, ki meri na to, da se tem ujedam v človeški podobi pristrižejo peruti.
Izmed uradniških krogov, službujočih na Du-naji, predložena je bila predsedništvu tamošnjega c. kr. višjega deželnega sodišča prošnja, naj se na-redbenim potom omeji in zapreči nedostojno nadlegovanje oderuhov in neusmiljenih upnikov ter njih pomagačev po uradih in pisarnah. Ker pa v tem oziru tudi drugje razmere niso boljše in od teh ljudi proganjane in nadlegovane osebe trpe veliko na svoji dostojnosti tudi v uradu, pa tudi redoviti in solidni trgovci, obrtniki in rokodelci, hočemo tu posneti po napominani prošnji vsaj nekatere točke, da tako nekoliko pojasnimo in osvetlimo tudi to — rakovo bolezen v našem socijalnem življenji.
Od te dobe, ko je stopil v veljavnost novi ekse-kucijski zakon, brezsrčni oderuhi ne morejo več pobrati svojim dolžnikom zadnje blazine, in radi tega premišljajo o druzih sredstvih, s katerimi bi svoje žrtve mučili in od njih z nečuvenimi sredstvi izterjavah dolgove.
Taka sredstva, ki se vedno bolj udomačujejo, so zlasti:
1.	Poziv, opomin za plačanje dolga z odprtimi dopisnicami, adresovane na dom ali pa v urad in to ponavljajoč se vsak dan, vrhu tega pisane v ironično-uljudnem zmislu, sicer pa razžaljivega, poniževalnega, da tudi pretiluega pomena.
2.	Prilepovanje odprtih listov najnesramnejše vsebine na vunanje duri stanovanja; ali popisa-vanje zunanjih pisarniških vrat z opomin jevan jem sličnega pomena s kredo, svinčnikom itd.
3.	Groženje s škandalom v uradu, na ulici ali v javnih prostorih.
Tekanje za dolžnikom v pisarno med nradnimi ali poslovnimi urami, napadno nadlegovanje onih ljudij, ki imajo v službi opraviti s strankami ali s svojim poklicem. Vtem oziru se služba ovira in dotični uradnik ne more zvrševati svojih službenih dolžnostij in je moralno vznemirjen. Ker pa taki upniki delajo to zlomiselno, da bi dosegli svoj denar, je tako postopanje smatrati kot zločin po-skušanega i z s i 1 j e n j a.
V najnovejši dobi pa taki nespodobni upniki predstojnike uradov in pisarn osobno nadlegujejo s prošnjami, naj tem lihvarjem pomorejo do njih terjatev. Ta popolnem nepostavni ovaduški način pa obseza: a) Nadlegovanje uradnih načelnikov s zasebnimi zadevami, k čemur niso ni poklicani; b) predrzna, nesramna zahteva, da bi se uradniški predstojuik ponižal za lihvarjevega poberalca in brez sodnega dovoljenja kacemu uradniku ali slugi v lastno škodo odtezal na njegovi plači, vsled česar bi bili porušeni veljavni pro-pisi. Ker pa imajo navadno taki nesrečni dolžniki plačo, ki v obče ne spada v eksekucijo, ima vsaka taka ustna tožba ta očividui namen, dolžnika pri njegovih predstojnikih osramotiti, ponižati in spravljati v nevarnost njegovo eksistencijo, iz česar pa zopet sledi zločin poskušanega nasilstva in ne glede na to, ali je tak način tožbe za tacega upnika najcenejši, pri kojem si prihrani celo kolek.
Pomoč je potrebna, da bi mogli uradniki, službeniki in sluge, ki se nahajajo v krerapljih, zopet mirno in pokojno spolnovati v uradu svoje dolžnosti. Toda ne dogaja se to samo pri malih uradnikih, temveč tudi pri višjih, sodniških, poštnih, mestnih uradnikih, ki so vsled neugodnih razmer in okoliščin zabredli v zanjke teh pijavk. Vse to pa, kar smo tu naveli, uganjalo je z dolžniki neko židovsko društvo „Coni iden ti a" na Duuaji in v Pešti pred letom dnij ter nečuvenim, nesramnim načinom terjalo dolžnike in jim pretilo. Taka pisma iu dopisnice je pošiljala „Coniidentia" tudi pred letom dnij v Ljubljano, kjer je imelo to židovsko društvo v
osebi bivšega agenta J. B. svojega ovaduha. Ko-nečno je vsemu humbugu konec storilo sodišče, ker je nekdo to uesramno postopanje ovadil.
Naj naši javni in zasebni uradi zajedno ukrenejo in strogo vredijo, da med službenimi in uradnimi urami ne trpé nikakoršnih zasebnih obiskovanj in da se bode v slučaji najmanjšega odpora postopalo sodniškim potom.
Govor poslanca Žačka
v državnem zboru dné 13. decembra 1889.
(Dalje.)
Najhujše Vaše očitanje vladi, gospoda moja, je pa to, da sedanja vlada preti ustavi; ljuto zahtevate od vlade, naj se izjavi, ali še brani ustavo zoper češko državno pravo, ali pa se je že toliko upognila pod jarem strankarske oportunitete, da daje v tem oziru prednost državnemu pravu pred ustavo.
Pred vsem moram poudarjati, da sem zastopnik moravske in ne češke dežele; če tedaj častita opozicija trdi, da prebivalci na Moravskem sami nočejo ničesa slišati o tem državnem pravu in o tem, da bi se Moravska podvrgla Češki, pritrjevati jim moram. Zagotoviti pa Vam morem, da bi nam na bilo težko voliti, ali naj se podvržemo kraljestvu češkemu ali pa Vam. (Odobravanje in ploskanje na desnici.)
Toda tukaj se ne gré za to, da se podvrže eden drugemu, kajti kraljestvo Češka, mejna grofija Moravska in vojvodina Šlezija živele so mnogo stoletij ena poleg druge, imele so državno pravo, javne naprave, in vsi deli so bili zadovoljni; in ako v resnici pride trenotek, da si bodemo po lastnem ukusu, potrebi in prosti volji smeli vrejevati dotične naprave, našli bodemo že primerno obliko, po kateri bo mogla Moravska sprejeti državno pravo, ne da bi se podvrgla kraljestvu češkemu. (Odobravanje ia ploskanje na desnici.)
Kadar govorite o tem, da je ustava v nevarnosti, vedno sem v zadregi, kaj prav za prav s tem
LISTEK.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1889.
(Spisali Cirilovci.)
(Dalje.)
6. Koledar družbe sv. Moliora za leto 1890. Šesla knjiga, ki jo nam podaja družba sv. Mo-hora, je koledar za leto 1890. Kakor vsako leto, prinaša tudi letos obilo kratkočasnega in poučnega berila. Na prvem mestu čitaš povest: „Ti očeta do praga, sin tebe čez prag." (Spisal dr. Jos. Vošnjak.) Vsebina je ob kratkem ta-le: Hrastnikov ne preveč delaven Jaka bi vzel rad Rob&sovo Leno za ženo. Toda Hrastnik se temu upira, vedoč, da so Roba-sovi zapravljivci. Zvita Robasovka pa hoče po vsej sili svojo hčer pripraviti k Hrastnikovim. Zato svetuje Jakatu, naj se očetu hlini in bode kolikor moč marljiv, da mu oče izroči grunt. To se mu kmalu posreči in zdaj pride Lena na Hrastnikov dom, ž njo pa tudi nesreča in razprtija. Zaradi dote, katere Jaka svoji sestri ni izplačal, vname se neki večer med starim in mladim Hrastnikom prepir. Razjarjeni Jaka pahne svojega očeta čez prag v sneg. (Tu se spomni stari Hrastnik, da je tudi on nekdaj enako ravnal s svojim očetom.) Ne dolgo potem
zadene Jakata pravična kazen božja za njegovo črno nehvaležnost. Pri odkladanju nekega bruna mu spodrsne noga in brun ga pritisne na prsi tako hudo, da kmalu na to skesan umre. Njegov zadolženi grunt kupi na dražbi Potiskov Anton, ki je bil vzel Jakatovo sestro Rezo za ženo.
Reči moramo, da se je povest pisatelju v obče posrečila. Hotel je našemu ljudstvu pokazati, kako grdo grešč tisti sinovi, ki svojih starišev ne spoštujejo, marveč jim njih veliko skrb iu dobroto vračajo z nehvaležnostjo. Zato pa tudi vse tiste, ki prelamljajo četrto božjo zapoved, zadene pravična kazen božja.
Kar se posameznih oseb tiče, narisane so še dosti dobro. Oče Hrastnik je mož stare korenine, poštenjak, ki ve umno gospodariti in ne pozna nobene nepotrebne potrate. Ravno nasprotno od njega je Robiis. Bahač in zapravljivec od nog do glave! On bi najrajši pojedal in popival, delo mu je zo-perno čez vse. Za grunt se ne meni, zato pa tembolj skrbi za-se. četudi je zakopan do ušes v dolgovih, skuša vendar na vse mogoče načine, dovoljene in nedovoljene, priti do denarja in s tem do uživanja. Robasovka ni nič boljša. Potrata jo, da nikoli take! Kakoršna mati, taka je nje hči Lena. Lepo se oblačiti, dobro živeti, to zuti; delajo naj
drugi, njej tega ne treba. Vsi ti značaji so dobro narisani. Jaka, Hrastnikov sin, zdi se nam pa nekoliko prepopustljiv nasproti Robasu in preveč — lilapčevsk. Ne trdimo, da bi taki značaji ne bili do cela nemogoči, toda zviti hinavec, kakoršnega se ja Jaka kazal proti očetu, težko da bi se dal Robiisu toliko časa za nos voditi. Vrlo dobro je načrtan zakotni pisač Klopotec, prava pravcata pijavka, ki druzega ne zna, nego kmeta slepariti iu se rediti ob trdih njegovih žuljih. Za svoj sleparski posel slednjič še zahteva, da ga moraš napajati, — stara bolezen teh zajedalk.
Ne ugaja nam, da se Robiisovim, čeprav čez glavo zadolženim, veduo dobro godi, in da Robasa ter njegove žene, ki sta vendar največ kriva Jaka-tove nesreče, ne zadene zasluženo plačilo. Zamaa pričakujemo njune konečne usode, — pisatelj molči. S tem pa ne ustreza čutu pravice, tako, da se čuti čitatelj nekako nezadovoljnega.
Kaj primerno graja pisatelj razvade našega ljudstva. Taka grda razvada je pri mrliču z nespodobnimi pogovori in pesnimi motiti sveti mir, ki vlada v mrtvaški sobi. Drugo globoko vkoreninjeno zlo je prevelika potrata na ženitninah, na katerih se ljudje goste po dva do tri dni in prav po nepotrebnem zapravljajo denar.
/K
«.--	■ ¿J
B
menite, ler ne morem nič drugega odgovoriti na to, nego kar sem že enkrat rekel, da namreč računate na priprostost in slaboumnost množice, če rabite v svojih govorih tako orožje toper mini-
Bterstvo.
Cemu pa preti nevarnost? Sporazumimo se. Ali sedanja vlada spravlja v nevarnost parlament in zastopništveni sistem v Avstriji sploh? Ali morda deželne zbore? Ali preti nevarnost stališču državnega zbora ali pa splošnim političnim pravicam državljanov ?
Morebiti so državni temeljni zakoni v nevarnosti, ali pa kake druge politične postave? Dobro bi bilo, gospoda moja, ker že kaj takega očitate vladi in večini, da natanko poveste, kaj je v nevarnosti, namestu da bi grozili in tarnali, pri tem pa se zavijali v plašč nejasnosti.
Ker pa vem, da bi zastonj čakal, kdaj mi bodete pojasnili svoja predbacivanja, poskusiti moram sam v tem oziru svojo srečo. Pred vsem pa na-glašam, da je vendar čudno, zakaj se toliko bojite za avstrijsko ustavo in se Vam v sanjah državno pravo vedno prikazuje kot krvava pošast, ki bo požrla in uuičila ustavo.
Gospoda moja, kako je neki to, da se uko neizrečeno bojite za življenje te ustave? Po mojem mnenji je to kaj lahko uganiti. Slaba vest vidi vedno strahove in Vi sami veste, na kako trdno podlago ste zgradili to ustavo. (Živahno pritrjevanje na desnici.) Naša krivda ni, da ima ustava tako slaboten temelj (Prav res! na desnici.); mi nismo krivi, da ta ustava ni vzrastla iz tal teh dežela, iz potreb teh narodov. (Prav dobro! na desnici.) Tudi mi ne moremo za to, da niste ustave priklopili — posebno v naših deželah s staro zastopništveno ustavo — k obstoječemu, zgodovinskemu, marveč ste jo vsilili avstrijskim narodom. (Dobro, dobro! na desnici.)
To je vzrok, zakaj se tako bojite za življenje te ustave, ker veste, da ustava nima korenin v ljubezni in prepričanju prebivalstva, marveč se opira na čisto umetne naprave, katere ste Vi izumili. (Odobravanje na desnici.) Gospoda moja, Vi z eno besedo niste sklepajoč ustavne postave prašali, kaj tirjajo koristi države, kaj potrebujejo in žele država in dežele. (Prav res! na desnici.)
Ko ste sklepali in neštevilnokrat predrugačevali ustavo — mi je nismo dosedaj premenili niti za črko — mislili ste edino le na svoje strankarske, sarnopašne koristi. (Pritrjevanje na desnici.)
Kaj ljubite na tej ustavi, nagibe, ki so Vam bili merodajoi, da ste ustanovili ustavo, priznali so jasno in odkritosrčno Vaši vodje. Opominjam samo na pisma Vašega odličnega pristaša grofa Antona Auersperga grofu Leonu Thunu, v katerih je odločno naglašal, da more v Avstriji obstati le taka ustava, ki jamči za gospodstvo nemško-liberalne stranke. (Oujte, čujte! na desnici.)
Gospoda moja, v tem smislu ste ustavne postave vedno kovali, in ko se je od leta do leta vedno kazalo, da okovi še niso zadosti trdni, da trdnjave še niso zadosti močne zoper večino prebivalstva, zoper katere voljo ste ustanovili ustavo,
Jezik je čist; slog pravilen Opaziti nam je le nekaj malenkostnih nedostatkov. Pisatelju rabi do-vršnik, kjer bi imel stati nedovršnik. Tako: spriča (str. 7) — prav: spričuje ali priča. Nauk o naslo-nicah (euklitikah) mu še zdaj ni do cela znan. V glavnem samostojnem stavku stoji naslonica pred glagolom. Napačno je torej: Anton znal je . . ., prikupil se je (str. 22 in drugod). Prav: — je znal, se je prikupil. Dovršniki ne delajo deležnika sedanjega časa. Zato ne gre pisati: približajoč se (str. 19), m. približavši se. Beseda „premoženje" je germani-zera. Zato pišem rajši: imetek, imetje, imovina. Takisto „dopasti" (str. 19); slovenski: všeč biti. Smešno se glasi stavek: „Lena mu je pokladala najlepše kose pečenk in močnikov na krožnik" (str. 26). Stari Hrastnik bi se bil na ženitnini pač lepo zahvalil za močnik! Ta beseda nam rabi le v ožjem pomenu in pomenja povsod dobro znano kmetsko jed; a pisatelj jo rabi v množini v širjem smislu. Toda, da se ognemo kmetskemu močniku, moramo že pisati za nemško „Mehlspeise" izraz „močnata jed". Ne gre drugače!
Ne vemo, bi se li dali naši kmetje kar tako meni nič tebi nič „pohoditi" (str. 28); obhoditi, to pač! Torej: Robds je obhodil kmete po planinah, ne „pohodil". Suum cuique! Vsakemu jeziku svoje!
predrugačevali ste jo od leta do leta. Plašili se niste tako temeljito preminjati ustave, kakor na pr. leta 1873., ko ste vzlic odsvetovanju svojih najodličnejših pristašev z eno samo črto vzeli deželnim zborom najvažnejšo ustavno pravico, po kateri so odpošiljali v državni zbor svoje zastopnike. Zakaj ste to storili? Neki član te stranke, ki še danes sedi 7 tej visoki zbornici, je to povedal v svoji brošurici. Dr. Maks Menger je priznal, da ste hoteli z neposrednimi volitvami na večne čase zagotoviti večino nemško-liberalni stranki v državnem zboru. (Dalje sledi)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. decembra. Notranje dežele.
Gališki deželni odbor se je v navzočnosti cesarskega namestnika in načelnika poljskemu klubu, Javorskega, posvetoval o izrednem zasedanji deželnega zbora zaradi naredeb vsled elementarnih nezgod. Sklenil je, da zasedanje ni potrebno, ker še niso pošla vsa sredstva. — Kakor se poroča z Dunaja, ne bode sklican deželni zbor.
Državni poslanec Plener je s svojim zadnjim napadom na vlado dosegel jako slab vspeh. Nemški nacijonalci v Beljaku so izdali izjavo, v kateri pravijo, da ne morejo izreči zaupanja takemu možu, kakoršen je Pleuer, ki napoveduje boj, v odločilnem trenotku pa bojazljivo zbeži ter zapusti nemški narod, le da bi ostal že za vlado sposoben.
„Magdeb. Ztg." pravi v svojem dunajskem pismu, da je stališče Tiszovo že od orožne razprave naprej omajano, in sicer „na zgoraj". Sedaj se gré le še za to, kako bi se mu na najlepši način mogla dati „modra pôla". List imenuje kot njegovega naslednika pravosodnega ministra Szila°yja, ter dostavlja, da je njegov dopisnik zajemal iz najzanesljivejšega dunajskega vira.
Vnanje države.
Papež Leon XIII. je dné 24. t. m. sprejel kardinale, ki so mu čestitali k bižičnemu prazniku. Na dotični nagovor je rekel: „Želja, naj bi zavladal mir, je popolnoma primerna položaju. To potrebo občutimo ravno v sedanjem času, ki ne pomenja mirû, marveč preganjanje cerkve. Posebno Italija je ono bojišče, na katerem napadajo katoliške naprave, naj jim je že nalog, razširjati katoliško vero, ali pa lajšati človeško bêdo. Boj bijejo zoper nje, ker si je prilastujejo. Človeška pamet je toli nesramna, da si upa poživljati Boga na boj. Ta peklenska predrznost, ki ne more ničesa opraviti zoper Boga, razsaja tembolj zoper cerkev in njene sine. S tem obupnim napadanjem hočejo v temelju omajati božje delo. Pri teh skrajnostih bilo bi odveč, da bi še posebej opisovali svoj položaj in naglašali, kako nam manjka prostosti in prave neodvisnosti, ki je potrebna za izvrševanje najvišjega apostolata " Ko-nečno je sv. Oče napovedal okrožnico o katoliških dolžnostih.
Sveta kotigregacija propagande je sklenila ustanoviti novo apostolsko prefekturo v Indiji, in sicer v Asamu. Prefekturo bo prevzela „Katoliška učna družba" v Rimu, katere ustanovnik je Janez Jordan. Provincija Asam meri 47.000 □milj s 4,881.426 prebivalci, izmed katerih je 3,062.148 Indov, 1,317.022 mohamedanov in 488.225 pripro-stih malikovalcev. Leta 1881 je bilo v tej deželi le 7093 kristijanov, mej temi samo 351 katoličanov.
„Standard" upa, da bo Rusija miroljubna „vsaj do leta 1892". Neka peterburška vest pravi namreč, da bo Rusija še-le tedaj končala oborože-
Ne rečemo, da bi glagol „pohoditi" nikjer ne imel tudi drugega pomena, toda navadno ga nima in to je dovolj. Pojva (str. 22), pojmo (str 38), m. pojdiva, pojdimo, to ne velja! Zanikrna izreka nam vendar ne more biti vzgled v pismenem jeziku. „Svetstvo" ie nepotrebna novotarija, ki v narodu nima nikakoršne podlage, in težko da bi se vdoma-čila. Ostanimo torej pri stari, dobri in ljudstvu um-Ijivi besedi „zakrament".
Za Vošujakovo povestjo sledi Lebanova primerna pesem: „Slabi časi", za njo pa poučni spis: „Trst", v katerem nam pisatelj (J. G.) z mično besedo opisuje to prelepo mesto. Spis, ki ga kras^ prikladne slike, prikupi se čitatelju tako, da se mu nehote vzbudi želja, ogledati si vse znamenitosti bogatega Trsta. — Zlata vredne so zadnje besede pisateljeve, s katerimi odvrača mlade ljudi, ki silijo v Trst, nadejaje se dobrih služb, a pri tem često zgreše pot poštenosti in se spridijo. — Da se na-slonice ne rabijo pravilno, ne treba še posebej poudarjati. Zoper to se splošno greši! Pri besedi „privilegij" treba dodati v oklepu besedo „pravica". „V okom priti" (str. 59) je italijanizem.
(Konec sledi.)
vanje z novimi repetirkami in brezdimnim smodnikom. Napominani list pravi, da bo po preteku dobrih dveh let imela Rusija močno črnomorsko mornarico, spopolnjene železnice na zapadu, 3 milijone repetirk in 150 milijonov patronov. „Standard" sklepa: .Nauk iz tega je jasen."
Protisuienjski shod je svoje zasedanje do januarija pretrgal. Glavno delovanje dosedaj je bilo v obeh komisijah, katerih ena se je bavila s suženjstvom na suhem, druga s suženjstvom na morji. V polnih sejah je shod dosedaj rešil le nekatera formalno-poslovna vprašanja. Posvetovanje so za nekaj dnij odložili zaradi tega, ker čakajo osobnih pojasnil od Stanley-ja in Emina paše.
Dne 20. t. m. se je v Parizu vršil shod francoskih desničarjev, ki so sklenili ustanoviti „neodvisno desničarsko stranko". Načelniki bodo po vrsti vsi člani odborovi. S tem hočejo preprečiti, da ne bo posameznik pridobil preveč vpliva. S tem klubom hočejo zabraniti razcepljenje desnice, kajti Piou in Hely d' Oissel hočeta imeti ustavoverno desnico, ki broji že dvajset članov. Na drugi strani se pod Joli-boisom zbirajo nespravljivi bonapartovci. „Neodvisna stranka" pa menda že zaradi tega ne bo popolnoma prodrla, ker ima nova rojalistiška skupina že šestdeset članov in jih bo pridobila gotovo še nad 40. Ta skupina se bo strogo držala svojih načel, vendar bo pa računala tudi z obstoječimi razmerami ter glasovala za vse, karkoli bo na korist deželi in narodu. S tem bodo desničarji tudi najprej zopet pridobili zaupanje prebivalstva, katero so deloma zgubili vsled pustolovca Boulangerja.
Jutri bo novi portugiSkt kralj Carlos slovesno zasedel prestol. V republikanskem taboru je zadnji Čas živahno gibanje in delovanje ter se vlada boji republikanskih izjav povodom jutršnje slavnosti.
Vodja angleških radikalcev, Labouchere, predlaga v svojem glasilu „Truth"-u, naj liberalna stranka pri prihodnjih volitvah stopi pred narod z nastopnim vsporedom: 1. homerule; 2. eden mož, eden glas; 3. davek od zajutreka (kava, čaj, kakao) se odpravi; 4. občinam se dajo obširne pravice glede delavskih stanovanj itd.; 5. dedne pravice glede udeleževanja pri zakonodajstvu naj se razveljavijo, to je odpravi se zgornja zbornica.
Kakor znano, umorili so v Albaniji pred mnogimi meseci jezuitskega patra Pastora. Vsled posredovanj italijanskega in avstrijskega konzula se je zoper morilce pričela pravda, katere so se pa polastile turške oblastnije. V Oarjigradu so bili pri dotični obravnavi mohamedanski zločinci oproščeni. Iz Skadra se sedaj poroča, da je tamošnje turško sodišče obnovilo to pravdo, skoro gotovo vsled odločnega ugovora s strani napominanih dveh konzulov.
Zadnji brazilijski ministerski predsednik pod cesarsko vlado, de Ouro Preto, je v St. Cruz-u na Tenerifi izdal izjavo zoper nove mogotce v Rio-Ja-neiru. V njej pravi mej drugim: „Republika, ki se opira na hudodelstvo in se rodila iz nasilstva, ne more dolgo živeti. Zaveznodržavna zveza je že zaradi tega nemogoča, ker imajo posamezne provincije toliko dolgov, da že več ne morejo plačevati uradnikov. Upam, da bo zdrava meščanska pamet pri volitvah vrgla vojaško trinoštvo. Dom Pedro II. se ni niti zil-se niti za svoje dediče odpovedal po državnem temeljnem zakonu priznanih mu pravic. Le narod mu jih more vzeti, narod, ki se pa še ni izjavil. Ko bi pa potrdil zločinski napad in s tem republiko, dolžnost je vsakemu Brazilijancu, da spoštuje to razsodbo, pomaga do veljave novi vladi in pospešuje blagor in velikost domovine." — Gospodje začasniki v Rio-Janeiru so si sami prisvojili oblast ter je ne marajo tako hitro dati iz rok. Razpisali so volitve za ustavodajni zbor še-le v 15. dan septembra, zbor sam pa v 15. dan novembra 1890. Do tedaj morejo počenjati, kar se jim zljubi, ter tudi ne držd križem rok. Neljube osobe obsojajo na smrt, v proguanstvo itd. Ob enem s razpisom volitev so odgovorili na Pretovo izjavo s tem, da so prognali cesarja in njegovo družino na dobo dveh let ter zaplenili njegovo premoženje. — Lisabonski dopisnik londonskega lista „Times" javlja baje iz jako zanesljivega vira, da razsaja v Braziliji auarhija, prav tako, kakor v Parizu pod komuno. Kolikor moremo po dosedanjih poročilih soditi, ta vest nikakor ni neverojetna. Najnovejše poročilo iz Rio-Janeira potrjuje, kako prav je imel Preto s svojim prerokovanjem. Brzojavka slove: „Fonseca umira. Mogotci so v veliki zadregi zaradi njegovega naslednika. Boje se resnih nemirov." „New-York-Times" celo pripoveduje, da je v Rio-Janeiru že izbruhnila vojaška rabuka, ter da se je bati krvavega punta. Brzojavke smejo uradi še-le tedaj odpošiljati, ko jih je poprej pregledal in dovolil vladni uradnik.
Izvirni dopisi.
Iz Poroča, dne 21. decembra. Kar sem Vam
bil obljubil, izpolnim danes, t. j. pošljem Vara v prevodu poročilo poverjevalnega odseka isterskega deželnega zbora za volitve kmetskih občin paziu-skega okraja.
Po formalnem uvodu in nekih drugih frazah poročilo nadaljuje: „Kar se tiče sredstev, s kojimi se je služila hrvatska stranka, da prodni s svojimi kandidati, odsek mora izjaviti čisto in jasno, da ja
niinj nemilo vplivalo ono živo in natančno razlo-ženje teh sredstev, koja navaja pritožba, in s kojimi se je na volilce pojedinih krajev vplivalo po duhovnikih v svrho, da bi bila izvoljena dva kandidata njihove stranke, dr. Dnkič in dr. Laginja.
Vsi vimo, da je hrvatska stranka, koja dela proti italijanskemu življu v Istri, postavila tako rekoč svoj glavni štab v pazinskem okraji. Tamošnje kmetsko ljudstvo že po naravi naklonjeno, da si težko prisvoji kakšno tako klico naobrazbe, služi kot orožje v rokah fanatičnih duhovnikov, koji so prišli med nas čez gori, iskajoč bogati zaslužek. Narodno sovraštvo, koje oni vlivajo v ogenj političnih strastij, moralo bo konečno opozoriti cesarsko vlado na to, da se je pustilo stvari teči preveč nevarnim potom; ali prosvetljeni in naobraženi del prebivalstva zemlje bo lahko rekel, da se ne morejo nesrečni nasledki njemu na pleča upisati, ker ni zamudil nobene priložnosti, da opozori visoko vlado na izgrede, koje 'prireja v vsakem delu javnega življenja zemlje ona nezmerna stranka, ki je tudi v ravno tem zboru očitovala po jednem svojih najboljših zastopnikov, 'da se ne bode do skrajnosti ustavila.
Globoko se mora obžalovati, da se od strani visoke vlade ne postavlja nobenih zadržkov temu nevarnemu taku političnih strastij, koje vznemirjajo toliko težko društveno stanje. Mora se celo tem več obžalovati, da ono neapostolsko poslanje, vznemira-vanje namreč vestij pod pretvezo nabožnosti, tudi tam, kjer bi se moglo proti pojedinim činom kriminalno postopati, puščajo brez kazni zastopniki cesarske vlade, koji so večkrat deležniki na nevarnem polji narodnih borb.
Odsek se je moral prepričati, da so nasilja župnikov na Pazinščini, s kojimi so delali za vspeh volitve, našla izraz tu in tam ali v ognjevitih izjavah sovraštva, vsigdar s priprostim uličnim načinom, proti italijanskemu življu našega prebivalstva, ali s pravimi čini mor&lnega nasilja v najstrožjem pomenu besede; moral se je tudi prepričati, da niso bile potlačene od onega, ko i je to imel in moral ■ «toriti s pomoč|o oblasti svoiega položaja ali zaradi poslanja svojega poklica, vse one pretiranosti, s kojimi se je s prižnice in altarja potilo fanatično ljudstvo na narodnostno sovraštvo proti italijanskemu delu prebivalstva v zemlji: zaradi tega je odsek prepričan, da volitev spoštovanega dr. Dukiča in doktor Laginje ni čist in nepokvarjen izraz one svobode glasa, kojo daje zakon vsakemu svobodnemu državljanu, in za kojo hoče, da bode zavarovana s pripravnimi jamstvi.
Držeč se tega tolmačenja, moral bi poverjevalni odsek predložiti visokemu zboru, da ne potrdi volitve v kmetskih občinah pazinskega okraja. Ali njegovim nazorom pridruži se drugi red stvari j, vsled kojih iuti zapovedajoči svet, da odstopi od takega namena. Znano je namreč, da pusti vsled navedenih narodnostnih agitacij vsaka volitev za seboj dolgo vrsto nevarnih nasledkov, koje obračajo v svrho oni, ki najdejo v tem korist, da vlada pri nas tako stanje, ki je postalo nevarno tudi na onem polji, katero ni r&vno le polje javnega narodnega življenja.
(Konec sledi.)
S Pohorja, 18. decembra. (Tožbe našega kmeta.) [Konec.] Preidemo k obrtniški postavi, katera preti posebno tukajšnjim kmetom, ki živijo največ ob lesnih pridelkih, zadati najhujši udarec, kajti ona se dotika tako rekoč korenine našega blago-stan a. Novo obrtniško postavo so namreč tako razširili, da hočejo obdačiti tudi priproste pile (žage), lesoreznice, katere so našim kmetom edino sredstvo, da morejo svoj glavni pridelek — les — spraviti v denar.*) Ker se je to zdelo vsakemu prehudo, vlož;!i smo pritožbo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu, nekateri pa so jo poslali naravnost na finančno ministerstvo. Od tod je došel odgovor, da vis. ministerstvo o tej reči ni dobilo nobenih podatkov od finančnega ravnateljstva; poslednje pa nam je z odlokom od 17. novembra t. 1. odbilo naše ugovore. To se nam je vsem čudno zdelo, ker razlogi naši so jasni, odkriti ter utemel)eni. Prvič smo poudarjali, da je preveč, če mora kmet od lesa oziroma pile davek plačevati, ko je vendar zemljiški davek tako visok, da kmet od orala gozda plača v času, ko drevo zraste, že nad 180 gld. davka brez • doklad. Drugič smo kazali na veliko revščino tukajšnjih kmetov, zbog katere je že marsikateri prišel na „boben", in te revščine niso ravno malo krivi tudi visoki davki. Tretjič smo rekli., da če bodo ob-
*) Ali ne „pilijo" prehitro?	Op. vred.
dačene pile, morali bi se dosledno obdačiti vsi kmetijski stroji: mlatilnice, čistilnice, stiskalnico itd., ker vsi ti so kakor pile sredstvo, s katerim se pridelki pripravijo, da se prodajo. Da bi pa še stroji, posebno gospodarski, bili obdačeni, to vsaj mislimo, je nemogoče. Konečno smo tudi povedali okoliščine, da na majhnem potoku dostikrat pila ne reže nad 2 ali 3 mesece v letu, nasprotno pa je na drugem mestu les že posekan, in torej se tudi nič ne dd pridelati. Sploh smo hoteli pokazati, da je ta postava došla za nas — prepozno, kajti mi režemo kruh že blizo kraja hleba. Naši gozdi in planine so večinoma že tako posekane, da mora vsem — vladi iu nam resna skrb biti, da jih kolikor mogoče varujemo in prihranimo za poznejše rodove. To tudi hoče si. vlada, zato nam je po c. kr. okr. glavarstvu ukazala saditi in zasejati gole prostore na planinah, ali po drugi strani nas pa pritiska z novimi davki, kateri nas silijo iskati večjih dohodkov v gozdu, ker drugih pridelkov tudi ni za prodajo.
Jedno upanje še imamo, čeravno je c. Kr. finančno ravnateljstvo za lansko leto dalo iztirjati pridobnino od pil; naprosili smo namreč blag. gosp. dr. Jan. Srneca, da je celo zadevo v pretres izročil najvišjemu sodišču na Dunaji. Od ondi pa še vedno — že od spomladi — pričakujemo rešitve te zadeve.
Med tem pa nam silijo že dohodninski davek od pil, kar še bolj razgreva duhove našim sicer mirnim kmetom. Da bi bili naši poslanci vedeli, kaj vse se bo še napravilo iz te (obrtniške) postave, gotovo bi ne glasovali za njo, menil je marsikateri kmet. V resnici mislimo, da nam bo mnogo več — posebno kmetskemu stanu — škodovala zveza naših poslancev z vlado in podpora, ki jo dajejo vladi, kakor pa so vredne malenkosti, ki nam jih v narodnem ali gospodarskem oziru ona privošči. — Zato upamo od naših gg. poslancev, da v tej za nas jako odločilni zadevi izpregovorijo z vlado resno besedo.
Idimo z Dunaja v Gradec. Ondi so nam lani skovali dve postavi, ki ste na videz človekoljubni, v resnici pa ste — dve novi in sitni bremeni za kmeta. To sta namreč deželna zavarovalnica zoper nezgode delavcev in okrajne bolniške blagajnice za delavce. V obe vrsti so všteli tudi naše delavce pri pilah (Žagarje). Ko bi bilo delo v pili nevarne ali zdravju škodljivo, nič bi ne imeli proti temu, ali veliko večkrat se čuje, da se ponesrečijo drugi delavci na pr. drvarji, kakor pa delavec v enostavni pili.
In kdo je, ki mora doneske plačevati, ker vsi > delavci se plačevanja močno branijo? Zopet kmet i je, kateri dobi „plačilni nalog" in katerega hodijo j iztirjevat. Za okr. bolnišnice je letni donesek okoli ( 6 gld. za delavea, deželna zavarovalnica je svoje i pole še-le sedaj razposlala ter so v njej naši ža- i garji všteti v X. razred pod št. 59 s plačilom 3 gl. ■ 34 kr. na leto.
Sedaj pa so še drugi pomisleki: Kaj bo, če naši delavci nočejo vzeti teh bremen — vsaj dve tretjini, kakor postava veleva — na svoja ramena? Kmet jih mnogo ne more siliti, ker sicer je brez delavcev, ljudje pa si tudi dosti izbirajorin rajši se bodo mnogi lotili druzega dela, samo da se ognejo plačevanju. Torej na zadnje pride plačevanje zopet na kmeta, katerega navadno zadene ost, če tudi je bila prej drugam obrnjena.
Še nisem pri kraji s svojo jeremijado. Naš deželni zbor je lani tudi sklenil postavo glede prenočevanja in preživljenja revnih popotnikov. S tem je storil le mestom dobro delo, kajti odvzel jim je lepo število potepuhov in druge sodrge, ter jo izročil deželi oziroma kmetom na hrbet. Temu priče so pogoste trope teh postopačev po naših cestah, kjer jih prej ni bilo veliko videti. Vsaj jih čaka na določenih mestih prenočišče in hrana, kaj hočejo več? Posebno pritepenim furlanskim in drugim delavcem je to kaj pogodu; po letu delajo in dosti služijo, po zimi pa kot „arme Eeisende" prehajajo od ene takšne postaje do druge. Da bi kdo za našega kmeta tako skrbel in bi mu vsaj na stara leta pomagal, ko obnemore, — ne, tega se ne spomni nobeden onih liberalnih gospodov v Gradci in na Dunaji, kateri v svojem „človekoljubji" ne pozabijo še celo raznih potepuhov, da jim zagotovijo obstauek, — seveda na račun deželam in kmetom!
Sploh na kmeta se zida vse, kar se osnuje v deželnih iu večinoma tudi v državnem zboru. Toda treba bo pomisliti, ali bo on zadosti močan, da obdrži vso to ogromno plačevanje z mnogimi in tež-
kimi dokladami vred?! Pameten človek, ki ima skrb in ljubezen do kmetskega stanu, strahom ogleduje vse to početje deželnih in državnega zbora, boječ se po pravici, če pojdejo postave tako na dan, kakor zadnje desetletje, ki vale vse troške na ramena kmetu, da bo postal ta 6teber države čedalje bolj slab in razpokan, dokler ne pade in — pogrezne seboj obstoječi red človeštva. Vsaj so že večinoma vsi drugi stanovi pireli in puhli, omamljeni od raznih novotarij, največ od liberalizma in njegovega sluge, socijalizma, — le edini kmet je bil, ki je še trduo se držal gesla: „vse za vero, dom in cesarja"; in če še njega po čedalje večjih davkih vklenejo v spone oderuhov in posameznih materijalnih bogov, — tako smemo z gotovostjo reči: konec obstoječega reda tudi pri nas ni več daleč! ____F. M. Pogorski.
Slovstvo.
Drobtinice XXIII. letnik.
(Vredil dr. France Lampe, profesor bogoslovja, vodja Ma-rijanižča. Izdala »Katoliška družba« za Kranjsko. V Ljubljani 1889.)
(Dalje.)
V	naslednjem je napisal g. vrednik nekaj jako umestnih stavkov, kateri zaslužijo, da jih ponatisnejo vsi slovenski listi. Na str. 8. in 9. piše mej drugim: „Usodno bi bilo v tem času zapustiti staro izročilo in narod staviti na novo, tujo, malo prikladno podlago, ker bi ali onemogli brez zaslombe v narodu, ali pa bi stvorili reči za naše ljudi neužitne in nekoristne. Povestnica nam kaže, da se je malo število bratov izneverilo ob mejah slovenskih in prav ti, ki so odpadli od vere, zapadli so potujčevanju. Večina lute-ranskih Korošev je zarod ponemčenih Slovencev. To nas mora delati oprezne in nezaupljive nasproti tuji, brezverski, brezdomovinski vabi, da ne zapademo v naročje te pogubne morske deklice, ki bi nas na pol priliznjeno, na pol po sili zagrnila v tuje morje, od koder ni več rešitve naši slovenski narodnosti. Zato se le držimo najprej svete cerkve in potem cesarja našega iu rešili bomo sebi narodnost, jezik in svobodo slovensko."
Na str. 8. je v 26. vrsti pred besedo: „nadvlade" vtakniti kak pridevnik n. pr. „željni".
Spis je razdeljen tako, da pokaže najprej splošnje slavnostiin potem razne vrste dobrodelnih in stalnih naprav, in na koncu pove na kratko, kaj so drugod po cesarstvu storili v proslavo cesarju.
Kar je slavnostij popisanih, slede v tem-le redu: Kranjska dežela, Štajarska, mesto Celovec, Gorica, za tem jih je še nekaj samo po imenih in dneh. Da je natančniše (na štirih straneh) popisana veličastna slovesnost v Marijanišču, kdo bo to zameril g. vredniku, ki je hkrati tudi vodja tega deškega zavetišča. Modro je vravnano, da je ponatisnjen tudi lepi prolog, katerega pomenljivi konec se glasi : Kaj li čuda, če otrok — sirota Med gospodo slavno kvišku vstane In v zavesti glas i svoj povzdigne, Ki mu dviga se iz duše vdane ? Bog nain Franca Jožefa ohrani, Kličemo — v Njegovo slavo zbrani.
V	„kratkem pogledu na ostalo Avstrijo" čitamo: „Nikakor naj ne misli čitatelj, da
1 smo tu vsaj nekoliko temeljito zaznamovali vse dobrodelne naprave in ustanove, sploh vse vrle čine, s katerimi se je proslavljala vladarjeva štiridesetlet-j niča. Časopisi so prinašali dan na dan poročila o takih činih, in ko smo začeli nabirati jih, spoznali smo kmalu, da ne bomo dosegli nikake popolnosti. Zato smo hoteli podati le nekajmalega za „vzgled" ali priliko, iz česar čitatelj lahko sklepa, kako je bilo drugod.
1 V imenu cele Avstrije se je spominjal tudi predsednik državnega zbora te dolge dobe, nove dobe za Avstrijo. lino predsednikovo bi se bilo že moralo pripisati, saj so v nekaterih druzih spisih navedene pač dosti manj važne osebe po imenih.
Drugi oddelek prvega dela prinaša sedmero „govorov o priliki cesarjeve štiridesetletnice" Prvi govor je govoril g. Tešemir G. v Logu na Goriškem: O pokorščini do posvetne gosposke. Gospod govornik je znan že iz „Duhovnega Pastirja." Izraz „sodnijska justična opravila" (str. 51) je za preprosto ljudstvo preučen. — Drugi govor: — O spoštovanju do našega cesarja — je okrajšan. Govoril ga je g. dr. Fr. L. pri D. M. v Polju. — V tretjem je gospod M. T. poživljal vernike v Višnji Gori: Ljubimo našega cesarja! Ta dva govora sta si zelo slična. Citata na str. 60 in 61 v tretjem govoru sta preveč površno poslovenjena,	(Dalje sledi.)
Dnevne novice. .
(Presvetli cesar) si je v torek v spremstvu namestnika ogledal naprave v novi tržaški luki, kjer so ga spoštljivo vsprejeli župau, predsednika trgovske zbornice in ravnateljstva skladišča. Odpeljal se je po kolodvorskem trgu ob morju h kolodvoru sv. Andreja, kjer se je zbralo na stotine odličnega občinstva Cesar se je odpeljal s posebnim vlakom na postajo Boršt, kjer ga je mnogoštevilno prebivalstvo navdušeno pozdravilo z živio-klici. Nj. velečanstvo je počastilo z nagovorom gg. dekana in župana iz Doline in g. župnika iz Boršta. Odtod se je cesar vrnil skozi Trst v Miramar. Vse ladije so v zastavah.
(Iz Celovca) se poroča, da je c. kr. okrajni 6odnik v Spitalu na Koroškem, g. Fran Hrašovec, na svojo prošnjo umirovljen. Njegovo ime je bralcem slovenskih listov dobro znano. Kedar se je ustanovilo večje narodno društvo, bil je on med prvimi člani in podporniki. Ni bilo narodne slavnosti, da bi g. Hrašovec ne izrazil svoje radosti o lepem napredku. Bil je vedno jeklenega značaja, katerega mu ni omehčala mrzla koroška burja. V njegovi družini se je govorilo vedno v slovenščini, ako-ravno je živel med trdimi Nemci. Do 1. 1861. je služboval na Hrvatskem, pozneje nekaj časa v Brežicah, 17 let v Sovodju in 9 let v Spitalu na Koroškem. Tako je na tuji zemlji doživel zasluženi pokoj. Celo „Freie Stimmen" so ga hvalile, da je hitro dovršil nove zemljiške knjige in je bil sploh vesten uradnik. Še mnoga leta!
(Beli snžnji.) Iz Polja pod Ljubljano se nam poroča: Zadnjo nedeljo sem si ogledal veliko papirno tovarno v Vevčah. Začudil sem se, ko je vrela iz tovarne množica delavcev in delalk, kakor navadni delavni dan. Vprašam moža, če li v Vevčah poznajo postavo o posvečevanji nedelj in praznikov. Odgovori mi, da zadnje čase zopet ne ločijo praznikov in nedelj od delavnikov. Dalje mi pripoveduje, da nedorasle dekline delajo zvečer do desete, jednajste in tudi dvanajste ure in da se je vdomačila že navada, po kateri se delavcem utrguje plača. Nedavno so v jednem oddelku delale delalke štirinajst dnij vsak večer do desete ure in obe nedelji od osme ure zjutraj do četrte ure popoludne in si tako prislužile po 8—9 gld. Ta zaslužek se je nekemu zdel previsok; utrgal je vsaki po 3 gld. Ali je to človeško? To so pač vzroki, da „vera peša", da se razširja surovost, ker ljudje malo zahajajo k božji službi. — Dne 17. oktobra je obrtni nadzornik nadzoroval tovarno v Vevčah. Vpričo vodje in nekaterih uradnikov je vpraševal ženske, ali so zado-
voljne s plačo, če delajo po noči in ob nedeljah. Ali je mogel izvedeti resnico? Delavci se bojč povedati resnico, ker pokazali bi jim vrata. Živeti vendarle morajo. Na skrivnem bi marsikdo povedal resnico in odkril krivice. Tako nadzorstvo delavcem prav malo koristi ali pa nič. Skrajni čas je, da višji krogi preiščejo to stvar. Na tem polji si človekoljubi pridobi lahko lavorike in zasluge za trpeče človeštvo.
(Delo je nstavila) tovarna za lesene žeblje g. A. Krisperja v Gorenji Šiški radi prevelikega davka.
(Imenovanje.) Gospod deželni predsednik je imenoval računskega podčastnika v husarskem polku grof Niidasdy št. 9, g. Fr. Demšarja, vladnim kanclistom za Kranjsko.
(Pogorela) je dne 22. t. m. popoludne na Savi na stavbišči kranjske obrtne družbe lesena koča vsled neprevidnosti nekega tesarja. Škode je do 600 gld.
(Umrl) je danes opoludne mnogoletni metteur-en pages tukajšnjega uradnega lista, g. J. Koželj. N. v m. p.!
(Popotnikov koledar za slovenske nčitelje 1890) s popolnim šematizmom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šol. leta 1889/90 — smo te dni prejeli. Sostavil in založil ga je g. Mihael Nerat, nadučitelj in „Popotnikov" vrednik v Mariboru. Koledar je jako lična žepna knjižica in primerna posebno slovenskim učiteljem. Dobiva se po 1 gl. 25 kr. komad s poštnino vred pri vreduištvu „Popotnika" v Mariboru.
(Občni zbor okrajne bolniške blagajnice za okolico ljubljansko) bode dne 5. januarija 1890 popoludne ob 3. uri v društveni hiši v Št. Vidu nad Ljubljano. K temu zboru so dolžni priti vsi delodajalci in delavci iz ljubljanske okolice.
(Iz Prage) dohaja vest: V torek je umrl gosp. dr. František Cižek, velezaslužni starosta pražkega „Sokola" in vzoren domoljub. Dopolnil je 39. leto svoje starosti. R. I. P.!
(Narodna čitalnica v Celji) priredi na Silvestrov večer t. 1. veselico b petjem, predavanjem, igro in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
(Občni zbor vrhniške čitalnice) bode v nedeljo, 29. t. m , ob 5. uri zvečer po običajnem dnevnem redu. Ob 8. uri bode veselica s petjem in igro: „Graščak in kmeta". Uljudno vabi ODBOR.
Telegrami.
Dunaj, 27. decembra. Cesar se je iz Mi-ramara povrnil. — Doslej pohlevna hripa je postala nevarna, ker so ž njo v zvezi pljučnica, unetjo prsne ali trebušne mrene. Bolnišnice so prenapolnjene.
Trst, 26. decembra. Nj. velečanstvo cesarica, nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator.so si danes opoludno nove pristaniščne naprave ogledali.
Budimpešta, 27. decembra. Bivši veleposlanik Karolyi je umrl.
Rim, 20. decembra. Vlada je zaradi irredentovske izjave občinski svet v Terniju razpustila. Isto bo storila z nekaterimi drugimi občinskimi sveti v Komagni.
Bruselj. 26. decembra. V premogarskein okraji charleroiskem vedno več delavcev ustavlja delo. Boje se splošnjega štrajka. Premoga že primanjkuje.
Pariz, 26. decembra. Hripa postaja nevarnejša, ker jo spremlja večinoma pljučnica. Bolnišnice so prenapolnjene.
Rio Janeiro, 27. decembra. (Reuterjevo izvestje.) Vladna naredba z dné 23. t. m. zaukazuje, da mora vojno sodišče soditi vse, ki so zatoženi zaradi vstajo ali upora zoper republiko. Včeraj je vlada opozicijonalni list ustavila.
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« t a iS
opazovanja		zrakoinera T mm	toplomer» po Celziju			■Is s s « a
25	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	7377 739 0 742 5	—1-8 00 -16	brezv. »	megla	000
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	744 6 744 6 746 1	-1-4 -1-0 -02	brezv. si. vzh. si. jzap.	oblačno n n	0-3 sneg
Srednja temperatura obeh dni —ll-° in —0-l° za 17° in 2-7° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 27. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16°h davka) 86	gld.	10	kr.
Srebrna „ „ 100 „ „ 16 % „	86	„	3?)	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	108	„	40	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	10	„
Akcije avitr.-ogerske banke......918	„	—	„
Kreditne akcije ....................322	„	50	„
London.............117	„	60	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	32l/,„
Cesarski cekini...........5	„	59	„
Nemške marke ..........57	„	75	„
Važno za "bolne na pršili in plučih!-^®
Neobhoden za kašelj, lirlpavost, zaslizcnje, katar, oslovski kašelj,
in za take,, ki žele ohraniti si čist in glasen glas; za skrofulozne, krvične, slabotne, bledične in krvirevne je
kranjski
sil iz nlaiisl
primesanim kislim apnom in železom.'
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
(2)	Dobiva se v
lekarni Trnkoczv
poloff rotovžavLjubljniii,
Razpošilja se vsak dan po pošti.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczyja, deželna.lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczyja. „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurinerstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
je
aromatična, vpliva okrepčevajoče,
zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh Jedna velika steklenica 50 kr.
II.
splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobo svetlo-bele, a 30 kr.
Navedeni sredstvi, o katerih jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vodno sveži v zalogi
m
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu",
VIII., Josefstiidterstrasse št. 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczyja. „pri Radeokiju", HI., Radetzkjplatz št.. 17.	(2)
zraven rotovža v Ljubljani.
D^" Zunanja naročila se 8 prt'o pošto izvršujejo.
Brata Ebcrl, i
Izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov < In napisov.	<
Pleskarska obrt za stavbe in meblie. ;
JLjai RtKJiaasfv,
» Frančiškansko cerkvijo v g. J. Villiarja hiši št. 4. •
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse < v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ' znano reelno fino delo in najnižje cene.	.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ' v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem J lanenera oljnatem tirneži najfineje naribane in bolise < nego vse te vrste v prodajalnah.	(20) <
Ccniko itn znlitcvntijc. 'Vn
Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zôb.
K.	l	Nova ameriška
zob. a i zobna glicerin-crème
(preskušena od zdravstvene ohlastnijc)
A i nnANT1L * sii 1,1
iiLUJJun i c
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfuiiierijah itd. 1 komad 35 kr. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkôczyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52—20)