Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 20. septembra 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvünenropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11. 806. Leto XVIII. št. 38. Glasilo Slovenske Uredništvo: Al. Sobota Telefon št. 28. Volilni zakon. Dobili smo novo ustavo, nato zakon od sestavlanja volilnih imenikov, nazadnje pa Volilni zakon. Iz vsega toga se da sklepati, da se bližajo volitve. Volilni zakon je jako obširen, zavolo toga ga ne moremo v celoti objaviti, nego povzememo iz njega le Važnejša določila. Po tom volilnom zakoni bodo volitve splošne i javne — ne pa tajne, kak prvle. Vsaki javno vüstmeno pove, za štero stranko se odloči. Volitve do se vršile v nedelo. Kandidatne liste bodo državne. Dopüščene bodo samo takše stranke, ki po celoj državi postavijo kandidate. Pokrajinske stranke nedo dopüščene. Volilno pravico ma vsaki državlan, ki je spuno 21. leto. Kandidera pa lehko tisti, ki je dovršo 30. leto. Vseh poslancov de 300. Parlament se zvoli na 6 let. Volilni zakon je izišeo v Službenih novinaj, dne 12. septembra. Grozovita železniška nesreča na Madžarskom Komunistični atentat. — Vlak zleto 100 metrov globoko. 25 mrtvih i vnogo ranjenih. Tak grozovite železniške nesreče, kak se je zgodila v nedelo ponoči na Madžarskom, že dugo ne bilo. Pri Biatorbágyi so komunisti nalekli na progo, ki ide nad 100 metrov visokim prepadom peklenski mašin. Kak je privozo iz Budapešta ekspresni vlak, je mašin eksploderao. Velikanska sila je zdignola lokomotivo i 6 vagonov v zrak, potem pa je vse vküp zletelo v grozno globočino, kde se je vse razbilo. Prizor je bio tak grozen, da ga ne mogoče popisati. Spod rüševin so potegnoli 25 mrtvih i 16 težko ranjenih. Kam je obrnjen čisti dohodek dečinskoga dneva ? Na Malo mešo smo obslüžavali v Črensovcih prvi dečinski den za Slovensko Krajino. Ne vem, če so ga kda že kde indri obhajali ali ne v tom smisli, kak smo ga mi v Črensovcih. Cerkev ga že stoletja obhaja v tom dühi. Mi smo prišli z tem njenim dühom na Malo mešo k našim malim. Vrstnico smo njim pokazali, štera je Bogi najlüblenejša, i štere prošnja je dozdaj vsikdar bila poslühnjena : dete Marijo. Pokazali smo našim malim po srčnih želaj Cerkve Marijo, naj se navčijo od nje živeti, ka do starišam na veselje, kda do Bogi prijetni. Pa navčili smo je tüdi na smilenost. Gospoda dekana Jeriča govor njim je jasno pokazao, kak naj so smileni. I naj je navčimo na smilenost, smo njim mi prvi kazali smilenost s tem, ka smo od dobrih düš nabrali lepe dare za nje S njim je razdelili. Včili smo je nadale tak na smilenost, ka smo njim povedali, ka čisti dobiček od darov, štere so za nje dobri lüdje darüvali i za štere so njim njihovi dragi küpili izkaznice, dobi siromaška deca. Čisti dobiček dečinskoga dneva se obrno na sirotišnico v M. Soboti. Čistoga je ostalo po dozdašnjem obračunali 1000 Din.*) Ka pri poznejšem obračunali zraven pride, se doda, kak i vsakoletni dohodki dečinskih dnevov i drügi. Kda smo pred petimi leti začeli nabirati na prvo hišo siromakov Slovenske Krajine, smo jasno povedali, da bode ta hiša za občinske siromake i za siromaško deco. Na oboje smo mislili i na odrašene siromake i za siromaško deco, predvsem, štera nema ne oče, ne matere. Po dogovori z bivšim oblastnim odborom, šteri nam je svoj *) Ta svota je na posebno knjižico vložena v posojilnico i v to knigo pride ves dar, šteri se pokloni od koga koli za hišo dečinskih sirot v Soboti. čas tüdi poklono 10.000 Din. podpore, smo se odločili, da za starejše siromake postavimo hišo v Črensovcih, ar je za te tihi kraj bole primeren, kak glasen, prometen. Za siromaško deco pa smo odločili hišo v Soboti, kde so šole, v šterih se deca lehko izšola. Sobota je najbole primerna za te cio, ar ma i bo mela potrebne šole i ar ma vse ostale pogoje za Postavitev edne sirotišnice. Sam Bog je tak ravnao, ka pri prvom dečinskom dnevi, kda ešče ne svet znao za naš namen, ka v Soboti namenimo sirotišnico postaviti, ka so se ravno sobočanci najbole postavili i odliküvali. Po dobroti g. Benko Jožefa župana, se je više 100 dece brezplačno pripelalo z njegovimi automobili v Črensovce v veseli dečiski trijezerni tabor; pa največ i najlepše dare za dečinski den je dala ravno Sobota. Zato z radostjov naznanjamo gospodom i gospem iz M. Sobote, da de sirotišnica v Soboti i da je prvi dečinski den v Slov. Krajini bio za to organiziran i bo odsehmao vsako leto na Malo mešo, naj Sobota dobi hišo za siromaško deco. Da je Sobota bila tak plemenita, že samo na naše tiho prosilno šepetanje, nas napunjava z trdnim zavüpanjom, ka se v njej bo teliko dobrih src znajšlo, keliko je potrebno, da dosegnemo ka tak srčno Želemo: streho i lübezen dati zapüščenoj siromaškoj deci. Kda dobimo celoten seznam vseh darovnikov, objavimo teh imena i njihove dare v Novinaj. Za zdaj pa že iz celoga srca pravimo vsem prav Srčni Bog plačaj za vse dare i vso naklonjenost ! Črensovci, 12. sept. 1931. Za odbor sirotišnice : KLEKL JOŽEF, predsednik. 2 NOVINE 20 septembra 1931, Pravilik od davanja dela tistim invalidom, ki so zavarvani z invalidskim zakonom. Pravico do posredovanja dela majo samo vojni invalidi, ki so priznam po invalidskom zakoni iz leta 1929. Po tom pravilniki majo invalidi Prednost pred drügimi neinvalidi, če jih več prosi za kakše delo. Tak morajo državni uradi sprejemati na spraznjena mesta vseh zvanj v prvoj vrsti vojne invalide, če tej lehko spunijo vse pogoje, določene za takšo namestitev. Menša telesna sposobnost ne sme biti kriva, da se ne bi postavili vojni invalidi na stüžbena mesta, gde bi leho opravlali svoje dužnosti brez nevarnosti za sebe i drüge državlane. Med invalidi majo Prednost tisti, ki so že bili na takšem mesti, pa so bili odpüščeni brez lastne krivde. Ravnotak ne sme biti zmenšana telovna sposobnost krive za odpüst ali upokojitev. Borze dela morajo najti delo invalidom brezplačno i invalidom prle, če je več prošnikov. Predvsem trbe zaposliti vojne invalide s 30 do 50%, potom invalide s 60—70% i vojne invalide od 80—100% o nesposobnosti za pridobitno delo. Med invalidi z vednakimi procenti majo Prednost tisti, ki majo več nepreskrblenih drüžinskih kotrig. Javne borze dela morajo gledati na to, da se zaposlijo vojni invalidi po mogočnosti v tistoj ali podobnoj stroki, v šteroj so že prle bili zaposleni. Invalidi, ki ščejo dobiti slüžbo v državnih uradih i pri samoupravnih korporacijah, morajo vložiti pri dotičnom uradi ali napravi prošnjo, v šteroj je povedano mesto, za štero prosijo. Oni vojni invalidi, ki prosijo slüžbo pri borzi dela, se morajo obrniti do nje osebno ali s pismom. Prošnji trbe priložiti poleg listin, ki se terjajo pri vsakšoj slüžbi, še naslednje listine : 1. overovlen prepis sodne rešitve od posojene invalidnine; 2. overovlen prepis zadnjega potrdila komisije za pregled invalidov ; 3. Potrdilo pristojne oblasti od obnašanja, imovinskoga i rodbinskoga stanja ; 4. Potrdilo pristojne oblasti od dosedajšnjega pozvanja; 5. overovlene prepise listin od izobrazbe i prešnjega slüžbovanja. Te prošnje i prepisi so proste vseh taks. Male trgovine s tobakom, cigaretnim papirom i špicami se podelüjejo v prvoj vrsti vojnim invalidom i vdovam tistih, ki so v bojni spadnoli. Ka novoga v Belgradi ? Cena krüha. Na podlagi pooblastil iz čl. 10. zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4 septembra t. l. i v smisli čl. 10 a zakona o izpopolnitvi zakona od prodaje pšenice v državi z dne 11. septembra t. l. je minister za trgovino i industrijo predpisao to odredbo od cene krüha v državi. Krühi se določijo v državi te cene: Beli krűh 4 Din kg, polbeli krüh 3.50 Din kg, čarni krüh 2.50 Din kg. Te cene valajo do nadalnje naredbe. Cene luksuznomi pecivi so svobodne. Znižanje carin. Njeg. Vel. kralj je predpisao i proglaso zakon od spremembe carin. Za 10% se zniža carina na riž, kavo, sirovo kavo, čaj i začimbe. Kongres gospodarskih zbornic. V nedelo se je vršo kongres gospodarskih zbornic, na šterom je bilo podano poročilo od stanja obrtništva, trgovine ino industrije. Ugotovilo se je, da je stanje kritično. Svetovna politika. Austrija. Sosedno Austrijo zadnji čas pretresajo notrašnji nemiri. V noči od Sobote na nedelo je bila pripravlena revolucija, štera je štela vrčti vlado. Heimwerovci so zasedli več okrajnih glavarstev. Oblasti so za to k sreči naskori zvedele i nastopila je vojska, ki je revolucijo zadüšila. Glavni voditeo je zbežao, drüge pa so aretirali, — Dne 18. oktobra bodo volitve državnoga predsednika. Stranke se močno pripravlajo. Kandidat krščanskih strank je Miklas, kandidat socialistov pa dr. Renner. Češkoslovaška. Prišestno nedelo (27. t. m.) se bodo vršile občinske volitve. Volilni boj se süče okoli pitanja razširjenja občinske samouprave. Reševanje gospodarske krize v Angliji. Nova vlada rešüje gospodarsko krizo s tem, da je na ednoj strani znižala plače, na drügoj pa povišala davke i vpelala nove davke. Prizadeti krogi proti takšemi deli vlade ugovarjajo. Konference v Ženevi. Kak smo že poročali, se je v Ženevi začnolo Zasedanje Drüštva narodov. Kak pri vsakem zasedanji tüdi zdaj povdarjajo zastopniki držav, da „delajo“ svetovni mir. Velko pozornost sta zbüdila z govori nemški zvünašnji minister dr. Curtius i francozki zastopnik Briand. Poljsko-sovjetska pogajanja. Med Poljskov i sovjetskov Rusijov se vodijo pogajanja za sklenitev pakta, v šterom de določeno, da se obe državi med seov ne bodeta napadali. Kalendar. septemb. (30 dni) 39. teden. Murska Sobota — Častitamo. G. Horvat Štefan, katehet na osnovnoj šoli je z jako dobrim uspehom v Maribori položo Plebanoški izpit. G. kateheti k izpiti iskreno častitamo. — Tonfilm. G. Dittrich je v svojem kini začno predvajati glasni film (ne vidijo se samo kepi, nego se čüje tüdi govorenje, popevanje, igranje itd.) V soboto je bila prva predstava. — Židovsko novo leto. Preminoči petek so obhajali židovje novo leto. Začnoli so že 5692. leto. — Smrtna kosa. V špitali je vmro 66 1etni I. Kerec iz Vidonec. Na pravoj roki je meo rano. Vračo se je cele mesece, a zvračiti se ne mogeo. Rana ga je spravila v grob. — Tombola. Preminočo nedelo je priredo Sokol tombolo. Med šestimi glavnimi dobitki sta dva zadeli dve Sobočanki. Vseh šest dobitkov je prišlo v roke siromaških lüdi. — Nesreča šolara. V bolnici se vrači 12 letni Hickl Dezider. Dečko je šo iz šole. Privozo je naglo nekši kolesar, šteromi se on ne mogeo izognoti. Kolo njemi je šlo prek po nogi i njemi je potrlo palec. — Naznanjamo vsem, ki majo kaj za opraviti v Kmečkoj posojilnici v Murskoj Soboti (prek od birovije), da od 1. oktobra 1931. naprej, de mela uradne dneve samo v tjedni. V nedelo i svetek več ne bo uradüvala. Načelstvo. Slovenska krajina. Zahvala. Podpisan odbor se najtoplej zahvalüje vsemi plemenitim darovnikom, ki so njemi za Malo mešo poslali dare, ki so se deci razdelili. Dobili i razdelili smo na Malo mešo zvün podobic i svetinjic, štere neso se med dare računale, 2547 darov. Imena darovnikov i njihove dare ob priliki objavimo. Menši darov smo več vzeli za eden dar. Bog povrni vsem, ki so deci tak veliko veselje napravili ! — Odbor za Zidanje siro- 20 septembra 1931. NOVINE 3 tišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. — Na znanje tistim, ki neso mogli priti po dare na Malo mešo. Deci, štera neje mogla priti na Malo mešo po dare ali štera neje čakala na nje i neje dobila na Malo mešo, dobi dare v lastnoj fari. Kda, se že naznani. Vsaki, ki je plačao izkaznico naj jo dobro čuva, da samo na njo dobi dar. -- ODBOR. — Zgüblena molitvena kniga. Kavaš Ana Beltinci št. 104 je zgübila na Malo mešo v Črensovcih molitveno knigo „Tolažba nebeska“. Ki jo je najšeo, naj jo da nazaj njej ali prinese na upravo Novin v Črensovce. Zgüblena marela. Edna deklička iz M. Polane je zgübila v Črensovcih na Malo mešo novo marelo. Najditeo naj jo prinese na upravo Novin v Črensovce. — Priporočamo odvetnika g. Dr. Jedlowski Jožefa, ki je v Zagrebi odpro svojo kancelarijo. Priporočamo ga Medjimurcom, i našim, ki majo kakše zadeve v Zagrebi. Njegov naslov je: Dr. Josip Jedlowski, odvjetnik, Zagreb, Buntičeva 2. (Hercegovačka), Villa Tonči. — Naročnikom na znanje ! Zadnji frtao je tü. Znate ka to pomeni za upravo? Velike brige. Kalendar se štampa pa ešče krajcara penez nemamo, ka bi lanskoga v celoti izplačali. Prosimo Cenjene naročnike i širitele, naj te mesec September vsi zadostijo svojoj dužnosti : širitelje naj naberejo naročnino, naročniki pa naj ne pošlejo v kraj širitele z praznimi rokami, nego njim celoletno naročnino povrnejo. Ki pa ma na lasten naslov Novine, naj plača po čeki, šteroga je dobo. Jako nas veseli, ka nešteri naročniki prosijo Čeke i ka goreči Širitelje že celo poštnino za kalendare pobirajo. To je že plačao Sernek Franc iz M. Polane. Uprava Novin. — Širitelje. Širitelje, ki so dobili bloke za deco, naj te nazaj pošlejo i naj nam naznanijo keliko dece ma več cedal kak edno. Vso Poštnino naj si pri naročnini odračunajo. — Odbor „Dom sv. Frančiška* v Črensovcih. — Što je najšeo, naj povrne ! Na Malo mešo je edna deklica iz Male Polane zgübila v Črensovcih pri cerkvi marelo. Palica je železna ino ma düpliške špice. Najditeo se prosi, da marelo odda pri g. Klekli v Črensovcih. — Pozdrave pošilajo iz tüjine celoj Slovenskoj krajini posebno domačin : Gubith Lovrenc i Janez ino Kühar Ivan i Štefan iz Francije. — Po nepriliki se strelo. V. Štefan, čevljarski Vajenec iz Noršinec se je na Malo mešo igrao z vojaškim patronom. Med dreganjom je naednok počilo. Krogla je zadela dečka v prsi. K sreči je Šla kre kraja i tak rana ne velka. Ranjenca so spravili v bolnico. — Po oki je dobo. Na Malo mešo je P. Jožef iz Boreča z drügimi dečki vred v krčmi popivao. Na poti proti domi so se dečki nekaj skregali. Prišlo je tüdi do bitja. Eden je P. Jožefa tak vdaro prek oka, da so ga morali spraviti v bolnico. Malo je falilo, da P. tüdi oka ne zgübo. -- Gornja Lendava. Kak smo že poročali, de to nedelo (20. t. m.) blagoslavlanje nove šole. Za slovesnost se Lendavčari vneto pripravlajo. — Konj ga je brsno. Osemdesetštiri letni Vratar Adam iz Andrejec je meo nekši opravek pri konjih. Eden konj je nekaj podivjao i je tak brsno starca v nogo, da njemi jo je potro. Navzoči so s strahom gledali prizor. Mislili so, da de to starci k smrti, a tak hüdo ne bilo. — Smrtna kosa. Martincove v Krogi je zadela žalostna zgüba. Vmrla je mlada, okoli 20 letna mati. Postanola je žrtev jetike. Bila je dugo betežna, a vse bolečine je prenašala bogivdano. Pred par tedni njoj je vmrla najmlajše dete, zdaj pa je tüdi ona odišla za njim. Zapüstila je mladoga moža i še edno malo dete. — Bogojina. V četrtek 10. t. m. so pri nas zbobnali, ka more vsaki vert priglasiti vso pšenico i melo ka je ma od dva metra več. Nišče naj nikaj ne zataji, zato ka de odila komisija, pa če koga zgrabi, de štrofani. Zavolo logaj je nastalo velko rázburkanje. Iz časopisov smo pa zvedeli, ka je to ne tak. Zato prosimo i priporočamo oblastvi štera informera županstvo, da najbolše čte i tumači zakone, županstva pa naj se tüdi sama malo okoli pobrigajo pa pitajo za tanač. — Novice iz naše Krajine dobimo skoro v vseh slovenskih časopisaj. So pa nešterne tak malenkostne i nej resne, ka bi mogle več škoditi kak hasniti i ki celo stvar samo ostrešijo. Tak smo šteli v Jugoslovani 11. t. m. ka dobi Bogojina novo šolo. I na konci pravi g. dopisnikar: Za vse delo in napredek se pa imamo zahvaliti priljubljenemu a ener gičnemu šolskemu upravitelju g. Brelihu.“ „Za vse delo“, če bi ga moral nositi g. upravitelj, bi se mislim tüdi lepo zahvalo g. dopisnikari. Dobro bi bilo namreč, če bi se g. dopisnikar spomlo malo občine, štera nosi teher cerkve na sebi i zdaj prevzame še šolo. „Za vse delo“ bi dobila malo zahvale i priznanje. Zato še ednok pohvalimo to delo dopisnikarov ali prosimo ji pri tem več resnosti. Naši v Ameriki. Smrtna kosa. Naglo je Vmrla 16 letna Bognár Marija. Dobila je srčne krče. Par dni se je mantrala na betežniškoj posteli, potem pa je zaprla oči k smrtnomi spanji. — Po dugšem trplenji je vmro 63 letni Filo Šimon. — Amerika se pripravla na občinske volitve. Volilni boj je jako živ. Tüdi naši držijo volilna spravišča. ZA NEDELO. Po risalaj sedemnajsta. Evang. sv. Mataja vu 22. táb. Vu onom vremeni, pristopili so k Jezuši farizeušje i pitao ga je eden med njimi vučiteo právde, sküšavajoči njega : Mešter, štera je ta velika zapoved vu právdi ? Veli njemi Jezuš : Lübi Gospodna Bogá tvojega z celoga srdca tvojega i z cele düše tvoje i z cele pámeti tvoje. Eta je nájvékša i prva zapoved. Ta drüga je pa prispodobna k etoj : lübi bližnjega tvojega, kak samoga sebé. Vu etivi dveh zapovedaj visi vsa právda i prorocke. Vküp spravlene farizeuše pa je pitao Jezuš govoréči : ka se vam vidi od Kristuša? Čidi Sin je? Právijo njemi: Dávidov. Veli njim : kakda ga tak Dávid vu dühi zové za Gospoda, govoréči: pravo je Gospod Gospodi mojemi : sedi si na desnico mojo, dokeč položim neprijátele tvoje za stočec pod nogé tvoje? Či záto Dávid zové njega za Gospoda, kakda je Sin njegov? I nišče je ne mogeo njemi odgovoriti reči : niti je nišče ne smeo od onoga dnéva kaj več njega pitati. Razgled po domovini. Smrtna nesreča pri zgradbi. Komaj so se dela pri carinarnici v Gornjoj Radgoni dobro pričela, že se je zgodila smrtna nesreča. V sredo 9. septembra dopoldne so bili delavci zaposleni z betoniranjom fundamentov. Čeravno fundament ne posebno globoki, je büo na dno dosta vode, ki je stene, obstoječe iz nanešenoga proda, stalno izpodkopavala. Stene so bile povečini itak opažene, na mesti pa, kde se je zgodila nesreča, ne bilo nikšega opaža i ravno to je bilo usodno Naednok se je naime stena vküp sünola i podkopala pod sebov tri delavce, ki so bili zaposleni v jarki. Dva izmed njih je zasülo samo deloma i so jiva hitro rešili iz objema zemle. Eden je samo malo poškodüvani, dočim ma drügi nogo dvakrat potreto. V splošnoj zmešnjavi so šče potem, kda so že prviva dva 4 NOVINE 20. septembra 1931. odkopali, pozabili še Matijo Muhiča iz Zbigovec, ki je bio tüdi zaposlen v tom deli zgradbe. Imenüvanoga je zemla popunoma zasüla i so ga odkopali že nezavestnoga. Zdravnika dr. Breznik i dr. Peče sta bila taki na mesti i posküsila vse, da ga rešita, vendar brezuspešno. V Bosniji je spadno sneg. Zavolo slaboga vremena, ki je nastopo v Bosniji, so bile v tork prekinjene telefonske zveze med Zagrebom i Sarajevom. V mesti Sarajevo i celoj okolici je spadno Sneg. Ar ne so bili prebivalci na to pripravleni, so bili Vnogi neprijetno prizadeti. Sirmaki poginolo 5 glav živine. V petek, 4. t. m. je g. Fontak, najemnik grofovskoga posestva Uršla gora št. 22, spüsto na pašo svojih 11 glav goveje živine, štera se je pasla dobrih frtao vüre na njivi, poraščeni s pirnico i to mokro, ar je dežüvalo. Okoli petih popoldne se živina vrne v štalo. Gospodar ide pogledat če je vse v redi. Presenečen vidi ležati vso po tleh i strašno napinjeno. Včasi je pozvao domače, da bi njemi pomagali zdraviti. Z najvekšov težavov so jih 6 rešili, 5 pa jih je poginolo. Sirmaški kmet je oškodüvan za 12 jezero Din. Nesreča s starov pükšov. S starov lovskov pükšov se je obstrelo 18 letni kljüčavničarski Vajenec Alojzij Dajčman, uslüžben pri kljüčavničari Antoni Fišteri v Metliki. Kak sam pripovedüje, se je nesreča zgodila tak: Na Maloga Šmarna den popoldne se je odpravo domo v Bušinjo ves. Pot ga je pelala skoz loga. Med grmovjom i travov je najšo staro lovsko pükšo, od štere je mislo, da jo je skrio ali pa pozabo tam kakši lovski tolvaj. S pükšov je šo domov, kde jo je začno pregledüvati, ne znajoč, da je nabita. Naednok se je pükša sprožila i strel njemi raztrgao roko. Trije prsti so gladko odleteli. Motociklist povzročo smrt 26 letne dekline. V pondelek gojdno ob 8 se je vračala dekla Frančiška Grum domo v Zadvor na kolaj. Hlapec je ravno zavio iz ceste na dvorišče, kda pridirja mimo nekši motociklist, šteri je poznani. Konj se splaši, voz se prevrne, dekla prileti z glavov ravno v jablano i si prebije črepinje. Župnik njoj je podelo samo sv. olje, pa je izdihnola. Stara je bila 26 let. Hlapec je spadno na travo i se njemi ne nikaj zgodilo. Želeti bi bilo, da bi motorji skozi ves ne dirjali s takšov nagloščov i kda srečajo živino, naj bi nehali z rompotanjom, ar toga ne Prenese vsaki konj. Naj bi bili bole obzirni kak so bili dozdaj. Iz sveta. Od kmečkoga hlapca do mešnika. Med letošnjimi novomešniki v Celovci je tüdi Franc Gollreiter. Kda je dokončao osnovno šolo, je bio več let polski delavec. Leta 1917 je odišo na Italijanski front. Po vojni je opravlao slüžbo pokrajinskoga pomočnika i bio včlanjen v krščanski strokovni organizaciji. Tü je dozorela njegova želja, da bi postano dühovnik. Z najvekšimi žrtvami je dovršo srednješolske nauke i leta 1927 napravo maturo. Nato je bio sprejet v semenišče i letos dosegno mešniško posvečenje. Posvetiti se šče düšnomi pastirstvi med kmečkimi delavci. Deset dece rešo smrti. V Newerki ob vüsta Labe je odišla sküpina 10 dece pod vodstvom vučitela daleč v morje, ar je bila Oseka i zemla süha. Nazaj idoč je drüžba na valovitih tleh zašla. Naenkrat je vučiteo zapazo, da se morje vrača. Spravo je deco na najvišiše mesto, v tem jim je morje Odrezalo pot i kem dale vse bole naraščalo. Vučiteo je bio mož. Brez premišlavanja je začeo rešüvati dete za detetom, noseč jih na hrbti i plavajoč — voda je bila med tem že dva metra globoka. Posrečilo se njemi je spraviti na varno vse deco do zadnjega. Če bi bio mevža, bi bilo morje zagrnilo desetero dece. Pomotoma vstrelo človeka. Osemnajst letni sin angleške Časnikarice Clark je v Lahori zaran zütraj prišeo na vlak i vstopo v oddelek prvoga razreda. Tü je spao mladi častnik, poročnik Sheehan, ki je bio dne 23. julija letos pri Brusavala na vlaki napaden i ranjen z bodalom. Kak se je Sheehan ob Clarkovem prihodi iznenada prebüdo, je mislo, da so ga prišli znova napast : zgrabo je revolver i strelo. Mladi Clark se je smrtno zadeti zgrüdo i na mesti izdihno. 22 milijon dolarov zapüščinskoga davka. Zapüščina l. 1927. pokojnoga newyorškoga finančnika Payne Wildneya se je zvišala do teh dni, kda jo bodo razdelili na dediče, na 200 milijonov 973 jezero dolarov. Zapüščinske davščine znašajo 22 milijonov dolarov. Pet milijonov dolarov bodo razdelili v dobrodelne namene. Čüdežno ozdravela. Na rimski polikliniki se je v zadnjem časi zdravila 20 letna Ida Angelucci iz Macerate, ki je bila slepa na obeh očeh i živčno bolna. Dekla je bila jako pobožna i se je z velkim zavüpanjom priporočala sv. Luciji. Te dni je Ida kak običajno prisostvüvala sv. meši v domačoj kapeli i posebno iskreno molila. Naenkrat je začütila, kak se je v njej nekaj čüdnoga zgodilo. Strgala je obvezo z oči i videla mešnika pri oltarji pa sestre i sobolnice okolik sebe. Zavedla se je i na ves glas zakričala : „Vidim ! Vidim ! Uslišana sem !“ Dogodek je naravno vzbüdo velko zanimanje. Žrtev poklica. 39 letni nottinghamski Zdravnik dr. Gilbert Blurton je delao posküse s kisikovov maskov, štero je on sam iznajšeo. Posküse je delao v svojoj spalnici. Kak ga je pa predugo ne bilo iz sobe je slüžkinja Šla pogledat, ka je z njim i ga je našla mrtvoga na tleh. Med posküsom se je zadüšo. Viher porüšo celi varaš. Ciklon, ki je divjao v angleškom Hondurasi v srednji Ameriki, je samo v glavnom mesti Belize zahtevao 700 mrtvih. Škoda je tem vekša, ar je Obenem s ciklonom ogromen val preplavo obalo i odneseo velki del hiš. Radio postaja iz Belize sporoča, da je 80% vseh hiš glavnega mesta porüšenih. Spočetka so bile porüšene tüdi radio-telegrafične antene, dokeč se ni zveza znova za silo postavila. Zaenkrat je radio edina zveza porüšenoga mesta s svetom. Kolonijalni urad v Londoni ceni škodo na 6 milijonov dolarov. Med drügim je bilo vmorjeni šest patrov jezuitov, en skolastik i eden barat. Pošta uprave. Pertoci Jožef, Rakičan. Smeš priti v nedelo 20. Zelko Franc Tešanovci. Mesto 45 Din ste nam plačali 50 Din. Na kaj obrnemo 5 Din ? Flisar Ivan, Križevci. Mesto 30 Din. ste plačali 40 Din. Na kaj obrnemo 10 Din ? Gaber Franc, Srdica, Peneze sprejeli i razdelili. Marija Vam plačaj trüde. Kodila Jožef, Ivanovci. Letos ste se ne zglasili za brezplačni Marijin list, Zglasite se i ga dobite. Uprava se ravna po svojih pravilaj, gde je dug, tam terja. Husar Franc, Kozjak. Redno vam vse pošilamo, nekak vam je dol jemle. Zdaj smo še ednok od 1. sept. vse poslali. Gančki. Ne moremo sprejeti pesmice, dokeč ne naznaniš svojega pravoga imena na upravo Novin ali Vredništvo Mar. Lista. — Ludvig Rac, Francija. 60 70 Din. dobili. S tem je vse plačano. Ivan Krčmar, Francija. Peneze ste poslali v Soboto ne na upravo v Črensovce, zato se je zakesnilo. Küronja Jožef, Chatean 20 frankov sprejeli, Novine do redno hodile. Jerebic Marija, Križevci pri Ljutomeru. 30 Din. dobili, M. list dobiš brezplačno. 20. septembra 1931. NOVINE 5 Ograček (vrt). Što šče meti prišestno leto menje preglavice s plevelom, naj ograček zdaj šče ednok dobro opleve. Zdaj je dež zemlo zrahlao, zato plevel ležej odpravimo s korenjom. Posebno pazimo, da nam plevel ne dozori i se ne raztrosi, inači ga nikdar ne bomo mogli odpraviti. Če mamo jako razrasčene več letne dišavne korine - majaron, materna düšica, pehtran itd. — jih moremo zdaj razdeliti i presaditi. Zimske zelenjave ne spravlajmo prerano v klet. Ohrovt, karfijol, zelje, lentivijo, zeleno, peteržel, korenje, čarno redkev i dr. püstimo v zemli do konca oktobra ali sredi novembra — kak je pač jesen topla ali hladna. Zelenjavi tüdi nekelko prvoga snega i do 4 stopnje mraza nikaj ne škodi. Če jo pa spravimo prerano v kleti, nam do decembra vse zagnili. Tüdi zimska jaboka i hrüške berimo samo oktobra ali novembra --dva do tri stopinje mraza tüdi njim ne škodüje i se potom za zimo vnogo lepše ohranijo, kak če jih rano spravimo. Hišne korine i drüge zelenjave, štere smo meli v leti Vüni, bomo zdaj spravlali notri. Drüge zelenjave, štere prezimijo v zapretih prostoraj, pa kem dale püstimo Vüni. Kda se bojimo slane, jih postavimo pod kakšo košnato drevo ali pa v kakšo hüto. Sadna drevesa i oporne kolje zdaj kem prvle zvežimo proti glodavcom. Sadike naj bodo zvezane do sprotoletja. Mogoče več jih je, ki so posadili marule i breskve, ne vejo pa kak naj obrežejo. Za to drevje — kak za vse koščičasto sadje (črešnje, slive, češple) — vala pravilo, da je ne obrezüjemo kak jaboka i hrüške, nego da je püstimo svobodno rasti i je samo „čistimo“. To se pravi, da popunoma odstranimo vse sühe i spotrete veje, kak tüdi vse pregoste veje. Veje odstranimo poleg debla, a tak, da debla ne ranimo Rane zamažimo s cepilnov smolov. To delo opravimo v lepom zimskom časi. Cenitev našega izvoza. Kak drüga leta so tüdi letos selekcije devetoga gospodarskoga kongresa v Beogradi sestavile cenitev na šega izvoza v gospodarskom leti od 1. septembra t. 1. pa do 31. augusta prišestnoga leta. Vidi se, da bo letošnja cenitev prilično točna, celo zato, ar so bile vpoštevane napake v lanskoj cenitvi za izvoz v leti 1930/31. Za končano gospodarsko leto 1930/31. je lanski kongres cenio naš izvoz na 7040 milijonov Din. Dejansko pa je v tom leti znašao izvoz 5570 milijonov Din, to je za 1470 milijonov menje, kak je bilo prvotno Predvideno. To nazadüvanje vrednosti izvoza so posamezne sekcije pri novoj cenitvi vpoštevale i so za novo gospodarsko leto 1931/32 ocenile naš izvoz na 5676 milijonov Din ; od te zadnje vsote odpadne v primeri s cenitvami za Prvejša leta na posamezne sküpine izvoza (v milijonaj Din) : 1929/30 na polske pridelke 3022, na sadje i proizv. 227, na živino i proizv. 1920, na les i rüdo 2265, na ind. i obrt. izd. 683, na ostale proizv. 510 ; sküpno 8627. 1930/31. na polske pridelke 970, na sadje i proizv. 276, na živino i proiz. 2284, na les i rüdo 2118, na ind. i obrt. izd. 647, na ostale proizv. 745 ; sküpno 7040. 1931/32. na polske pridelke 552, na sedje i proizv. 244, na živino i proizv. 2181, na les i rüdo 1338, na ind. i obrt. izd. 446, na ostale poizv. 905 ; sküpno 5667. Ka je iz gornjih številk razvidno, je pričaküvati najvekši primanklaj pri izvozi polskih pridelkov i pri izvozi lesa i rüde. Izvoz živine i proizvodov od živine, ki tvori po toj sestavi najvekšo postavko našega izvoza, pa mogoče ne bo tak občütno nazadüvao. Odaja travnikov (senožeti). Na LÜKAČEVSKOM oktobra 4. to je v nedelo popoldnevi ob 2 odam tráv- nike na licitaciji. Licitacija se vrši v Lükačevcih na lici mesta. vdova KOLOSVÁRI BERTA v Murskoj Soboti. 3 Keliko košta narode oborožüvanje. Spričo nove konference za razorožitev objavi a rimska „Korespoden ca“ podatke, keliko košta oboroževanje tačas posamezne dežele. V ta namen izdajajo : Argentina 1 milijard 258,282.275 frankov, Avstralija 460 milijonov 492,500, Avstrija 362,683 000, Belgija 832,580.000, Bolivija 87,030.000, Brazilija 1.375,148.000, Bolgarija 190 milijonov 225,000, Kanada 526,730.000, Chile 723,000.000, Kina 2.357,291.250, Kolumbija 161,300.000, Cesta Rica 17.200.000, Kuba 300,775.000, Danska 306.750.000, Ekvator 45,355 500, Egipt 261,782.950, Estonska 138 milij., Finska 411,437 500, Francija 11 milijard 674 milij., Nemčija 4.298,076.000, Velika Britanija 11.631,375.000, Grčija 533.520.000, Guatemala 52,500.000, Haiti 28,848.000, Honduras 24,338.100, Indija 5.223,662.500, Irska 177 milij. 012.500, Japonska 5.921,537.500, Latvija 198,500.000, Liberija 3,151.750, Litva 142 milijonov, Luksenburg 6.960.000, Mehika 1 milijardo 158 milij. 385,500, Nova Zelandija 87,403.750, Nicaragua 6,809.775, Norveška 288 milijonov, Panama 15,263.500, Paraguay 35 477.500, Nizozemska 772 milijonov, Perzija 247,400.000, Peru 24.900.000, Poljska 2 301,825 000, Portugalska 409,491.000, San Domingo 26,420.950, Romunska 1.341,180 000, S. Salvador 54 milijonov 890000, Stani 239,137.750, Čehoslovaška 1 miljardo 279,725 000, Turčija 434 milij. 289.100, Juž. afriška Unija 122,672.275, Sovjetska Rusija (URSS) 14.473,567.675, Španska 2.814,582.50, Ogrska 505,500 000, Švica 491,500.000, Sev. amer. Zdrüžene države 17 milijard 685,625 000, Uruguay 215 milij. 950.000, Venezuela 152.260.00, Švedska 993,750.000. Ameriški predsednik Hoover sodi, da znašajo stroški za oborožüvanje dnes povprečno za 70 odstotkov več nego pred svetovnov bojnov. Keliko vlas mamo na glavi ? Če šče što povedati, kak neštetokrat njemi je Žao zavolo kakše reči, potem pravi, da njemi je žao, „keliko vlas ma na glavi“. Da je to dos- takrat, je dognao nekši znanstvenik, šteri je prečteo vlase na raznih glavaj i ugotovo, da so vlasje različne farbe različno gosti. Prečteo je na posameznih glavah: plavih vlas 140:400, kostanjevih 109.440, čarnih 102 960 i rdečih 88.470. Što v tečnost teh številk verje, naj se — sam prepriča ! Dopüst za konje. Moskovska „Izvestja“ poročajo iz Samare, da v tamkajšnje kolhozih vprežna živina silno propada. Živali tak slabo krmijo i preobremenjüjejo, da konji cepajo mrtvi; po glavnom deli na polji je do 15% konjov neuporabnih za nadalnje delo. Zdaj je zveza kolhozov izdala ostre odredbe za ravnanje z vprežnov živinov. Što z živinov ne ravna lepo, se mora taki odpüstiti, izčrpanim konjom morajo postopno dati dopüst: najmenje teden dni je morajo püstiti na paši brez vsakšega dela. Dopüsta postane deležnih 20—15 procentov konjov. 6 NOVINE 20. septembra 1931. Za naše male. Ka pravi stric „Dom sv. Frančiška“ od dečinskoga dneva ? Draga deca ! Jako sam zadovolen z vami. Prišlo vas je okoli tri jezero v Črensovce. Ki pa neso mogli priti, so mi javili, ka nemorejo, prosili pa so nas naj se pri daraj ne spozabimo ž njih. Odgovorim njim, naj se ne bojijo, ve njim dare domo pošlemo, mogoče celo domo prinesemo. Dari pa ne bodo nikaj menje vredni kak onih, ki so prišli, mogoče še kaj intereša tečas zraste na njih kak je v roke dobijo zavolo čakanja. V cerkvi ste se lepo oponašali. Samo od velikoga veselja ste tak radi lüčali Marijiki rožice, ka ste tüdi koga zadeli, med njimi g. dekana Jeriča v hrbet. Ve oni znajo, ka neste njim namenili teh rož, nego Marijiki i vam zato ne zamerijo. Ali drügoč de najbolše ne lüčati, nego položiti rožico k Marijiki. K leti vam že Povemo, kak de se ta položitev vršila. Jako so nas razveselili Sobočanci, ki so z dvema automobila prišli v Črensovce. Vse smo se strosili, takši „Ži- vio“ ste nam skričali. Bog vam ga plačaj pa vam vsem daj teliko let keliko grl ga je kričalo. Lekaj 120 vas je bilo. No pa če bi to predosta bilo, edno štrtino zato vkraj püstimo. Oda de v Soboti dečinski den, te vam povrnemo obisk. Pri delitvi darov smo bili z vami, dečica tüdi popolnoma zadovolni. Ne smo pa bili zadovolni z nešterimi starejšimi, šteri so se preveč rivali i vas vkraj porivali. Tü je zdaj javno vse skregam, pa njim Povemo ka k leti na Malo mešo, kda mo pali meli dečinski den, niednoga odrašenoga ne püstimo k darom, zvün či si obleče dečinske hlače pa janko. Jeli ka bi „fain“ zgledao te. Če je pa nede šteo, de pač zvün dečinskoga tabora. Dečica vas vse pa gor postavimo na rede kre cerkve i nikoga do vas nepüstimo, samo dare i kemvekše. Jeli, ka de tak dobro ! ? Če ešče kaj želete, li naznanite strici pri „Domi sv. Frančiška“ v Črensovcih. Posta. Bobovec Martin, Lipovci. Vsako nesrečo morata dva odposlanca prijaviti zadrugi z lastnim podpisom. Ge nemate v Lipovcih šče odposlanca zvoljeniva, jiva zvolite kotrige pa naj k nam prideta, ka se tü podpišeta v knigo odposlancov. Kmetom ! Iz Ravenskoga smo dobili pritožbo, ka zakaj zadruga ne sprejme kmetov ?! Dragi kmetje, ve vas pa vabimo že prek edno leto, pa celo dugši čas ! Le pridite ! Mamo že dosta kmetov v zadrugi iz Dolnjega, zakaj ne bi prišli i iz Ravenskoga pa Goričkoga ? Kmeti je ravnotak potrebna v nesreči pomoč, kak Siromaki i on ravnotak potrebüje pomoč pri poljedelstvi pa ešče bole kak siromak, ar ma več plačila. Naša zadruga je lübeča mati, štera vse poljedelce pa obrtnike vabi, so premožni ali pa ne. Pridite vsi ! Vodstvo agrarne zadruge v Črensovcih. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 18 ino 19. §§. Teva paragrafa gučita od toga, što je agrarni interesent, to je komi pripada agrarna zemla. Agrarni Interesentje so : okoliši agrarni interesentje to je tisti poljedelci, šteri poleg Veleposestva prebivajo, ki se ma razdeliti ; potom agrarni subjekti ali interesenje so vekši obrtniki, dobrovolci, optanti, to je ki so si našo državo zvolili za svojo mesto Italije itd.; potem država, samoupravna tela, kak banovina, sküpina kmetovalcov, to je zadruge, pravne osebe z nameni za vse koristnimi, kak bolnice i nazadnje tisti, ki so zvršili višje ali nižje gospodarske šole. Tam se sme podeliti agrarna zemla, drügim ne. Prvi, šterim ide zemla po tom zakoni so krajevni agrarni interesentje, to je oni poljedelci nemajo svoje zemli ali pa šteri nemajo več zemle za obdelavanje, kak 10 kat. oralov. Za obdelavanje sposobna zemla je kak smo že pisali, oratja zemla, travniki, gorice, sadovjnaki i pašniki, če so sposobni za drügi pov tüdi, ne pa samo pašo. Šume se ne vračunajo med teh 10 oralov. Po tom zakoni ide zemla v prvoj vrsti samo tistim poljedelcom, ki so blüzi Veleposestva. Dalešnjim se samo tej tak podeli, če so zemlo bližanji interesenti že dobili i če do jo dalešnji mogli obdelavati. Niedna familija nesme več zemle dobiti, kak teliko, ka de z svojov lastnov mela samo 10 kat. oralov. Če bi pa v šteroj familiji bilo več kak 10 kotrig, ki so v sküpnom gospodarstvi, se sme teliko dodati, ka pride na vsako kotrigo eden kat. plüg zemle. Ta zemla pa ide v prvoj vrsti tistim drüžinam, štere majo največ odrašenih moških kotrig. Jako važno, pazite ! Točka c) 19. paragrafa pravi, ka tam, kde nega teliko zemle, ka bi prišlo ha ednoga interesenta z lastnov zemlov 10 kat. oralov, tam se mora zemla v prvoj vrsti deliti med siromaške poljedelce najbližnjih občin i se delitev mora začeti pri najsiromaškejšem. To je jako pravičen paragraf, šteri v korenini rešava socialno nevolo. Nevoščenost i laži nešterih so vnogim siromakom škodile, ka se zemla ne mogla tak razdeliti, kak te § predpiše. Te paragraf brani siromake. Podpora. Agrarna zadruga je izplačala Baša Antoni v. Tropovce i Baksa Florijani v Gardinovec, vsakomi 60 Din. za nesrečo pri svinjaj. Na znanje kotrigam črensovske fare i okolice. Zdaj v soboto 19. sept. popoldne po 5. vüri se dobi v klavnici g. Weisa v Črensovcih meso po nizkoj ceni za križovo proščenje. Dobi se tüdi še dnes 20 sept. po ranoj meši. Klana bo mlada telica i svinja. Za smeh. Krojač Štebih je bio dnes posebno dobre vole. „Poglednite“, je pravo Staromi dužniki, „že tak dugo mi ste dužni na obleki. Pa naj bo, polovico toga ka ste mi dužni pozabim, če vam je prav.“ „Jako lepo od vas“, je odgovoro dužnik, a da ne te gučali da sem takši nepoštenjak, drügo polovico pa jaz pozabim. * * * Vučiteo : „Blaž, če bi ti meo deset dinarov v hlapcovom žepi, ka bi si mislo?“ Blaž: „Mislo bi si, da mam na sebi hlače koga drügoga.“ * * * Pherson iz Aberdeena se je oženo. Po ženitvi je pitao pastora : „Kelko sem vam dužen, gospod pastor?“ „Hja“, je pravo düšni pastir, „kelko se vam vidi.“ Pherson je dugo premišlavao, nato pa je püsto v pastorovo roko eden šiling. Pastor je pogledno šiling i nato pa streho. Taki je vzeo iz žepk osem pence pa je dao nazaj mladoženci. VINO i MOST Prvovrstno garanterano čisto kapelsko vino po 6 Din i 8 Din ; i z ranoga grozdja prešani čisti mošt po 4 Din se dobi od 5 litrov naprej v Murskoj Soboti v vili HARTNER. 20 septembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. Tam čaka njegova mala, zvesta deklina : Zvonček . . . Ali je mogoče že postala začasna žena kakšega mornarskoga častnika i ga je pozabila. Kda je lani šo v Ameriko, jo je püsto z materjov, gospo Breskev v svojoj hiši i je skrbo tüdi za njeno preskrbo. Hiša je zdaj takša, kak da bi mrtva bila. Šo jé naprej. Kre steze je raso praprot. Džen-rišisan je na mišičastoj rami z lehkotov neso za njim težki kufer . . . Na velkih vrataj sta sklonckala. Na znotrašnjoj strani je nastano nekši šüm i vrata so se taki odprla na stežaj. V poltmici se je prikazala stara tetka, poglednola je gosta, potem pa je spadnola na vse štiri i se je z nosom doteknola praga. — Naš gospod je prišeo ! — je kričala, med tem je znova spadnola na čelo, potem pa se je naglo zdignola i njemi züla črevle, ar japonska čast ne dopüsti, da bi što obüti stopo v hišo. — Kak ste, tetka Breskev? Kimala je, da dobro. — I kak je Zvonček? — Dan-kok, bogati bog, jo je blagoslovo z lepotov i zdravjem . . . Po ločnatih preprogaj ga je pelala v nadstropje. Povsedi je zijala nasproti püsta, bleščeča praznota i čistost. Vstopila sta v velka dvorano, stene so bile iz pofarbanoga papira i so se dale vküp poviti, edna stran je odpreta, slüži kak nekakša veranda i nüdi krosen razgled proti nagasaškim bregom. Mutsuhito Dsain je obstano i gledao na sinje-modro nebo. Gospod, ali niti ne pitaš, kde je Zvonček? — ga je gledala žena z drobnimi mačjimi očmi. — Oh, kak da bi čütila, da si tü . . . Skradnja stranska stena se je odprla i prikazao se je slatki okrogeo obrazek deklice. Velke, globoke oči so se na široko odprle i s popevajočim ptičjim glasom je zakričala : — Mutsuhito ! . . . Z drobnimi stopaji je pribežala vün kak kakša lübka, skakajoča srnica, smehljajoče si je razširila roke, potom pa se je vrgla pred njegove noge i je blaženo zakričala : — Moj dragi se je povrno . . . Mutsuhito . . . Povrno se je k svojemi Zvončki . . . Zahvaljeni, zahvalni velki Bog ! Sinje-modri plašč, na šterom so bili zašiti sivi, zlati i čarni metülji, se je razprestro po tleh, kda je nepremično tam ležala i se je lepo prilegeo k teli. Mutsuhito Dsain jo je zdigno, a küšno jo je ne . . . Zvončkova na küš stisnjena vüsta so se trepetajoč odprla. Poglednola je lüblenca, ki se je povrno, i blaženi smeh je obišao v žalost. — Ali je moj gospod lačen ? — ga je nežno pitala i potisnola je pred njega žamatno blazinico, da bi počivao na njej. Mutsuhito Dsain se je Vseo. Breskev je brezslišno izginila, da bi njemi postrežila z jestvinov. Zvončka si je vsela k njegovim nogam i ga je gledala s svojimi krasnimi očmi. — Ali se moj lübi veseli, da je prišeo domo ? -- je pitala boječe. Mutsuhito Dsain je prikimao, globoki vzdih pa ga je izdao. — Betežen si . . . — ga je pitala deklina. Tiho je vstanola, tužno-nežno je prosila odpüščenje i je odišla vün, da bi materi pomagala. Stena je stopila na mesto. — Sirotica . . . Mutsuhito Dsain je sedo na čarnoj blazinici, roka njemi je mrtvo visela na kolena i v tihoti se je zamislo. Düša njemi je letela daleč prek morja . . . Mir je ležao nad hišov, zdaj pa je stena zaškripala v tečajih i prikazala se je Zvončka. Na krasnom porcelani z zlatimi cvetkami, je prinesla posodo za čaj i skühani sad. Za njov je prišla s smehljajoče kmičnim obrazom Breskev i je na rdečoj lakastoj taci položila pred znanstvenika v drobnih posodaj s pokrovi narezanoga vrabca, nadetoga raka i morske alge z omako. I dol je položila tüdi vedro, štero je prinesla v levici, z bakrom obrobleno leseno vedro, v šterom je bila Zadnja jed : riž. Zvončka je obstanola pred blazinicov. — Hodi jest, dragi, Mutsuhito, — ga je zvala s skromnim smehom. — Okrepćaj se . . . Mutsuhito Dsain je pogledno narodne jedi i se je samo malo dotekno skühanoga riža. Toga tüdi samo zato, da bi ne žalostio Zvončko. Za pol sklece je vzeo i ga je polejo s čarnov ribjov omako v, štero je servirala Zvončka v malih plavih sklečical; vse vküp je zmešao, sklečico zdigno k vüstam i je z lesenim botičom globoko v grlo potiskao narodno, sveto jed . . . Trüden sem — je odložo potom sklečico. Breskev je odnesla posodo. — Ali naj igram na kitari sladko pesem ? Mutsuhito Dsain je stepo z glavov. — Ali me ne lübiš ? — je pitala mala deklina z žalostnim pogledom. — Počivati ščem . . . — je mrmrao Mutsuhito. Oči Zvončke so se zaskuzile. Prignola se je i ponižno Polübila nogo svojega lüboga i tiho odišla vün. VI. Tetka Bettsy je zdignola sivo glavo na vrtnoj klopi. — Videlo se njoj je, kak da bi dve ptici si pogovarjali. Poglednola je naokoli i poslüšala. Cip — cupp . . . Oči so njoj obstanole na vrtničnoj brajdi. Nekaj strašnoga je videla. Alicina lepa glava je počivala na Overtonovih prsaj i vüsta so se nepremišleno zdrüžile v polübi. Moj Bog ! Ka je to ! Tetka Bettsy je znala, ali pozabila je že, da je to lübezen. Ali tak dugi polüb! Skašlala je. Ne sta čüla. Drügoč je skašlala. Tüdi toga ne sta čüla. Zdaj je že čemerno skašlala. Zalüblenca sta skočila razno. Z rdečim obrazom sta gledala v teto Bettsy. — Tetka Bettsy, ali ste kaj videli? — se je smejao iz vrtne hüte Overton. Teta Bettsy je bila nevolna ; i je mučala. Zalüblenca sta šepetala, se posvetüvala, potom pa sta prišla vün iz nje i sta se začnola sprehajati pred tednov klopjov : neopaženo sta štela zbežati. Ali teta Bettsy je vstanola i jima Sledila, kak da bi s kakšov nevidno v, dugov nitjov privezana bila k Alicki. Nevtrüdlivo je šepala za njima i med tem je pridno gibala prste : štrikala je. Teta Betev je bila dobra düša, vsakšo leto je naštrikala celi küp gvanta za siromake, male reveže zvünašnjih mest . . . Pri ovinki se je Alicka vsela na klop. Nega rešitve ! Načobila si je vüsta, eden čaren vlas njoj je čemerno migao na čeli. Overton se je tüdi ves potrt vseo poleg nje, ali zdaj je sedo nekelko dale vkraj od nje, ar naj vidi teta Bettsy, da nemata nikakših namenov . . . Prišla je teta Bettsy i hitro obstala. (Dale.) 8 NOVINE 20 septembra 1931. ZADRUŽNA SAMOPOMOČ v MARIBORI, Miklošičeva ul. 2. (poleg stolne cerkve) je vzajemno podporno drüštvo, ki plača potomcom ali dedičom kotrig po smrti kotrige podpore do Visokosti 2.500·—, 5.000·-, 1O.OOO·— i 25.000 Din. Najvugodnejša prilika za varčüvanje. Prispevki pri pristopi so nižiši kak pri sličnih drüštvih. — Sprejmejo se zastopniki za vse fare v Slovenskoj Krajini, šteri dobijo primerno odškodnino za svoj trüd. Ponüdbe sprejema načelstvo drüštva. Gospodarstvo. Oddaja semenskoga ječmena Srezko načelstvo v M. Soboti bo za letošnjo setev razdelilo s polovični prispevkom kral. banske uprave 1500 Din. zimskoga ječmena po 90 para kg. Seme se bo razdelilo interesentom na kmetijskoj šoli v Rakini. Interesenti se naj prijavijo pismeno srezkomi načelstvi konči do 22. septembra t. l. Ječmen se bo morao ob prevzemi taki plačati. Vreče trbe Prinesti s sebov. Prijavi za ječmen je priložiti obvezo, da bo prejemnik dao prihodnje leto 1/3 pridelanoga ječmena po dnevnoj tržnoj ceni na razpolago srezkomi načelstvi, če ga bo rabilo. Prva banovinska sadna razstava v Ptuji zdrüžena s sadnim senjom pod pokrovitelstvom g. bana Dravske banovine se vrši od 11. do 13. oktobra 1931. Otvoritev je 11. okt. ob 10 vüri. Razstava bo obsegala vse vrste sadja iz sadnoga izbora za Dravsko banovino i tüdi grozdje. Razstava bo mela trgovski značaj, za to bo vse sadje pravilno sortirano i pakovano, kak to zahteva dnešnji svetovni trg. Na razstavi bodo tüdi vsi najnovejši sadjarski pripomočki i statični materijal, ka bo za vsakšega sadjara velikoga poučnoga pomena. Sadjarje-razstavljalci bodo med sebov tekmüvali v kakovosti sadja i pakivanji i dobijo nagrade od posebne ocenjevalne komisije. Razstava ma namen pospešiti izvoz sadja ino zdignoti sadno küpčijo, za to bo poleg razstave se vršilo sadno senje, za šteroga bo pripravleno pravilno pakivano sadje v vekših vnožinaj za takojšnjo odajo i odvzem. Sadjarje, ki majo sadje na odajo ali ga ščejo razstaviti, naj hitro prijavijo količino vsakše sorte sadja ino svoje posebne žele razstavnomi odbori v Ptuji, kde dobijo vsa na- tančnejša navodila. Vsakši razstavlalec more pripelati ali poslati konči 100 kg. ali 3 jugoslovenske zaboje, v šterih naj bo dobro sadje edne sorte i edne velikosti ino dobro spakivano, da se pri prevozi ne poškodüje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemao od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. vüre v Drüštvenom domi v Ptüji, kde se bo za razstavlalce dala potrebna pakivalna posoda. Pakivalo se bo sadje v Ptuji i se bo v te namen priredo posebni pakivalni tečaj, šteroga se lehko vsakši brezplačno vdeleži, če se prvle prijavi, na štero opominamo celo našo mladino. V letošnjem leti ščemo stopiti na plan z organizacijov sadne trgovine po svetovnom vzorci, za šteri namen bomo nücali holandski, amerikanski i jugoslovanski zaboj, posoda v predpisanoj velikosti, kak tüdi sortiralni mašin i merilo za debelost sadja. Vse vrste zabojev, sortiralni mašin i merilo za sadje ma na odajo Štajerska sadj. zadruga v Maribori i razstavni odbor v Ptuji. Što šče znati, kak se sadje spravla, sortira i pakiva, naj si naroči Prilovo navodno pri Sadj. drüštvi v Ljubljani. Za vse razstavlalce i posetnike razstave bo dovoljena Polovična vožnja na železnici. Pošta upravništva. Žilavec Jožef, Tropovci. Peneze dobili. Titan Franc, Krog. Peneze za dečinske dare dobili po položnici: 100 Din. Je prav tak? L. Kac, Chretinvllle. 60 Din. nesmo sprejeli, 56 Din. 20 par je duga. Zima Martin, S. Aronde. Dobili 16 Din 90 p. Na dom računali 11 Din. 25 p. ovo za Francijo. Pišite domo, naj si naročijo Novine i plačajo. Franc Boltižar, Vervilie. Novine redno pošilajo od. 23 avgusta, prle smo je stavili, ar se nam je sporočilo, naj je stavimo. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. 55 20, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira D 2·92, Pengő D 9.70, Marka 13T5, Uruguajski peso Din 18, Argentinski peso Din. 14. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 160, krumpli Din. 150, ajdina Din. 180, proso Din. 180 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, Oda se v Mlajtincih hiša št. 25. i 4 pa pol plüga zemle sküpno ali posebi Zglasiti se trbe pri BRATKOVIČ MATJAŠI v Murskoj Soboti 2 M. Kaniža Štev. 35. Oda se edno leto staro dobroohranjeno moško kolo. Cena ugodna. Küpci se lehko oglasijo v M. Soboti, Šolska ulica 33. vsaki den popoldne od 1. do 3. vüre. SUHE GOBE küpüje po najbolšoj ceni. Pošlite vzorce i ponüdbe na: SEVER & KOMP., 3 LJUBLJANA. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati ž vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOR-a v M. Soboti. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC