POBRATENI S STARO LJUBLJANO
Prijatelji, a ne le na papirju
Ko so v Centru vzačetku sedemdesetih let razčlenje-vali vprašanfa, kl zadevajo obrambo in zaščito v voj-nih razmerah, so se med drugim lotili tudi vprašanja evakuadje prebivalstva v prlmeru vojne nevarnosti. Kot možna lokacija je bilo takrat omenjeno območje, kl ga pokriva krajevna skupnost Mllnše-Kolovrat v občlnl Zagorje ob Savl.
To je bil vzvod, ki je leta 1974 sprožil prve stike med krjoevnima skupnostima Sta-ra Ljubljana in krajevno skupnostjo Mlinše - Kolovrat. Tri leta kasneje so se stiki po-
trdili tudi s podpisom listine o pobrateiyu.
»Lahko rečem, da so bili ti stiki tam sredi sedemdesetih let zelo živahni. Občani iz sta-re Ljubljane so često hodili k nam ter spoznavali naš kraj in ljudi. Vsekakor za to medse-bojno poznavanje velja, da predstavlja eno od pomemb-nih sestavin, od katerih je od-visna uspešnost evakuacij-skih načrtov. Danes je teh sti-kov nekaj manj, na kar gotovo vplivajo nelahki časi, vendar pa je zanje značilna trdnost«, nam je med našim obiskom v Mlinšah pripovedoval Jože -Smerkolj, predsednik sveta krajevne skupnosti.
Najbolj razvejani so stiki med društvi, zlasti tistimi, ki
se ukvaijajo s kulturo in špor-tom. Povedati kaže, da se v KS Mlinše - Kolovrat ne mo-rejo pritoževati nad kultur-nim in športnim mrtvilom, saj na njenem območju deliye nekaj kulturno umetniških društev, športno društvo, več gasilskih društev, lovska dru-žina in še kaj.
»Na naših srečai\jih nismo postavljali v ospredje vpra-šanj, ki bi zadevala tudi mate-rialno plat medsebojnih od-nosov. Lahko smo se prepri-čali, da medsebojno sodelova-nje in medsebojna pomoč ne vključuje že tutli materialno podprtega odnosa, marveč je zelo dobrodošla tudi strokov-na pomoč. Tak primer smo imeli pred dobrim letom dni, ko se je v zaselku Briše spro-žil zemeljski plaz in napfavil hudo materialno škodo. Tudi v prihodnje pričakujemo, da v podobnih situacijah drug dru-gemu ne bomo odrekli po-moči.
Krajevna skupnost Mlinše Kolovrat je z 2800 ha največja v zagorski občini in spada med značilno hribovsko kra-jevne skupnosti, kar pa v tem primeru še ne pomeni, da bi jo mogli uvrstiti med slabše razvite. Na njenem območju so uspeli razviti dokaj inten-zivno prirejo mesa in mleka, tako da več kot polovico to-vrstne ponudbe za trg, ki jo ustvari zagorska občina, pri-spevajo prav oni. Tudi indu-strijski razvoj se jim je pribli-žal takorekoč do domačega praga, saj je največ krajanov našlo delo v uspešno razvija-jočem se Elektroelementu na bližnjih Izlakah.