Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znašat celoletna	.	.	K	4*—
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posam. štev.	.	„	0*10
St. 22.	V	Ljubljani,	dne	29.	aprila	1910.	Leto	V.
Socialno zavarovanje.
Počasi gre. Ko bi bile vse stranke v resnici za zavarovanje, kakor ga predlaga vlada, bi šlo pač nekoliko hitrejše, toda zbornično delovanje je splošno počasno in to se kaže seveda tudi tukaj. Predloga šteje 325 paragrafov. Vsak se natančno premelje in prerešeta najprej v pododseku, kjer nas je 21 poslancev. Govorjenja je tu, da ti ure kar frče; napredek pa polžev. Ena reč se ponavlja po večkrat; zdaj jo drobi ta, zdaj drugi, ker v zbornici ne velja naš lepi pregovor, da se samo v mlinu dvakrat pove. Poslanci so raznih strank in vsak skrbi zase, da more potem svoj govor dati v svoje Časopise. Tako sc love med seboj. Če socialni demokrat začne, se morajo oglasiti vsi, ki imajo doma kake boje ž njimi; z mestnimi poslanci se sekajo kmečki; z zastopniki podjetnikov delavski. Večinoma pa je, kakor sem že rekel, vzrok govorniški povodnji želja, da pride govor v javnost. Za stvar neprimerno, večkrat celo škodljivo se mi zdi, da se posvetovanja, v pododseku strankarsko zavita, razglašajo po časopisju. Zato pa tudi no omočim peresa, da bi n. pr. svoje govore in predloge iz pododseka oznanjal javnosti. Če mi ljudstvo ne zaupa, dasi ne obešam vsake svoje besede na veliki zvon, mi tcidi ne bi, ko bi jo.
Pododsek torej vsled tega komaj leze počasi naprej. Pomisliti moramo, da se oglasi pri vsaki stvari tudi vladni zastopnik, včasih po dva, ali še več; vsaka vladna izjava je pa povod za nove govorniške litanije. V dolgotrajnih sejah smo v pododseku dozdaj rešili 15 paragrafov. Ker so vprašanja, ki se jih tičejo, zelo važna, in ker je kasneje le par reči, ki bodo izzvale večje boje, bi moglo iti hitreje, ko bi ne bilo za predlogo še drugih ovir.
Iz pododseka pride vsak obravnani oddelek v odsek, kjer nas je 52 in zato primerno tem več govorjenja. Potem šele, ko bo pododsek in za njim odsek oliravnal vseh 325 paragrafov, bo mogla predloga v zbornico. Iz sklepov odseka nameravam pojasniti vse glavne reči v tem listu, ki je pač poklican, da se peča predvsem z delavskimi zadevami.
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Sedaj pa le še čašo vina, Spor! Tako zahteva rimska šega in častiti jo morava,« reče Domicij. »Stavim, da ima starka še kje kako zapečateno steklenico za posebne gostove.«
Domicij stopi k mizi in zašepeta krčmarici nekaj besedic na uho in dene obenem prst na usta v znamenje, naj molči. Lastnica gostilne odskoči, kolena se ji šibe.
»Ubogam!« jeclja nato.
Nanovo napolni kupi, v eno vlije nekaj kapljic iz male steklenice in jo ponudi Sporu, drugo vzame Domicij iz njene roke.
»Ni treba ti piti na Neronovo zdravje,« reče obrnjen k mladeniču, — »ne morem ti zameriti, kajti hudo je ravnal s teboj imperator; a na zdravje Domicijcvo, ki ti je otel življenje, čaše ne boš zaničeval — srečo mi bo prineslo tvoje voščilo; jaz pijem na tvoje zdravje.«
»In jaz pijem hvaležen na tvoje, Domicij!«
Že zdaj pa moram naglašati, da prete vladni predlogi velike nevarnosti zlasti, ker se tudi ta važna reč izrablja v strankarsko licitacijo. Jaz sem že takoj izprva izjavil, da bom glasoval proti vsakemu pi-edlogu, ki bi sc vlada načelno postavila proti njemu. Čemu naj sklepamo zakon, če ga nam podere gospodska zbornica in se ne predloži cesarju v potrjenje. Zadnji torek je bil usoden dan v tem oziru. 'Zastopniki velikomestnih obrtnikov so predlagali, naj se za obvezno starostno zavarovanje obrtnikov ne postavi nobena meja; tudi tisti, kateri plačujejo dohodninski davek od več nego 2400 kron na leto, naj bodo zavarovani. Socialni demokratje so pa predlagali, naj se meja za zavarovanje nesamostojnih delavcev in uslužbencev pomakne na 3600 kron. Vladni zastopnik je izjavil, da teh predlogov vlada na noben način ne more sprejeti. Vendar sta dobila večino, neznatno sicer, toda vendar je pravzaprav zdaj cela predloga po prijaznosti licitatorjev iz tistih dveh strank, ki sta si najbolj nasprotni, v največji nevarnosti. Če se ne izpremeni torkov sklep, je pokopana. Neumljivo mi je, kako morejo delavski zastopniki tako postopati. Gre se za starostno preskrbnino tistih, kateri si je sami ne morejo prihraniti. Zdaj naj pa revež ne dobi nič, ker hočejo tudi ljudje z dobrimi dohodki imeti delež pri državnem prispevku. Morda kaže tako za to, da se v strankarskem časopisju razvije kako čvekanje, toda zavarovanju je to v silno škodo. Jugoslovanski zastopniki, češki katoliški narodnjaki, večina krščanskih socialccv in Poljaki smo zastopali to, kar se da izvesti. Prvo lopato za grob starostnega zavarovanja so pa zasadili socialni demokratje in večinoma nemško nacionalni mestni poslanci. Odgovornost za to delo nosijo sami.
Dr. Krek.
Poselsko socialno zavarovanje.
V zadnji številki »Naše Moči« smo začeli razpravljati o pravilih službene pogodbe, ki se nahajajo v zapisniku visoke zbornice. Danes nadaljujemo in nadaljevati hočemo še nekaterekrati, da vsaj najpotrebnejše pregledamo in premislimo. Ako bi pa
Spor izprazni svojo čašo. Z vidnim veseljem ga gleda Domicij.
»Kje se bodeva jutri sešla, Spor,« ga vpraša, »ako te dobi popoldanje solnce med živimi?«
»Pri templju Jupitrovem na Kapitelu,« odvrne mladenič; ondi bom, ako bo moja obljuba  toda, bogovi, kako mi je; železo mi toži obrvi, mak stresa noč na mojo glavo, počivati moram, počivati —«
Skoro omahovaje se bliža prvemu stolu in se zgrudi nanj ter jame nemirno dihati.
»Počivaj dečko!« reče smeje se tujec. »Verjamem ti pač, da li je potreba spanja. Lokušte omotna pijača ne zgreši, kakor njena« — Obraz se mu stemni. »Zakaj je imenoval Britanikovo ime?« si seže v besedo; nikdar ga nočem slišati iz njegovih ust.
Starka sc mu plaho bliža. »Kako dolgo bo spal?« — »Okoli deset ur, gospod.«
»Pusti ga, naj počiva' kjer leži; skrbi, da nikdo ne moti njegovega spanja. Nihče mu potem ne sme braniti iz krčme; kajti mladenič gre važno pot, — mladenič gre morit Nerona!«
slednjič znal kdo kaj boljšega povedati, prosimo, naj nas pouči. Posebno je želeti, naj bi se vsi posli, posebno naša službujoča dekleta, zato zanimala in tudi po svojih močeh delala na to, da se poprejšnja starinska pravila odpravijo in da se namestijo z novimi.
P. n. gg. poslance pa prosimo, naj blagovolijo naše zadeve in zahteve na merodajnem mestu poobrazložiti in nam boljšo bodočnost izposlovati.
Kakor zadnjič rečeno, moralo bi se gledati na to, da ima vsak posel pravila posel-skega reda in poselskih pravic vedno v rokah. Kdo da bi pravzaprav imel pravico do posesti pravil poselskega reda, ni v novejšem zapisniku gospodske zbornice nikjer določeno. Dasi je v istem zapisniku 26 paragrafov, in sicer od § 155 do § 180 in ravno toliko izpopolnil dotičnih paragrafov, ki obsegajo skoro dvanajst strani, od strani 141. do 152., in vendar v vseh teh dolgih verzih ni niti besedice o poselski knjižici. Menda so si le poprejšnji liberalni deželni zbori zmislili te poselske knjižice vsak po svoje, zato pa ta pravila tudi nimajo nobene veljave. Zahteva se le, naj bi jih posli izpol-novali, ker se njih tiče, a kar gospodarje zadene, se lahko pregleda. Tudi tu mora poseči zakon vmes, zakaj v tem oziru se nam gode prevelike vnebovpijoče krivice. V Trstu je zdaj skoro na dnevnem redu, da gospodinje brez vsakega vzroka nosijo poselske knjižice svojih služkinj na policijo, da jih morajo dekleta tamkaj iskati, in da so vselej še prav dobro ozmerjane od dotič-nega uradnika, predno jih nazaj dobe. Prosimo, ali je dotični uradnik le zato plačan ali morda podkupljen, da po nepotrebnem nad dekleti vpije? Čudna služba! Da pa ne bote mislili, da so to prazne čenče, navesti hočem nekaj slučajev, ki so se pripetili na tržaškem policijskem uradu od 1. do 4. apr. tekočega leta.
Prve dni v aprilu je vzela neka gospa dve po 21 let stari dekleti v službo. Ko sta pa kmalu nato izvedeli, da je služba slaba, sta šli po knjižici, gospa jima ni hotela knjižice dati, pač pa je zahtevala, naj vstopita v službo vsaj za osem dni. Nato sta odšli in se kmalu zopet vrnili nazaj, da odslužita zahtevanih osem dni, a med vratom sta sre-
Starka prestrašena vzklikne.
Tujec gre bliže k spečemu in odgrne njegovo tuniko. Kratko bodalo v usnati nožnici je na njegovem srcu.
»To igračico vzamem seboj,« reče nato. »Ko se prebudi, našel bo drugo, manj nevarno orožje v nožnici. Sedaj pa, žena, položi na čelo zdravilne obveze, kajti rana me je jela skeleti in do jutri mora izginiti vsak sled. Zapri vrata, da ne pride blizu kak nepoklican.«
Urno prime za brado in jo odtrga; nato vrže kapo in lasuljo pod njo na tla. Prikaže se pred krčmarico mladenič pri 25 letih, srednje velikosti, z zlatimi lasmi, lepo obličje, brez vsega sledu kakšne brade.
Krčmarica pade k njegovim nogam. »Blagor Neronu, blagor zmagalcu imperatorju!«
»Vstani, ženska in obveži,« zapoveduje cezar, ki neprenehoma upira svoje oči na spečega mladeniča, v tem ko krčmarica deva na malo, neznatno rano ozko obvezo.
Nato gre Neron k Sporu; mladenič se zgane v spanji in maha z rokama, kakor bi se česa branil.
GLASILO
SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
čali fanta, ki jo nesel njuni knjižici na policijo. Ko sta povedali fantu, da želita službo nastopiti, se je tudi on vrnil nazaj. Gospa pa dekleti ni hotela sprejeti, fanta je pa s knjižicami nazaj na policijo spodila, kamor sta morali dekleti ponje. Predno sta pa dobili knjižice nazaj, naredil jima je uradnik listke, s katerimi sta morali v mestno ubožnico, da sta tamkaj plačali vsaka eno krono kazni. V mestni ubožnici napravil jima je zopet listke, s katerimi sta se morali na policiji izkazati, da sta kazen plačali, potem šele dobili svoje knjižice nazaj.
Drug slučaj v ravno istem času. Neka gospa se je pogodila s lOletno deklico za službo. Ko je hotela službo nastopiti, ji je gospa rekla, da naj pozneje pride. Tako je odšla in prišla je pozneje, a gospa ji je rekla, da ostane poprejšnja služkinja, da ona lahko gre, in da po knjižico naj gre na policijo. Ko pride dekle na policijo, začne uradnik nad njo vpiti, kje da hodi, da ni naznanjena. Ona pove naslov stanovanja in uradnik ji ni hotel verjeti drugače, kakor da je morala od svoje gospodinje prinesti potrdilo, da res pri njej stanuje, pa to še ni bilo zadosti, vpil je še dalje nad njo, kod da vse vlači itd. in morala je pripeljati še eno gospo, katera je izjavila, da je bila poprej pri njej v službi. Slednjič je po dolgotrajnem vpitju dobila svojo knjižico nazaj. Ti presneta uradniška surovost. Radovedni smo, če se mora tudi tak uradnik štiri leta surovosti učiti, kakor kak čevljar ali krojač svoje obrti?
Nadalje je zopet neko drugo dekle službo nastopilo 4. aprila, in ker je bil drugi dan nedelja, imela je prosto popoldne. Zalo ji jo gospa rekla, da ima do osme ure zvečer prosto, predno pa domov pride, naj gre k njeni materi po ključ od stanovanja, potem naj navadno večerno delo stori in če do devete ure nikogar domov ne bo, naj gre k počitku. Dekle je šlo res h gospejni materi po ključ, a ona ji je odgovorila, da ji ključa ne da in da je gospa rekla, naj gre drugam spat, drugi dan pa naj le pride in gospa ji bo posteljo plačala. Seveda dekletu ni bilo po volji ter je reklo: kam naj zdaj grem? Zakaj mi niso opoldne povedali, in jaz bi si že popoldne prenočišča poiskala itd. Ker pa vsi ti izgovori niso nič pomagali, reče dekle naposled: Grem drugam spat, toda jutri ne pridem več v službo, ampak po knjižico, ker jaz v taki službi ne morem ostati, kjer bi si mogla sama prenočišča iskati. Isto noč prenočila je drugje in drugi dan gre po knjižico. Gospa jo je začela takoj zmerjati, kje da tako dolgo bodi, da naj gre delat. Ona pa je le knjižico zahtevala, katere ji pa gospa ni hotela dati; rekla ji je, naj le gre na policijo ponjo. Ko je prišla tja, knjižice še ni bilo na policijo, pač pa je uradnik rekel, da mu je bilo naznanjeno, da ona ni poštena. Dekle se je zagovarjalo, da ona že toliko let služi, in da jo bila še vedno poštena, in da s tem namenom, da bi kaj vzela, se ni še nikdar nobene stvari dotaknila. Zatorej je -zahtavala, naj se gospa na policijo pokliče, da se bo lu zagovarjala. Uradnik napravil ji je listek, katerega je sama tja nesla. Gospa pa jo je zmerjala in vpila nad njo, naj se stran pobere, da jo več ne vidi. Tudi na zahtevo dekletovo, naj ji pove, kaj da je vzela, ni imela •drugega iz-
»Kratko in nemirno je. njegovo dihanje,« reče starki in se nagne čezenj. »Žena, tvoja glava mi je porok in glava tvoje sestre, da se bo deček prebudil zdrav.«
»Nikar ne skrbi, cezar; kmalu bo njegovo spanje mirnejše in razkošne podobe bodo plavale, pred njegovim duhom,« odgovori krčmarica. »Povej mi, kateri vzrok je pripeljal vzvišenega cezarja v mojo slabo kočo?«
»K tvoji sestri, k izvedeni Lokusti sem namenjen,« odvrne Neron; »svetovati mi ima in pomagati, kakor že prej mnogokrat. Je-li še pokonci?«
»Gospod! noč je njena‘prijateljica; kod drugod, nego od zvezd zajema svoje čudovite znanosti?«
»Dobro, kaži mi pot,« zapoveduje cezar in se zagrinja v svoj plašč. »To krinko« in s tem pokaže na brado in lasuljo, — »prinesi za menoj; z njenim varstvom bo nepričakovani Neron dospel v palačo svojih očetov. Senat (starešinstvo) in ljudstvo v Rimu pa naj si pri pogledu na glavno mesto po njegovem prihodu stegneta vratove in sprejmeta njegove konje in sužnje s prijaznim pozdravom.«
govora, kot zmerjanje. Nato je šlo dekle zopet na policijo, a gospe ni bilo. Klicana je bila zopet drugi dan na odgovor, pa jo tudi ni bilo. Dekle je zahtevalo, naj ji vsaj škodo povrne, katero je imela vsled izgube časa, ali da naj ji vsaj tisti dan plača, ko je delala, pa vse zastonj. Uradnik začel jo je po stari navadi zmerjati, da nič ne dela, da le lenobo pase, da na policiji sitnosti napravlja itd. Dekle je bilo žalostno, ker ima s službami tako smolo, malo poprej je bila v eni službi osem mesecev, kjer ni skozi ves čas nobene plače dobila, dasi je imela po 24 kron na mesec. Ali ni veliko za ubogo služkinjo skoro 200 kron kar tako pustiti? Sedaj išče skozi sodnijo svoj denar, ali ga bo dobila, je vprašanje, ker za posle ni pravice. Takoj nekoliko potem je čakala na eno službo štirinajst dni, a ko je hotela službo nastopiti, ji je gospa dala knjižico nazaj brez vsake odškodnine.
i ooaeno delavstvo.
»Glasnik« izide meseca majnika, in sicer na dvanajstih straneh. Marca je izšel dvakrat, prvič na osmih, drugič na štirih straneh. Zato je list na dolgu za april štiri strani, ki jim priklopi uredništvo majniko-vih osem strani. Drugi del aprilove številke »Glasnikovo« uredništvo ni moglo v aprilu izdati, ker še ni dobilo celotnega poročila o letošnji glavni skupščini »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« in ker noče, da bi poročilo izšlo v dveh »Glasnikovih« številkah.
Občni zbor »Porpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici«
se je vršil včeraj. Poročilo objavimo v prihodnji številki. Letos praznuje »Podporno društvo« svojo desetletnico. Upamo, da ob jubilejnem letu društvo pridobi veliko novih članic in članov, ker najstarejši in najboljši prijatelj tobačnega delavstva to zasluži. Mi smo želeli, naj bi se ob tej priliki izdala cenena brošurica o delovanju »Podpornega društva«, ker nam je še zdaj v živem spominu vse, kako se je društvo ustanovilo. A to željo, ki smo jo gojili več let, smo opustili s preprostega razloga, ker nočemo, da bi se naložil našemu tobačnemu delavstvu po nakupu nov davek če tudi s še tako ceneno knjižico. Za organizacijo plača naša tobačna delavka že zelo veliko. »Podporno društvo« mesečno 30 h, to ni veliko, je zelo nizko. Kljub tej malenkosti in kljub velikanskim stroškom bolniške podpore je društvo že prihranilo nad 11.000 kron! Pride prispevek »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi«, ki bo tudi kmalu znašal 30 h tedensko. V J. S. Z. so že vse zavednej-še delavke in delavci. Naš list je tudi v tvor-hici najboljše razširjen v primeri z drugimi našimi organizacijami, izvzemši slovenskih krščanskosocialnih organiziranih železničarjev, ki ima naš list uveden obli-gatno. Nadalje so pa zavedne naše delavke in delavci tudi člani drugih naših izobraževalnih organizacij, tako da med vsemi organizacijami Vseslov. Ljudske Stranke plača tobačna delavka največ strokovnega, izobraževalnega, dobrodelnega in gospodar-sko-organizačnega davka.
III.
Cezar stopa za krčmarico. Šlo je navzgor po zvitih, ozkih kamenenih stopnicah, ki se končajo z ozkim, temnim mostovžem, ki se jima odpre in se zdi brez konca. Toda že po kratkem potovanju se zablišči žarek luči skozi špranjo, le še vrata zapirajo pot. Lokustina sestra potrka v odmerjenih udarcih; nato se odpahne zapah in imperator stoji na pragu glasovite zavdajalke Lokuste.
vSoba, v katero stopi, nima drugega stropa, nego zvezdnato nebo, ki se razgrinja nad njo. Stene so polne nerazumljive pisave, čudnih risarij, znamenj živalskega kroga. Črn pes, golob in sova sede skupaj na stopnicah neke omare. Nad ognjem visi čudno narejen kotel in v kotlu kipi in hlapi; kakor zvesta čuvajka se zvija krog kotla kača in dviguje glavo do kraja posode. Kdor bi se nadejal, da bo videl v glasoviti ženski staro, grdo, zgrbančeno, škrbasto žensko, bi se popolnoma prevaril. Visoka, veličastna postava, oblečena v obleko iz rdečega baržuna, ženska s pravilnim obličjem, s črnimi lasmi, stopi pred imperatorja.
»Klavdij Neron,« izpregovori s polnim, lepim glasom, »da me bo obiskala visoka
Socialna demokracija proti znižanju dela po tobačnih tvornicah. Zadnje čase smo se opetovano prepričali, da je nujna potreba delati na to, da se množina dela malone po vseh oddelkih zniža, ker delavke nikakor ne morejo napraviti tega, kar se zahteva, da narede. S svojim zdravjem, z oslabelostjo in s skrajnim naporom se marsikje izdela to, kar zahteva tobačna uprava, da se mora napraviti. Po vseh oddelkih ljubljanske tobačne tvornice je že zdaj zahteva, naj se zniža množina dela, ker človek končno le ni stroj in tudi stroj ima svo-,i° meje. Zlasti živo čutijo preveliko delo pri viržinkah in drugod. A pritožba, da delavke ne morejo izdelati, kar sc zahteva od njih, ni samo pri nas v Ljubljani, to se zahteva tudi po drugih tvornicah. Ampak v tem vprašanju se socialni demokrati ne strinjajo z delavkami. To nam dokazuje nemški socia lnodemokraški »Tabakarbeiter«. So-cialnodemokraške delavke so se namreč pritožile, da ne morejo izdelati toliko cigaret, kolikor se zahteva pri egiptovski metodi od njih. Zdaj so poizkusili egiptovsko metodo v socialnodemokraškem tajništvu in dognali, da je primerno izdelati tedensko 12.000 šport, pri boljših vrstah pa primerno manj. A 12.000 so se držali le v Hainburgu, celo v Ottakringu se je napravilo 12.6000 cigaret. Delavke v Novem .ličinu so hotele doseči tudi 12.000 tedensko. Socialni demokrati so priredili tri shode, na katerih je tajnik Pattermann delavkam svetoval, naj izdelajo 13.200 cigaret tedensko. »Tabakarbeiter« se zdaj grozno hvali, ker je Pattermann delavke pregovoril, da naj več delajo, kolikor je po preizkusih v rdečem tajništvu samem mogoče napraviti. V Novem .ličinu so izjavile delavke, da ne morejo napraviti na dan več kakor 2000, torej toliko, kolikor je modri rdeči tobačni general Pattermann sam nasvetoval. Zdaj pa pride Pattermann in zahteva, naj delavke napravijo vsak dan 2200 cigaret. Mi to le hladno konsta tiramo zato, da poučimo naše delavke, kako da nastopajo socialnodemokraški generali za prepotrebno znižanje dela po tobačnih tvornicah. Nas ne plaši, kar počenja Pattermann. Storiti se mora in se bo tudi storilo vse, da se zniža sedanja prevelika množina dela po tobačnih tvornicah. Bomo že odprli oči tudi po drugih tvornicah, da delavke prav povsod izprevidijo, kako se poteguje Pattermann za znižanje dela. Znamo, znižanja ne doseže ena sama tvornica, znamo pa tudi, da ena tvornica potegne lahko druge za seboj.
Med brati in sestrami.
Listnica uredništva. Dopisi za prihodnjo številko naj se vpošljejo zadnji čas v torek zaradi praznika.
V deželni zdravstveni svet kranjski je
imenoval deželni odbor deželnega poslanca dr. Zajca. Delavstvo opozarjamo, naj se v vsih zadevah, ki se tičejo delavskih sanitarnih razmer, obrne na poslanca tir. Zajca, ki so bo odločno zavzel v kranjskem deželnem zdravstvenem svetu za delavske težnje, v kolikor le-te spadajo v to velevažno korporacijo. Nas zelo veseli, ker je kranjski deželni odbor odposlal dr. Zajca v deželni
oseba, zapisano je bilo v zvezdah pričakovala sem te. Sveta in pomoči iščeš pri Lokusti, najmogočnejši na zemlji; ne bo li je odrekla.«
Na sestrin migljej odide krčmarica; sliši se le še njena drsajoča hoja. Cezar in zavdajalka sta sama v sobi.
»Prav govoriš, Lok usta,« odgovori Neron. »Divje sanje me mučijo; mislim, da sem bolan na duši in na telesu; skrivna bojazen se me loti mnogokrat med veselimi gostijami, plašnost, koje ne more pregnati niti vino, niti igra, niti sladno veselje. Moji zdravniki so pritlikovci in sleparji; k tebi sem zatorej prišel in zahtevam zdravila.«
»Zdravilna pijača, ki ti jo dajem, Neron, je močna in gotovo ne brez učinka,« mu odvrne Lokusta. »Kedar jo boš lahko rabil, vzemi stekleničico, ker strup je v njej, nagel strup, strup za cesarja, Neron — prišel bo dan, ko boš mislil na Lokustin dar in bolje ti 1)0, prostejši boš, ako jo boš imel; ko se bodeš koncern svojih del rogal se Osveti (Nemezi) s svojim samournorom.«
(Dalje sledi.)
zdravstveni svet, ker znamo, da pripada dr. Zajc najdemokratičnejšemu krilu S. L. S. in je že opetovano nastopil kot učitelj delavstvu osobito v sanitarnih zadevah.
V strojarski delavnici.
1.
Delavnica, kraj predragi, bodi zdrava mi!
V delu svojem tu pozabim, kar srce teži.
Strojarija moj poklic je, vsednji in težak; čelo često pot obli j a, slab duši me zrak.
3.
A ne izgubim poguma, sred najtežjih del, saj poklic sem iz dobrotnih božjih rok prejel.
4.
V vesti dolžen sem štediti tudi dela sad,
da na starost me ne bode mučil bridki glad.
K
o.
Če kdo prav ne rabi časa, trikrat mu gorje!
Ko mu moč upade, strada ^ vsi ga zapuste.
6.
V delavnici mi je lepši žitja vek minil; delavnica mi do smrti kraj ostane mil!
Zložil T . . . j.
Pesem nam je poslal neki delavec, zato jo objavimo.
Delavstvo ljubljanske predilnice priredi dne 1. maja sveto mašo na Rožniku kakor vsako leto točno ob 9. uri dopoldne in vabimo vse prijatelje delavce in delavke v obilnem številu. Z Rogom za delavstvo! Alojzij Lukner.
Glas iz Postojne. Krasna narodna napredna Postojna potrebuje zares napredka. Dne 19. t. m. je umrl v tukajšnji bolnišnici reven delavec krojač in, ker nimajo v bolnišnici nobene mrtvašnice, nesejo vsakega mrliča na pokopališče čez celi trg v mrtvašnico, tako so tudi tega krojača nesli ubogega delavca. Štirje možje, eden v predpasniku, drugi golorok, tretji skoro bos, kakor kakšno živinče in še slabše, saj konjederec lepši mrhovino pelje, nego so ti blagi Po-stojčani nesli ubogega delavca. Ker so ti naprednjaki tako bistre glave, kakor vsi naro-dovci, so zidali lani bolnico in letos je premajhna, in jo morajo že povečati namesto da bi že prvič dosti veliko napravili in z mrtvašnico, da bi ne bilo potreba prevlače-vati mrtvece, kakor mrhovino. Seveda bolnica stoji na najboljšem prostoru na promenadni poli proti jami (groti) namesto zunaj trga, kjer je v bližini pokopališče, kjer je prostora za tako zgradbo dovolj.
Cenen izlet na Reko, Trsat, Benetke in
Padovo priredi o Binkoštih slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Odhod bo iz Ljubljane v soboto dne 14. maja, povratek v torek ob 4. uri zjutraj. Vsa vožnja z železnico in parniki, gondolami po Benetkah in na slavni Lido, vse vstopnice k beneškim znamenitostim, hrana in prenočišče v hotelih velja iz Ljubljane do Benetk in nazaj samo 65 kron za osebo. To je bilo mogoče doseči le z izrednimi zvezami. Iz Benetk do Part pv e in nazaj velja vožnja le okolu 2 K. I a-ko cenen izlet že davno ni bil prirejen in ker je skrbi j eno, da se vidijo vse znamenitosti ter je tudi za preskrbo izborno skrbljeno, ne bo nikomur žal, kdor se tega izleta ne udeleži. Tako poceni ne bo nikdar več mogoče videti toliko lepega. Kdor se namerava udeležiti, naj na dopisnici do 2. maja naznani svoj natančen naslov na uredništvo »Slovenca«, nakar dobi natančen spored in podrobna navodila za izletnike.
Prometna zveza.
O pisarniških slugah. Ko je bilo 1. 1907 splošno zdravniško pregledovanje oči za vse nastavljene ali nenastavljene uslužbence c. pr. priv. juž. železnice, bilo nas je tudi v Ljubljani kakor tudi na drugih postajah več zaradi oči, oziroma nepravilno imenovanih barv zvrženili, in nesposobljenim imenovani opravljati še nadalje službe kot sprevodniki ali kot čuvaji ali premikači (Verschieber). Tako je bilo tudi z nami, kateri smo bji prej kot sprevodniki in sedaj smo pisarniški sluge in dostavljavci aviz. Res je, da je dala takrat direkcija nekaterim uslužbencem, kateri so bili zvrženi zaradi oči, zato druga dobra mesta, kjer niso naslabšem ali mogoče še na boljšem zaslužku kot prej. To se pa ni zgodilo za vse: dala nas je direkcija na različna mesta kakor: eni so postali skladiščni pazniki (Magazinsaufselier), eni so postali vratarji, avizerji in pisarniške sluge kakor tudi skladiščne sluge kol delovodje. Nismo pa nevoščljivci, kateri tukaj pišemo, da ne privoščimo svojim souslužbencem boljših mest, katere jim je direkcija odločila, ne, to ne. Mi bi le radi vedeli, zakaj nas direkcija toliko loči ene od drugih. Zakaj vendar nas direkcija toliko kaznuje, ko vendar nas smo nekateri skozi deseto leto brez vsake najmanjše kazni direkciji pri različnih službah zvesto služili. Kot sprevodniki pri tovornih vlakih zaslužili smo zraven letne plače in za stanovanje tudi še vsaki mesec 60 do 80 K vožnih dijet (Fahrgebvihren). Prej kot sprevodniki bili smo tudi možni plačevati v razna koristna društva, katera ako bi smrt pobrala očeta družini, bi bila družina vendar nekoliko bolj preskrbljena, in bi ne bila oprta mogoče samo na male rente, katere bi dala železniška uprava za umrlim očetom družini. Kako pa sedaj, ko nismo več sprevodniki? Sedaj, ko smo do-stavljalci aviz in pisarniške sluge, ko nimamo nobenih doklad več. Ali naj sedaj to, kar smo s tolikim trudom vplačali za življensko zavarovanje, za pogrebna društva in podporna društva, sedaj naj se to vse neha? Vsaka kategorija pri železnici ima skoraj kako doklado, da ji je mogoče shajati v tej veliki draginji, in mi kakor zavrženci do-stavljalci aviz in pisarniške sluge priv. juž. železnice odtegnjeni od vseh doklad, mi naj bi mogli sedaj naša koristna društva in naše življensko zavarovanje zaradi krivde južne železnice vse pustiti in toliko izgubiti? Tukaj naj direkcija južne železnice pregleda siromašno stanje avizerjev in pisarniških slug, katere je železnica zaradi oči odtegnila od njihovega prejšnjega zaslužka. Ali smo mogoče tega sami krivi? Ali nismo bili pri sprejemu v železniško službo tudi pregledani, ako smo sposobni za železniško službo ali ne .Ali smo si mogoče sami krivi, ako so, ali pa še mogoče niso slabše oči, kakor so bile takrat, ko smo bili v službo sprejeti. Res je, da smo sluge v pisarnah, pa zato moramo ravno tako živeti in težko shajati v tej veliki draginji, pa vendar nas naša gospoda nič v ozir ne jemjle, češ, pisarniške sluge ste, z vami sc ne da nič narediti. Ako se pa reče načelniku, ko pride nedelja, danes je moja vrsta prost biti, reče se, pisarniške sluge nimajo nikjer predpisano, kedaj naj bodo prosti. Tako? Kot pisarniški sluge bi morali kar molčati in bi ne smeli zahtevati, kakor drugi železniški uslužbenci. Res je, kakor se govori in se splošno računa, da smo železničarji precej na plači napredovali, ako si kdo pomisli železniške plače pred štirimi leti, ali to pa nobeden ne zna računati, koliko so se podražila stanovanja že samo v enem letu in se še bodo. Koliko so se podražila živila, koliko so se podražili blagovi za obleke, katere so tudi za večje družine velikega pomena. Kje pa vendar naj vzamejo pripomočkov dostavljale! aviz in pisarniške sluge, da bi sc dalo vsaj pošteno shajati. Zahtevati in dohiti hočemo tam, kjer zaslužimo, da se tudi nas vidi, da smo tudi mi uslužbenci c. kr. priv. južne železnice. Ker si sami ne moremo nič pomagati, torej prosimo in damo zaupanje vodstvu Prometne zveze, da ona posreduje za nas in nam ona izposluje naše opravičene zahteve, katere se naslednje glase: 1.) Pisarniškim slugam naj se da v prvi vrsti dunajska stanovanjska doklada. 2.) Ako bi direkcija dunajske stanovanjske dohodnine ne ugodila, naj se potem odločno zahteva draginjska doklada, katera ne sme znašati manj kot 20 odstotkov od vsake letne plače. 3.) Kakor imajo že vse kategorije južne železnice upe-ljano, prosto vsako drugo nedeljo, tako se
tudi zahteva za pisarniške sluge, da se to aktivno uredi, da vsak pisarniški sluga mora biti ravno tako kot drugi, vsako drugo nedeljo prost. Za zvržence zaradi oči: 1.) Prosi se in tudi zahteva, za tiste nastavljene sprevodnike, kateri so bili zaradi oči od vožnje odtegnjeni in jih je direkcija dala v vrsto pisarniških slug, da se jim da ravno taka mesta, naj si bode za vratarje (Portie-re) ali za skladiščne paznike (Magazinsauf-seher) kakor se je dalo drugim, zaradi oči zvrženim sprevodnikom, kateri niso bili v železniški službi nič več zmožni kot ona dva, katera sta sedaj v Ljubljani kot pisarniška slugi dostavljalca aviz Alojzij Bur-keljc in pisarniški sluga Franc Sušnik. 2.) Ako bi direkcija tega v najkrajšem času ne mogla storiti, se zahteva in tudi prosi za dostavi jalce aviz, naj se jima da kolikorkrat se dostavijo avize ali povzjetja (Nach-nahme) vsaki stranki na dom, od vsake stranke po 2 vinarja aviznih prispevkov (Avisozuschlag), tako, da vsaka stranka, ka-tera mora plačati po 6 vinarjev, kadar se ji avize dostavijo, ostanejo 4 vinarji direkciji in dva vinarja naj bi sprejela dostavljalca aviz. 3.) Ako bi se pa to ne dalo ugoditi, kar je v točki 1.) označeno za zvržence zaradi oči dostavljalce aviz, torej naj potem da direkcija to, kar je v točki 2.) označeno za dostavljalce aviz in da se jih potem brez posebnega vzroka kot zvržence zaradi oči od službe dostavljavcev aviz ne odtegne.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo mož". Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
r
Maček
je trpljenje hudo,
pa napravi čudo!
Edini liker za slab želodec!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „	„	4	80.
Naslov za naročila: ,.FL0R1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
d.ŽIBERT S
S LJUBLJANA i
a PREŠERNOVA ULICA ®
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZdL0Q0 ČEVLJEV
DOflAČEOA IZDELKA
I
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči
Vsled lega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvanfnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Miklavc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) utica S, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke j o: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni
■isi pri Miklavžu, Medena
= ulica
J vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
t&T Pazite natančno na laSO tfcS" .	“jan
ffcgjT imenovane tvrdke! “jtjj
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
50 °/o prihranite E
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
33 SLADIN 33
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami IrilKOGZlf zraven rotovža
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
H II] 11] H
Ivo v Liljani
Kongresni trg st 19 «8- zadruga z om. por. Kongresni trg St. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,0/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev na leto. --------------------
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni daveR plača hranilnica sama. Hajsigurneiša prilika za štedenle.
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Kanonik H. Sušnik I. r„
podpredsednik.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbiro drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj r morn gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. IRSOL, Ljubljana, Mesini irg 18.
Pozor slov.delavska društva!
Kupujte svoje potpebšSine p vi znani in pni« ponoeljivi domaži manufaktupni tpgovini
JfljSlKO CEŠH1K,
(pni Češniku)
Gin garje v a ulica - Stritarjema ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbetd naj« novejSe blago za ženske in moška oblaSila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
-— = Cene najnižje. — ■	—
Gričar 4 Mejač
■ ■ ■ B
LlnblfiRRia - «
Prešerussisa ulica šf. 9
priporočata soofo majpečlo zalogo izgofouljeiiih oSaBeh za gospode, dečke m otroSss
" novosti "
u konfeiiciii zjb dame I
S
3J
SC
i Ljubiji, i isti BMsive in flimslie »le
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., O steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja 1 K au vin.
Odvajalne krogljice, škntljica 80 vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., Oškatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribic olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 'i steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Žele/nato vino, steklenica 2 kroni 00 vin , in 4 krone 80 vin.
Zeleznate krogljice, proti bledici (Bleiclisucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
o S
V) VO
C
TJ
Q\ M O. g 3 B ~ O
HAVRE NEW-YORK
- francoska prekmorska družba. =--
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
 ED. SM.RRBR ..............
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE, nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
i vmi	mm h iijiii
j pridajalna v laslni hiši Kolodvorsha ulica 26
HiiiEiiaiSra »mišja liatt
i
I
M domačega izdelka.
-..................ra HAM n čtpit, nat
j 1	Aosti obuvala, gerila, ovratnic, lov-
■ -	čekov za izsellence, srebroili ur in ve-
rižic in vsili galanlerijsl grciitov priporočani
n
I!
SSBSSSSggg
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Najboljša, najslgurnejša prilika za štedenje!
PS* Lastna glavnica kron 420.537*92
uuummuu
" Stanje vlog = čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
—	registrovana	zadruga	z	neomejeno zavezo =======
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /11] 01 zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje -...........................   po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	=====
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
lucm 3«)$ in $in Ljubljani
Dunajska ee$ta $t. 1^
priporočata ^uojo bogato zalogo ::
& uoznij) l(ole$
£iualni stroji za rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.