Naše gospodarske ustanove Menda ga ni vprašanja iz stanovskega delokroga, katerega bi v raznih člankih ne bil omenil in podrobneje razpredal naš »Učit. tovariš«. V zadnjih letih je priobčil lepo število člainkov o stanovsko-gospodarskih ustanovah zlasti teh, ki so v naši banovini. Članki, napisani ponajveč od vodilnih članov teh ustanov. so podrobno opisovali bistvo teh ustanov, navajali koristi, ki jih uživajo organiziranci in priporočali vstop v te organizacije. Uspehi so se sicer pokazali, vendar ne taki kot bi bilo pričakovati iz stanovskega ozira in gmotnih koristi za člane same. Mislim, da ne bo odveč, če v naslednjih vrstah znova opozorimo na nekatere naše go-spodarske ustanove in skušam pojasniti, zakaj te ne uspevajo tako kot bi bilo želeti. Politični vrvež v zadnjem deSetletju preteklega in v prvem desetletju sedanjega stoletja je z vso močjo priti-skal na učiteljski tisk in ga skušal podrediti svojim nazorom in zahtevam. Učiteljskim listom se je hotdo namavnost diktirati, kaj in kako naj pišejo. Ker uči'teljstvo tega ni moglo in ni hotelo prenašati, so pred kakimj 30. leti tedanji voditelji ustanovili Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. »Učiteljski tovariš«, »Popotnik«, »Slov. šol. matica«, »Mladinska matica«. »Zvonč&k«, »Naš rod« in ostali učiteljski tisk je nasel v Učiteljski tiskarni gostoljubno streho in primerno postrežbo. V težkih, predvojnih in vojnih ča-sih je bil ta tisk edini činitelj, ki je branil, zagovarjal in ščitil slovenskega učitelja pred mnogimi neprijatelji od desn<3 in leve. Učiteljstvo v slovenski pokrajini je uživalo velik ugled in imelo odličen v<pliv pri reševanju sta/novskih vprašanj le vsled svobodnega. po učiteljskem razsodku urejevanega tiska, ki je bil tabrat mogoč le v lastni tiskarni. Kako pa je učiteljstvo plačevalo to uslugo Učit. tiskarni? Ali se jo je oklenilo z vsemi svojimi močmi, jo podpiralo z dclcži, z naročili itd.? Ugotovim samo to, da je delala in živela Učit. tiskarna 20 in še več let z okrog 200 deleži. Šele v zadnjem času se opaža vcč živahnosti in se priglašajo tovariši in tovarišice v -fečjlfr množinah za sprejem v zadrugo. UčiteljSka itiskarna, z velikim prometom ;e po svojih pravilih in stavljenem namenu izključno učiteljska ustanova. Da bo pa ta zadruga tudi dejansko last vsega učiteljstva, je potrebno, da se vsi tovariši in vse tovarišice oklenejo tega našega največjega stanovskega podjetja. Pristopijo na.j kot zadružniki 3 deležem Din 250'—, katerega lahko poravnajo v 10 mesconih obrokih. Tiskarna je moderno oprcmljena, zalaga učne, pomožne, strokovne in leposlovne knjige, prodaja učila in vse šolske ter pisarniške potrebščine izdeluje zvezke in ima moderno knjigoveznico. Naročajte pri njej in privabite ji še drugih, stalnih odjcmalcev! Zadruga Učiteljska samopomoč v LjubIjani poslujc 36 lot. Njen namen jc: pomagati članom (njihovim družinam) v najtežjih časih — ob smrti z denarnimi podporami. V ta namen je izplačala od ustanovitve do danes Din 2,730.417'50. Ta zadruga ima podporni sklad, iz katere^a podeljuje bolnim in drugače pomoči pofcrebnim članom denarne podpore kot brezobrestna posojila. Na dveh zadnjih sejah je prisodilo >načelstvo 73 članom Din 152.100'—. Starostni podpoTni sklad, ki je bil pred enim l0tom ustanovljen (§ 13, odst. 3. naših pravil), bo v nekaj letih prevzel in z obrestmi tega sklada plačeval članske .prispevke za najstarejše člane, to je tiste, ki so najdalje časa člani te zadruge. Velike so koristi, ki jih uživajo in prejemajo člani in njihove družine ineposredno nd te ustanove. Učit. samopomoč vrši vsa lei:a sem uspešno svoje človetoljubno delo. Nad 20 let je imela okrog 200 članov. Človek bi mislil, da je učiteljsrvo bogato založeno z denarjem, ker se tako lahko odreka denarnim podpoiram. V zadnjih desetih letih se je zvišalo članstvo nad 2500. Mnenja sem, da je to število še veliko premajhno za približno 4000 učiteljev in učiteljic, premajhno vsled tega, ker so včlanjeni tudi profesorji in njihove žene, soproge in vdove učiteljev. Današanja podpora ob smrti znaša Din 12.600' Koliko bi znašala posmrtnina pri 4000 ali 5000 članih, kar bi bilo po trcznena in preračunljivem razsodku vseh pripadnikov učiteljskega stanu prav lahko doseči, naj si cenjeni čitatelji izračumajo sami. Sprejemni pogoji zahtevajo od priglašenca, da je zdrav in da ni nad 45 let star. Sprejcmne pristojbine s prispevkom za podporni sklad in deležem vred znašajo od Din 87'— do Din 146'— (po starosti). Kdor pa želi prejeti 100% posmrtnino (v dobi od 25 do 45 let), doda tem zneskom še doplačilo; slednje pa ni obvezno in se lahko vsakdo včlani s samo zgoraj navedenimi zneski. V tem slučaju se po starosti odračuna od posmrtnine 1% do 24%. Vsak smrtni slučaj se poiravna s prispevkom Din 5'—, kateri se v posmrtnini izplača družini a-H preosfalim od umrkga člana. To so vse dajatve, ki jih nalaga posamezniku članstvo v Uči't. sarriopomoči. Če imaš svinčnik in papir, izračunaj znesek za svoje obveznosti za 10, 20 let pri 1% umrljivosti, na to pa primerjaj izdatke s pirejemki. Vračunaj še možnost manjletnega čla^nstva (zgodnja smrt) ali podpore v nesrečah, misli na to, da s svojimi prispevki lajšaš gorje mnogim tovarišem in njihovim družinam, na vse to se boš gotovo odločil za članstvo v naši največji podporni zadrugi. Vsa potrebna pojasnila daje Učit. samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Samopomoč za učiteljske otroke v Ljubljani obstoja že nad 3 leta. Pomaga z denarnimi prispevki učiteljskim družinam ob smrti ali polnoletnosti njihovih otrok. Priglašenja za to zadi-ugo prihajajo tako počasi, da ima danes okrog 240 zavarovancev. Dvomirn pa, da bi učiteljstvo v dravski banovini <ne imelo več za tako zavairovanje godnih otrok, še bolj pa dvomim, da bi starši teh otrok ne bili potrebni denarnih podpor kakor jih ta zadruga izdaja. Očetje in matere, za vas je bila zadruga ustanovljena, vam se hoče pomagati v težkih časih, priglasite svoje otroke (od 3—10 let) in deležni boste vseh v pravilih določenih dobrot! Dokler je učitelj zdrav, še na ta ali oni način uravnoveša pičle mesečne prejemke z mnogimi neizbežnimi izdatki. Gorje mu pa, če ga zgrabi težka bolezen! Delo v šoli je naporno in v mnogih ozirih zdravju škodljivo. Ni čudno, če je leto za letom višji procent učiteljskega osebja na bolezenskih dopustih. Za te nesrečnike se pripravlja bolniško zavarovanje. Že letošnja pokrajinska skupščina je na pobudo nekaj itovarišev, ki se zanimajo za ta problem, načela to važno in nujno vprašanje. Na letošnjih zborovanjih po sreskih učiteljskih druatvih. se boste razgovarjali o tem piredmctu. Pripravite se za debato, pokažite resno voljo, da; hočete i sebi ustvariti nekaj dtobrega. Če si 10 mesecev pošteno in vestno vršil vse delo v šoli, v uradu v stanovski organizaciji ali kaki gospodarski ustanovi, si potreben poštenega oddiha. Pojdi k morju! Pred par meseci se je v Ljubljani ustanovilo »Društvo za zgradbo obmorsk^ga doraa v Omišlju na Krku«. To društvo ima tam že kupljen svet. na katercm bo stal ličen dom, namenjen učitcljstvu v okrepljenje in za oddih. Čc bodo tovariši (-ice) prav razumeli klic tcga društva, bo v nekaj letih stala v Omišlju ponosna stavba, ki bo leto za ietom sprejemala učiteljstvo pod svoj gostoljubnl krov. Za urcsničcnjc tega načrta je potrebno, da vplača samo 200 člamov deleže po Din 2500'—, ki so vplačljivi v 25 mesečnih obrokih po Din 100'—. Ali se bo izmed 4000 učiteijev irt učiteljic našlo to število? Pripomnim naj še, da sc bo zidalo samo z nabranim denarjem in ne obremenjevalo doma z izposojili ter da bodo imeli člani (poznejši zadružniki) izdatne poipustc za bivanje in prehrano v domu. Do zdaj se je priglasilo okrog 70 članov. Pojasnila se dobivajo pri Učiteljski samopomoči v Ljubljani. Učiteljski dom v Ljubljani! Kje je ta? Zastonj vprašuješ po njem in ga iščeš po Ijubljanskih cestah in ulicah! Nad 40 let se zbira denar za ta dom, ki naj bi nudil učiteljskim otrokom poceni stanovanje in hrano, dobro vzgojo in potrebno nadzorstvo. Zakaj je tu odreklo učiteljstvo z zadositnimi pfispcvki? Pair sto grafičnih delavcev je postavilo v sredini ljubljanskega mesta krasno palačo, poštarji ,si prav zdaj gradijo svoj dom, učiteljstvo v 40 lctih tega ni zmoglo. Še danes oddaja svoje otrokc v nehigienična stanovanja in dostikrat v dvomljivo oskrbo in nadzorstvo. Vzgaja in nadzorujc naj jih po ljubljanskih ulicah ljubi Bogi-c! V zadnjih dneh se svetlika skromna zvezdica na tem temnem obzorju. Od zadiružnikov je zavisno (30. IX. 1934.). če bo dobila zvezda potrebni sijaj ali ne. Pribijmo pa, da brcz moralne in gmotne podpore vsega učiteljstva ne bo nikoli poslopja učiteljskega doma v Ljubljani. S par stotinami zadružnikov, kakor jih ima Učiteljski dom danes, se ne bo zgradil in vzdržcval zavod za 100 ali še več otrok kakor bi bilo potrebno. Prav resno naj razmišljajo o tcm oni podeželski tovariši — družinski očetje, tovarišice — matere, ki žele poslati svoje otroke v srednje ali strokovne šole, pa do danes še niso zadružniki Učiteljskega doma v Ljubljani. Zvestoba za zvestobo! Še bi Iahko našteval Tazne stanovsko gospodarske ustanove, ki ponajvcč vsled premajhnega števila članstva ali splošnega nezanimanja od strani učiteljstva ne izkazujejo večjih uspehov, ampak le životarijo bed.no življenje. Po teh ugotovitvah je potrebno, da se ozremo še na senčno stran naših stanovekogospodarskih ustanov. Skušajmo odgovoriti na vprašanje: Zakaj naše gospodarske ustanove ne uspevajo tako dobno, kakor one raznih drugih stanov? Ali jc učiteljstvo v naši banovini res tako slabo organizirano, slabše plačano kot drugod, manj zavedno in manj delavno? Slovenski učitelj je že od nekdaj slovel kot dober organizator, ki je v »Zavezi« in sedaj v »Jugoslovenskem učiteljskem udruženju« stal in delal v prvih vrstah. Slovenski učitelj je bil početnik za širšo organizacijo vse države in je ustvaril podlago za JUU v Jugoslaviji in gradi še dalje na vseslovanski učiteljski organizaciji. Danes je član učiteljske organizacije iz drav,ske banovine predsednik JUU v Jugoslaviji. Prejemki tovarišev in tovarišic v naši banovini so prav taki kot onih po drugih delih Jugoslavije. Znabiti so tu ali tam v naših krajih težje življenjske prilike (letovašča, oddaljenost od železnice itd.), vemdar so splošni življenjski pogoji precej enaki v vsi državi. Nezavednosti in nedelavnosti ni očital učiteljstvu v dravski banovini še noben razsoden in pravičen kritik. Vprašajmo Kmetijsko družbo v Ljubljani, Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo, Čebelarsko društvo, vodstvo Sokola in gasilstva v Jugoslovaji, razna kulturna, sportna, prosvetna, tujsko - prometna in razna druga društva: ali in v koliki meri se udejstvujejo učitelji in učiteljice v njihovih vrstah. Od vseh teh organizacij boste dobili povoljne odgovore in ugotovitve, da je vse polno učiteljev, ki organizatorično in idejno vodijo njihove podružnice in odseke, ustanavljajo nove, skrbe za primerna predavanja, praktičen pouk, zabavo in tako vzdržujejo potrebne stike kmečkega doma s cemtralami. Neštetokrat se je poudarjalo in ugotavljalo od nepristranskih voditeljev, da njihove organizacije in podružnice v precejšnji meri najbolje uspevajo prav tam, kjer je učiteljstvo svoje telesne in duševne sile stavilo rade volje in nesebično v njih službo. Kmetsko-nadaljevalnih šol, gospodinj&kih šol in tečajev, mnogo drugega podrobnega gospodarskega, kulturnega in oiacionalnega dela bi v veliki izmeri brez učiteljstva sploh ne bilo. Od nekdaj je stal slovenski učitelj pri gospodarskem delu in v nacionalnem boju v prvih vrstah. Prav je tako! 2eleti je le, da ostane tudi v prihodnje trdno na svojem mestu. Naše skromno mmenje je le, da naj bi učitelj nikoli jn pod nikakim pogojem ne pozabil na svoje gospodarske ustanove, to je na tiste, ki mu neposredno nudijo in prinašajo gmotnih koristi in pomoči v sili. Vprašaj se: Ali si s prav tako vnemo in tolikimi gmotnimi žrtvami kot si gradil sokolski, gasilski ali prosvetni dom delal za uresničenje Učiteljskega doma? Ali si oskrbel svojo družino, da bi ob nenadni in prezgodnji tvo.ji smrti vsaj v prvem času živela brez večjih gmotnih skrbi? Ali si izčrpan in onemogel od drugega dela in napora za druge mislil na to, da bi inicijativno in strokovno skrbel za boljši razmah šolstva, učiteljstva in stanovsko - gospodarskih ustanov? Ali si že kdaj razmišljal o tem, da ti je stanovski tovariš, njegova družina, tovarišica v šoli vendar le več kot pa ostali stanovi? Ali si vselej in v prvi vrsti izvajal pravo tovarišrvo tudi dejansko? Če imaš v odgovorih na ta vprašanja mirno in lahko vest, potem si cel mož, dober stanovski tovariš, vzorna tovarišica. Če je pa odgovor v eni ali drugi točki nepovoljen, premisli dobro, ali me bi dtel svojih duševnih in gmotnih sil brez večje škode celoti, pač pa v veliko korist samemu sebi, obrnil v svojo in stanovsko smer. Težko gospodarsko krizo rešujmo najprej pri sebi. Premagali jo bomo sami najbolj s tem, da vse svoje duševne in gmotne sile pravilno razdelimo in prav usmerimo. Naše gospodarske ustanove — namenjene in ustanovljane edino za učiteljstvo — bodo uspevale le ob složnem in celokupnem delu nas vseh. I.K.