Polemika. Iv. Magerl: O, te šmentane »Knjige in službe«! (Patti chiari, amici cari!) Ker sem postal v zadnjem času pre^J apatičen, tako da mi je popolnoma v_se eno, kako sodi o meni ta ali oni, prav njc ne zamerim tovarišu Šeguli, da me je oiagovolil v 15. št. »Učit. Tovariša« malo zlasati, kakor mu tudi prav nič ne zamerim, da v svojem dopisu pobija nekaj, česar nisem trdil, in zagovarja nekaj, česar v svojem dopisu niti omeiiil nisem; saj se najbrže ni zavedal, v kako slabo luč me postavil s tem pri onih tovariših, ki niso čitali mojega inkriminiranega dopisa. Kot svojo sveto dolžnost pa smatram, da zavrnem one trditve, s katerimi izpodkopava ugled meščanske šole. Oklepaje se mrtvih črk baje še sedaj veljavnih šolskih zakonov, trdi tov. Segula, da so meščanske šole »povsetn ljudske šole, ki se pa ločijo od višje stopnje ljudske šgle v tem, da imajo n e k a j ob-irnejši učni načrt.« Ako tovariš S. ni imel namena, nasprotrukom meščanske šole navajati vodo na mlin, bi bil moral vsaj omeniti, da se poučujejo na meščanski šoli tudi predmeti, ki jih ne pozna učni načrt za osemrazredne ljudske šole; poudarjati bi bil moral tudi, da se poučujejo na mešča_iskih šolah nekateri predmeti, n. pr. zgodovina starega veka, znatno obširneje in temeljiteje, nego na učiteljiščih. Ce pa tovariš Š. ni imel priložnosti, da bi bil primerjal ljudskošolske učne knjige z onimi, ki se rabijo na meščanskih šolah, tedaj b! si bil moral vsaj površno ogledati učne načrte za meščanske šole, ki jih priobčuje sedaj »Učit. Tovariš«, pa bi se bil prepričal, da je praksa že pred leti položila v grob zastarele paragrafe, na katere se tako radi sklicujejo razni grobokopi meščanske šole. Ce celo tovariš Š. trdi, da se meščanske šole le »močno bližajo spodnjim razredom srednje sole«, potem se pač ni čuditi, da srednješolsko učiteljstvo vobče tako malo pozna ustroj meščanr.ke šole in da smo se morali toliko boriti, preden smo dosegli, da morejo absolventje meščanskih šol prestopati v peti razred realk, ne da bi jim bilo treba delati sprejemnih izpitov. V eni točki me pa tovariš S. ni razumel. Za slučaj, da sem se v dotičnem dopisu slabo izrazil, povem še enkrat, da je v interesu šolstva, da višji šolski svet skrbno pazi, da ne bo v prehodni dobi padel izpit za meščanske šole pod dosedanji nivo. Nad vsak dvom vzvišeno dejstvo, da se učenci meščanskih šol uče vsaj toliko, kolikor učenci spodnjih štirih razredov srednjih šol, nalaga izpraševalnim komisijam dolžnost, da zahtevajo tudi v prehodni dobi od kandidata za meščanske šole povprečno toliko strokovnega znanja, kolikor se ga zahteva od kandidata za spodnje štiri razrede srednjih šol. Samo osebni oziri morejo narekovati željo, naj bi y prehodni dobi izpraševalne komisije vabile kandidate: »Le noter, gospoda, le noter! Samo še nekaj mesecev!« Ako bi se ne bal, da bi se mi očitala indiskretnost, bi vprašal tovariša Ł>., kdaj namerava pristopiti k zeleni mizi. Tovariš Š. piše: »Smelo trdim, da je zmožen poučevati v meščanski šoli vsak boljši ljudskošolski učitelj, ako se primerno pripravi na pouk.« Ne maram se prerekati, je li to res ali ne, hvaležen pa bi mu bil, ako bi hotel navesti imena onih naših tovarišev, ki bi hoteli v 3. in 4. razredu meščanskih šol poučevati razen drugih predmetov še prostoročno in geometriško risanje, opisno geometrijo, knjigovodstvo, kemijo, stenografijo, francoščino! Tov. Š. je hotel baje s svojim dopisom povedati le to, »da ne provzročajmo slabe volje v naših vrstah!« — 2e pred leti sem pisal v »Popotniku«: »Kje so časi, ko se bodo učitelji visokih, srednjih in ljudskih šol zavedali, da so udje enega in istega stanu!« — Odločno obsojam vsak separatizem v naših vrstah, pa naj se pojavlja na ta ali oni način. Ako pa nam bodo ljudskošolski tovariši šteli v greh, da branimo pravice meščanske šole in da jo gojimo »s posebno skrbjo in ljubeznijo«, ne da bi s tem škodovali ljudsk'i šoli, tedaj bom prvi, ki bo odločno zaklical: »Gospoda, naša pota ^redo narazen, zbogom!«