MIRKO VAUDA: Zbiranje rastlinskih listov za risanje. Skoraj na vseh osnovnih šolah. osobito podeželskih, se pri risanju več ali manj borimo s pomanjkanjem risarskih predmetov, čeprav nam jih vsaka okolica nudi obilo. To dejstvo izkoristimo z zbirko risarskih predmetov in če kje, se ravno tukaj uresničuje izrek: »V omejitvi se pokaže mojster.« Iz obšir- nega poglavja glede zbirke risarskih predmetov hočemo z ozirom na časuprimernost podati le par kratkih praktičnih navodil za zbiranje rastlinskih listov. Razločujemo: 1. zbirko jesensko-barvanih, 2. zbirko stisn j e n i h 1 i s t o v. To razliko je treba upoštevati, kajti uporaba teh zbirk je različna. 1. Zbirka jesensko-barvan i h 1 i s t o v naj bo ločena od zbirke svežih, stisnjenih listov, o katerih govorim v 2. poglavju. Navadne listne oblike iz zbirke stisnjenih listov bomo namreč lahko že uporabljali na n i ž j i, jesenskobarvane liste za risanje z barvami. ki je pač že precej težavno, pa le na v i š j i stopnji. Da ohranimo mnogobarvno krasoto ovenelih listov, jih moramo zelo previdno in počasi sušiti ter jih spraviti v kolikor mogoče suho shrambo. Pri najboljšem ravnanju nam barve listov kmalu poblede, vsled česar bomo to zbiranje in sušenje često obnavljali, in sicer čim nam le čas in prilika to dopuščata. Vsekakor se bomo najbolje posluževali vsakokrat znova nabranih jesensko-barvanih listov. Pri tem bomo posebno upoštevali ž i v o in b o g a t o barvane Iiste, kot jih imajo n. pr. bukev, breza, javor, vrba, divji in domači kostanj, breka, divja (vinika) in domača trta, robidnica, jagoda, regrat. jetrnik i. dr. 2. Zbirka stisnjenih listov — nam je z ozirom na zahteve novodobnega risalnega pouka nepogrešljiva. K sodelovanju z uspehom pritegnemo učence in tako bomo lažje prišli do velikega števila listov najrazličnejših rastlin. Učenci se prav radi odzovejo povabilu, da zbirajo in stiskajo liste, treba jim je le navodil k najprimitivnejšemu postopanju: Zbirajo naj le liste s popolnimi, nepoškodovanimi oblikami. srednje velikosti ter v svežem stanju. V dvomljivih slučajih predlože posamezne liste učitelju, ki odloči uporabo ali odstranitev listov. Moji učenci zbirajo liste ter jih vlagajo v stare dnevnike (s trdimi platnicami!) ter v stare, danes neveljavne učne knjige. Pri zelo sočnatih listih svetujem priložiti pivnik; v dnevnike, izpisane s tintnim svinčnikom ne vlagajmo takih listov. Premočno stiskati listov ni dobro, ker s tem sušenje kvečjemu zadržujeino; istotako ne sušimo pri topli peči, ker tako povzročimo otemnitev ali celo počrnitev listov. Tako smo dovršili šele prvi d e 1 našega opravila in dobili smo liste, ki jih lahko uporabljamo le kratko dobo, recimo za letošnjo jesen, nato bi pa morala zbirka v smetišče. Treba nam je misliti, kako usposobimo to zbirko za večletno uporabo. Zato sledi zdaj d r u g o delo za našo zbirko: Vzamemo srednje debelo. sivo lepenko, ki je v naš namen najuporabnejša in tudi najcenejša. Prirezovanje te lepenke je precej težavno. zato je bolje naročiti lepenko po zaželeni velikosti prirezano v papirni trgovini, ki to delo izvrši s strojem. Sedaj sledi prilepljanje stisnjenih listov. Izmed lepilnih sredstev imenujem gumi arabikum in navadni lep ali lepilo iz moke (poparjene s kropom). S prvim dobimo pač lepo snažen, a kratkotrajen izdelek, po čegar daljši rabi prično listi odstopati. Najbolje drži lep. ki si ga lahko sami pripravimo, torej učenci za lastno zbirko doma, učitelj za šolsko zbirko v šoli. Pri prilepljenju namažemo c e 1 o spodnjo listno stran, katera mora. biti do popolnega posušenja d o b r o pritisnjena na podlagi, sicer se slabo prilepljeni deli lista prelahko odluščijo. Male, poskusne zbirke tako prilepljenih listov na navadni papir, n. pr. v stare dnevnike lahko učenci doma sami izvrše. Moji učenci vrše to delo sedaj o priliki paše, kar je gotovo bolje, kakor razne slabe igre ter zabave, običajne pri pastirjih. V urah rokotvornega pouka učitelj pregleda vse od učencev nabrane in stisnjene liste ter določi komade, ki jih vzamemo za prilepljanje za šolsko zbirk o. Učencem, ki so dobro izvedli svoje 1 a s t n e zbirke, razdelimo prirezane lepenke, ostali učenci pa lepijo na navadni papir. Na vsak izdelek zapiše učenec ime lista (hrastov, bukov ...), datum in svoje ime. Dovršene izdelke shranimo v škatljice z napisi vsebine ali tudi v zavitke. Razen vzgojnega momenta (rokotvorni pouk!) pri tem skupnem delu nastopi tudi socijalni moment, ko učenci poklonijo svoje v šoli in morda tudi vse boljše doma izvršene izdelke š o I s k i z b i r k i, ki bo tem potom hitro. stevilno in poceni obogatela, — torej tudi gospodarski moment!