TRST, petek 29. marca 1957 Leto XIII . Št. 76 (3611) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: MONTECCHI tt. *, U. sad. — TELEFON tUN IN 94-83« — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — TeL MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur* rtRJ ^^^"siovenTie' «. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PelUco 1-IL. TeL 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega Uska, urzavna za zoz.T tj višine v širini l stolpca: trgovski 80, finan^no-upravnl 130, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB • I - 2 - 375 • izdala žal oz ni stv _» Nadškof Makarios svoboden ne sme se pa vrniti na Ciper Prost odhod s Cipra polk. Grivasu in drugim članom EOKA Makarios poudarja v svoji izjavi, da resolucija OZN določa neposredna pogajanja med ciprskimi predstavniki in Anglijo - Izjemno stanje na otoku še vedno v veljavi TONDON, 28. — Britanski minister za kolonije Len-hox Boyd je danes v spodnji zbornici sporočil, da “Titanska vlada ni več mnenja, da je potrebno držati nadškofa Makariosa v izgnanstvu, čeprav izjava, ki J° je nadškof podpisal, ne zadovoljuje v celoti britanske vlade. Izjava, ki jo je podal minister, se glasi; «Vlada je mnenja, da v sedanjih okoliščinah ni več potrebno še dalje držati v izgnanstvu nadškofa Makariosa. Dal sem navodila sejšelskemu guvernerju, ob popolnem sporazumu Johna Hardinga, haj razveljavi ukaz o priporu PadSjfeofa in njegovih treh so-Patriotov ter naj pripravi odhod z otoka s prvo razpoložljivo ladjo. Izven go-^fa je, v sedanji fazi njih Povratek na Ciper.« Minister je nadaljeval: »Da *e pospesi nagel povratek k formalnim, mirnim pogojem ha Cipru, je guverner otoka Pripravljen takoj nuditi prost f?n°d s Cipra voditelju EOKA Grivasu, če hoče Grtvas izko-fistiti to ponudbo, bo ciprska vlada sprejela potrebne ukrepe skupno s katerim koli čla-h?ni konzularnega zbora na “lPru, ki bi sprejel, da nastopa v njenem imenu. Ponudba ?a Prost odhod velja tudi za , UU11UU V Cijd IUU1 La Katerega koli drugega tujega državljana, člana EOKA. ki »kriva na Cipru.« Ponudba ella tudi za britanske državljane vpisane v to organizacija’ *e se H obvežejo, da ne oodo prišli na britansko ozem-Je. dokl#r bo na Cipru vla- dalo izjemno stanje. Minister le tudi izjavil, da za sedaj n; DANES . Makarios Je osvobojen, i°da tako, da se ne sme 'fniti. na Ciper, od koder lahko svobodno odidejo tu-voditelji EOKA. To je Slavna novica včerajšnjega neva, ki dokazuje, da bi angleška vlada hotela prelagati osvobodilno gibanje Junaških Ciprčanov na dru-načine, ko ga s silo ni jn°gla. prav Angležem pa i moralo biti jasno, da na v način osvoboditev otoka zTpO le odložijo, prepre-JJ Pa je ne bodo mogli, t, j? velja še v večji meri „ Ri za francoske zločine "P alžirskimi borci za lov • 2 zadoščenjem be-vi* °. danes vest, da naj-unejši javni delavci Fran-6,J®« katerim so se pridru-1 sedaj tudi visoki voja-vti- Innkclonarji, v vedno g^6— ®tevilu dvigajo svoj 1 - Proti nečloveškemu ko-i?nialističnemu barbarstvu. Pati je, da zaupnica, ki ntiv danes v prvih jutra- njih urah dobila Molletova ?®da, ne ^ pomenua na. ugijeva ' Dru: evanja grozodejstev. govora, d« bi ukinili izjemno stanje na Cipru, ki bo ostalo v veljavi, dokler ne bo tamkajšnji guverner mnenja, da lahko omili »brez nevarnosti« sedanje varnostne ukrepe. Minister je dalje izjavil, da britanska vlada ne more sprejeti tolmačenja, ki ga grška vlada daje resoluciji OZN o Cipru, in ki ga je osvojil tudi nadškof Makarios v svoji izjavi. Dcdal je: «Resolucija OZN ni v nasprotju z dobrimi uslugami NATO.« Po izjavi ministra za kolonije sta bivša laburistična ministra Callaghan in Griffith predlagala, naj bi Makarios m turški delegat je prišli v London za začetek pokajanj v zvezi z ustavo, ki jo je pripravil lord Radcliffe. Minister je odgovoril, da posveča britanska vlada sedaj svojo pozornost mednarodnim stranem vprašanja. V Nikoziji so zvonovi vseh cerkva začeli danes zvoniti v znak radosti zaradi osvoboditve nadškofa Makariosa. Radio v Nikoziji pa je nocoj javil, da se člani EOKA, ki mislijo sprejeti britansko ponudbo za prost odhod z otoka, lahko javijo od jutri dalje britanskim oblastem. Opazovalci ugotavljajo, da. ko britanska vlada govori o britanskih državljanih pripadnikih EOKA, misli na Ciprčane, ki imajo britansko državljanstvo, ker tej organizaciji ne pripadajo Angleži po roj-stvu. V pomorskih krogih izjavljajo, da bo prva ladja, ki bo prispela na Sejšelske otoke, verjetno neki britanski parnik, ki ga tam pričakujejo za 15. aprila. Parnik se bo pozneje ustavil v Bombayu ali pa v Mombasi v Keniji. Izjava nadškofa Makariosa, ki so jo danes objavili v spodnji zbornici, pravi med drugim: »Resolucija Združenih narodov, s katero se zahteva obnovitev pogajanj za mirno, demokratično in pravično rešitev ciprskega vprašanja v skladu z načeli listine OZN, je izhodiščna točka za dokončno rešitev vprašanja. Mi tolmačimo to resolucijo kot izraz želje Združenih narodov za dvostranska pogajanja med angleško vlado in ciprskim ljudstvom. V svoji iskreni želji, da bi se na Ciper povrnil mir, se obračam tako na organi- zacijo EOKA kakor na angleško vlado. Pozivam organizacijo EOKA, naj odredi prenehanje vseh operacij, če bo angleška vlada nudila dokaz razumevanja z istočasno ukinitvijo sedanjega izjemnega stanja. Kar se tiče mojih namenov, je britanski minister za kolonije izjavil, da bom po svoji javni izjavi, s katero naj bi pozval EOKA, naj napravi kionec nasilju, lahko svobodno šel kamor koli razen na Ciper. 2elim pojasniti, da moja osebna osvoboditev ne bo nikoli predmet mešetarjenja. Iskreno menim, da bi britanska vlada zgubila svoj čas, če misli, da bo lahko našla ciprskega Grka, ki bi bil pripravljen pogajati se v moji odsotnosti. Izrekam končno upanje, da bo britanska vlada razumela in cenila mojo iskreno željo, da na Cipru vlada mir. Izrekam tudi željo, naj bi sedaj odprta pot privedla do miru v duhu zaupanja in medsebojnega razumevanja.« Izjava je bila podpisana v Mahe na Sejšelskih otokih 22. marca. V londonskih političnih krogih so vest o izpustitvi nadškofa Makariosa sprejeli brez presenečenja. Mnenja pa so, da izjava nadškofa Makariosa ni povsem zadovoljiva, ker poziv na prenehanje sovražnosti je v izjavi vsebovan samo posredno, medtem ko vsebuje izjava izrecno »grško tolmačenje« resolucije OZN. Sedaj se bodo morala začeti pogajanja, ki pa bodo izredno težavna. Grška vlada ne sprejema posredovanja NATO. Angleška vlada pa izključuje, da bi ta posredovanja šla preko «dobrih uslug«, češ da gre za britanske notranje zadeve. Kljub vsem dosedanjim in novim težavam, ki bodo verjetno nastale, velja današnja izjava za velik korak naprej, ker se je zadeva premaknila z mrtve točke. tajnih zapisnikih, ki so jih baje podpisali na bermudski konferenci. Angleži dajejo razumeti, da so bile podpisane »tajne direktive« za to, kar je Mac Millan označil »načrt za kratkoročno in dolgoročno politiko«. Američani pa odločno zanikujejo obstoj tajnih sporazumov. Priznavajo samo, da so bili tajn: razgovori o vprašanjih obrambe, o katerih pa ni nobenih uradnih zapisnikov. Pri tem pripominjajo, da je določeno nasprotje med ameriškimi in britanskimi izjavami o bermudskih razgovorih posledica različnega načina tolmačenja rezultatov konference v Washingtonu in Londonu. Vesti o tajnih dogovorih so prišle iz uglednih britanskih krogov in v washing-tonskih krogih izjavljajo s tem v zvezi, da se je moral Mac Milian vrniti v domovino z Bermudov s tem, da je poudarjal čim večjo važnost in čim večji uspeh razgovorov. V Wasningtonu pa so s tem v zvezi zelo previdni, ker se bojijo, da ne bi se iz tega porodila nova nasprotja med obema državama. Izjava o razgovorih Nehru-Cyrankiewicz Obe zbornici odobrili politiko indijske vlade - Krišna Menon o Sueškem prekopu NOVI DELHI, 28. — Indijski ministrski predsednik Nehru in predsednik poljske vlade Cyrankiewice sta včeraj podpisala skupno izjavo o svojih razgovorih. V izjavi poudarjata svoje zaupanje v bandunška načela, izrekata zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja in zadovoljstvo zaradi umika čet, ki so napadle Egipt. Indijsko - poljska izjava posveča posebno pozornost razorožitvi ter obsoja vojaške bloke in zavezništva. «Poljski in indijski ministrski predsednik, nadaljuje izjava, upata, da bosta odbor OZN za razorožitev in njegov pododbor skušala razširiti sporazum med velikimi državami glede omejitve oborožitve ter opustitve orožja za množično uničevanje. Prvi korak bi moral biti takojšnje zmanjšanje oborožitve, uvedba ukrepov za inšpekcijo in nadzorstvo in končno prepoved jedrnega o-rožja. Toda predvsem bi se morali prenehati poizkusi z jedrnim orožjem«. Izjava poudarja nato, da je treba nujno najti rešitev za vprašanje Srednjega vzhoda. Zatem omenja vlogo mednarodnih komisij v Indokini ter izreka obžalovanje, da Kitaj- odobrila z ogromno večino zunanjo politiko inčijske vlade. Debato je v imenu vlade zaključil minister Krišna Menon, ki je govori eno uro. V zvezi s Suešk'm prekopom je Menon izjavil, da E-gipt ni ugovarjal predlogu, naj bi vprašanje plovbe izraelskih ladij pa Sueškem prekopu predložili mednarodnemu sodišču v Haagu. Izjavil je, da je Egipt ostal pri svojem stališču, da je še vedno v vojni z Izraelom in da ne more dovoliti plovbe izraelskih lacij po prekopu, ter da je ta prepoved v skladu s carigrajsko konvencijo iz leta 1888. Pripomnil pa je: «To je utemeljevanje Egipta, toda indijska vlada ne podpiše nobenega od teh argumentov. Stališče Indije je, da gre za različno tolmačenje konvencije o prekopu in da je treba to tolmačenje predložiti v rešitev mednarodnemu sodišču. Mislim, da lahko Skupna izjava CK ZKJ in CK KPF Postavljene so osnove bratskih, odnosov med KPF Zastopniki obeh partij so se sporazumeli glede številnih mednarodnih vprašanj, kakor tudi glede potrebe podpiranja Kadarjeve vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Sinoči pozno je bila objavljena skupna deklaracija CK KP Francije in CK ZKJ o razgovorih, ki jih je imela delegacija KPF s predstavniki ZKJ in med njimi tudi z glavnim tajnikom ZKJ predsednikom republike maršalom Titom. Deklaracija ugotavlja, da je bila med razgovori izvršena široka in odkrita izmenjava pogledov o aktualnih vpraša^ njih skupnih interesov s posebnim ozirom na mednarodni položaj, na vprašanje socialistične izgradnje v Jugoslaviji, na razvoj delavskega gibanja v Franciji, na odnose med ZKJ in KP Francije in na probleme sodelovanja v mednarod- in sodelovanje med socialističnimi državami, ki jih vežejo gibanju nem delavskem sploh. Delegaciji sta ugotovili, da so bili razgovori zelo koristni in pozitivni. V teh razgovorih so bile postavljene osnove za ponovno vzpostavitev in razvoj normalnih in bratskih odnosov med obema partijama. Delegaciji ugotavljata, da cu izrazili prepričanje, da bo razvoj mednarodnega sodelovanja pozitivno vplival na krepitev prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Francijo in da bo to sodelovanje služilo stvari miru v Evropi in svetu sploh. Delegacija KPF je danes zvečer odpotovala iz Ljubljane z vlakom v Pariz. Na železniški postaji so se od delegacije poslovili člani ZKJ Miha Marinko in Petar Stambolič ter drugi visoki funkcionarji FLRJ. Pred odhodom so člani delegacije izjavili, da so zadovoljni z obiskom v Jugoslaviji m z razgovori z zastopniki ZKJ. B. B. rečem, da egiptovska vlada I le socializem po oktobrski ni nasprotovala tej ideji.« j revoluciji dosegel zgodovinske Minister je nadaljeval: «Na- uspehe, in poudarjata _velik čin egiptovske vlade za načenjanje vprašanja obnovitve plovbe po Sueškem prekopu, je praktičen. Egiptovska vlada ne Želi povzročiti krize. Morda noče dati nobenega formalnega jamstva, toda hkrati omogoča mednarodnim koristnikom. c’a se čutijo za' ska in bila še sprejeta v OZN. [jamčeni glede svobodne plov-Za spodnjo zbornico («Lokh be in glede primernosti tran-Saibha«) je včeraj tudi zgor- žitnih pristojbin. To je na-nja zbornica («Rajya Sabha«) ša ocena položaja.« pomen 20, kongresa KP SZ za razvoj mednarodnega delavskega gibanja v korist borbe za mir in za socializem in za sodelovanje med komunističnimi in delavskimi strankami ter socialističnimi državami na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve ter izmenjave izkušenj. Sodelovanje na teh načelih med komunističnimi partijami iHiiiininHiHiiimmiuiHmKiiinninmmiinmiimnnimai HiiiiiniiniNiiiiMHiHiiiiiiMiiMnmiHiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiHtimiiiiititHiiniiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiHiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiuiiiiniiiiuiiiNi Ozadje De Hicolove ostavke je ostalo še vedno nepojasnjeno Objavljena korespondenca ni pojasnila vzrokov odločitve predsednika Ustavnega sodišča - Segni je pričel razgovore s predstavniki strank vladne koalicije pred razpravo o agrarnih pogodbah zaradi katerih je prišlo do De Nicolove ostavke. O krizi predsedstva Ustavnega sodišča so razpravljali tudi na sestankih raznih stavil®0 Va8no novico pred-st*i skupna izjava vod- vatLkilailcoskih in J^0810-mJfi komunistov, ki pozna dokončno likvidacijo “atnenitih napadov glasila kn? na ZKJ tudi po XX. obw‘iesu Kp ZSSR in po Stan P°r°čila Hruščeva o va Hkrati pa je izja- ou>K«-1 dokaz, da obiski z in v 1 stiki, z razgovori azPfavljanjem pokažejo voriifg°ve držav, nega departmaja ZDA pomorskim družbam - Izrael bo poslal «za poizkus» ladjo skozi prekop - Hammarskjoeld v New Yorku (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Zahteva, da se objavi korespondenca »primera De Nicole«, je bila kmalu izpolnjena. Vendar pa pisma med Kvirinalom, Ustavnim sodiščem in De Nicolo niso ničesar pojasnila, ali vsaj prav malo. Iz pisem je kvečjemu razvidno, da De Nicola ni verjel v »enodušno soglasnost« vseh sodnikov, ko so mu izražali zaupanje. Lahko ta korespondenca tudi nekoliko osvetli razvoj dogodkov, nikakor pa ni v njej tega, kar je javnost pričakovala; da bi namreč bili pojasnjeni vzroki. sovjetsko opozo- naPad!a P°sledice novega Tak0 a dovolj upravičeno. Vfierai^??ramo danes svoji ločene®dJi ugotovitvi o do-žstja Poslabšanju polo-zUJe °dati novo, ki doka-?klerv»v brez izvajanja ahkn . združenih narodov bg . zdrkne preko ro-Je viJuP?da' nttd katerim bieSeci komaj pred petimi pri P°dbudno pa Je beg J m tem, da prav da-Voji .J^ajo pluti prvi kon-Pfftv Sueški prekop Po petih mesecih. MOSKVA. 28. — Agencija Tass je nocoj objavila uradno izjavo, v kateri obtožuje Izrael, da pripravlja nov napad na Egipt. Izjava svari izraelske in francoske ekstremistične kroge pred uporabo sile proti državam Srednjega vzhoda in dodaja, da bi nov napad na Egipt ustvaril nevaren položaj ter nepofredno grožnjo za razširitev spopada z resnimi posledicami za stvar miru. Izjava pravi dalje: »Prav z tega vzroka sovjetski voditelji odločno obsojajo stališče ekstremističnih krogov v Izraelu in Franciji, ki namesto da bi iskali zmanjšanje napetosti, ki je nastala na področju Srednjega vzhoda, so umetno in premišljeno razplamteli strasti in poslabšali položaj, ki je dosegel skrajno točko, ter pripravljajo novo in nevarno vojaško avanturo.« Tass poudarja dalje, da namene izraelskih in francoskih ekstremističnih krogov, da napadejo Egipt, kaže dejstvo, da so uradni predstavniki francoske vlade, kakor poroča tuji tisk, dali zagotovila Izraelu, da bo Francija držala svojo obljubo, da bo podpirala to državo, če bi obnovila napad na Egipt. • »Poudarilo »e je, nadaljuje izjava, da so v ta namen francoske letalske sile pripravljene udeležiti se napada na E-gipt in ščititi iz zraka izraelske čete. Poudariti je treba tudi, zaključuje izjava, da francoska vlada ni zanikala vesti tiska o novem napadu na Egipt.« KAIRO, 28. — Egiptovske oblasti so danes raudelile pomorskim družbam in agencijam dokument pod naslovom »Začasen dogovor za plačevanje tranzitnih pristojbin po Sueškem prekopu«. Egiptovska ustanova za Sueški prekop je nocoj obvesti- la pomorske družbe, da bodo od jutri dalje na obeh straneh prekopa organizirali sistem konvojev. Ameriški državni departma pa je ameriikim paroplovnim družbam «svetoval previdnost glede takojšnjega uporabljanja Sueškega prekopa«. Dodaja pa, da državni departma «ne želi prepovedati u-porabljanja prekopa«. V državnem departmaju namreč zatrjujejo, da nevarnost v bližini Sueškega prekopa ni še v celoti odstranjena. Pripominjajo tudi, da so še vedno v teku pogajanja med glavnim tajnikom OZN in e-giptovsko vlado o bodoči u-porabi prekopa- Medtem pa je predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva izjavil, da je njegova vlada sklenila poslati v Sueški prekop ladjo za poizkus. Tega pa nc bodo storili, dokler se bosta Anglija in Francija pogajali z Egiptom o vprašanju pristojbin. Naserjev politični svetovalec Ali Sabri je danes uradno sporočil v listu «A1 Shaab«, da bo Sueški prekop ponovno odprt za plovbo ladij velike tonaže 10. aprila. Sabri poudarja, da egiptovska vlada ne priznava združenja koristnikov prekopa in bo sama pobirala vse tranzitne pristojbine, od katerih bo del določila za vzdrževanje in razvoj prekopa. Angleškim in francoskim ladjam bo dovoljena plovba po prekopu, če se bodo držale istih predpisov kakor druge ladje in če bodo plačevale tranzitne pristojbine Egiptu. Sabri poudarja, da ne bo nobenega razlikovanja med ladjami ene ali druge države. Zatem pravi Sabri, da bo odstotek tranzitnih pristojbin, ki jih bo egiptovska vlada določila za razvoj prekopa, večji, kakor ga je določala ljenost zaradi tega dejstva, vedali so Segniju svoje stališče o agrarnih pogodbah: vendar je šlo zgolj za informativni sestanek in se bodo pravi razgovori še nadaljevali na drugih sestankih. Simonini pa je ob odhodu iz Viminala časnikarjem dejal, da se mu zdi možen sporazum, če že ne takoj pa čez nekaj dni. Matteotti pa je dejal samo to, da Segni vztraja pri obrambi vladnega načrta. Zna- ki je še hujše” prav za- ,n,° je’ da ,Matte.otti na* radi toaa kor »»1 klonjen spremljevalnim pred- stara družba za prekop. Na vprašanje, ali je glavni tajnik OZN uspel zbližati stališče Egipta in zahodnih držav, odgovarja Sabri: »Vse, kar lahko izjavim o tem, je, da je glavni tajnik OZN lahko razumel egiptovsko stališče z mnogih strani. Lahko se domneva, da je prepričan o trdnosti našega stališča glede prekopa.« Zatem omenja, da je Egipt izročil 18. marca tujim vladam spomenico o vprašanju prekopa, in dodaja, da boco podrobnosti objavljene v novi spomenici, ki bo objavljena okoli 4- aprila. «Ne bo nobenega tujega nadzorstva kakršnekoli vrste, nadaljuje Sabri. Vzdrževanje in razvoj prekopa spadata v pristojnost egiptovske oblasti za prekop. Ena najvažnejših nalog tega organizma je zagotoviti boljše delovanje prekopa z največjo učinkovitostjo.« Kar se tiče združenja koristnikov prekopa pravi Sabri: «Egiptovska vlada ni priznala te organizacije, ker so v njej samo nekateri koristniki, medtem ko je izločena večina držav, ki se za svoje ladje in svojo trgovino poslužujejo prekopa« Glavni tajnik OZN Ham-marskjoelc’ se je danes zjutraj vrnil z letalom v New Yonk. Izjavil je, da upa, da se bodo njegovi razgovori z Naserjem pokazali koristni. Popoldne se je Hammar-skjoeld sestal z ameriškim delegatom v OZN Cabotom Lodgeom. Ta je po razgovoru izjavil; »Glavni tajnik nam je prinesel mnogo informacij. Mislim, da je bilo njegovo potovanje skrajno koristno. Posvetoval se bom takoj z Washingtonom.» radi tega, ker ni zanj zar dostnih pojasnil. Poslanci PSI so tudi poudarili nujnost, da se ustavno sodišče odtegne zunanjemu vmešavanju, kot je do njega prišlo ob nekaterih razsodbah. Skupina je tudi pokazala svoje presenečenje, da v dnevni reč skupne seje obeh parlamentarnih domov 4. aprila niso postavljene volitve 16 namestnikov sodnikov ustavnega sodišča. Pooblastila je Malaguginija, Luzzatta in Ferrija, da glede na to ponovno posredujejo pri predsedniku zbornice Leo-neju. Sestanek so imeli tudi senatorji PSI, ki so v zvezi z ostavko De Nicole razpravljali v podobnem smislu. Komunistična skupfna pa je pooblastila poslanca Gul-la, da naslovi na prečsedni-ka vlade interpelacijo, s katero naj zahteva pojasnila, »kaj je doslej vlada storila ali misli storiti v najbližji bodočnosti, da bi redno zakonodajo popolnoma in obvezno vskladila talko z razsodbami ustavnega sodišča, kakor v širšem okviru z načeli ustave, zlasti kar zadeva zagotovljeno izvajanje tiste pravice do svoboce in u-resničenje tistih reform, ki je po ustavi postavljeno kot osnova in neobhoden pogoj za zaželeno globoko socialno, politično in gospodarsko obnovo države«. Glede vprašanja sicilijanske-ga Visokega sodisča so komunistični poslanci potrdili svo jo namero, da predloze dopolnilni predlog k Aldisiovemu predlogu, po katerem naj tri sodnike sicilijanskega Visokega sodišča izvoli sicilijanska skupščina ostale tri pa parlament. Na sestanku uglednejših predstavnikov MSI pa je padel predlog, da bi na skupni seji obeh domov parlamenta misini dali pobudo za odložitev izpopolnitve sicilijanskega Visokega sodišča, da se ne bi na slab način izvedla dokončna ureditev tako kočljive stvari Za Segnija se je sedaj začelo zopet težko delo: kako vskladiti različne teze o agrar nih pogodbah v okviru same vladne koalicije, preden se v poslanski zbornici prične razprava o posameznih členih pogodb. Že zjutraj se je sestal z ministrom De Čarom, liberalcem. Ta je po sestanku dejal, da sta imela splošen razgovor, ne da bi šla v podrobnosti. Za tem se je Segni razgovarjal še « Saragatom in Martinom, pa verjetno ne o tej zadevi. Pac pa je zvečer prišla k njemu delegacija socialdemokratov, ki so jo sestavljali Saragat i ..n : Im Cimnnini DeiiSl ...................... Hammar-| Matteotti in Simonini. Prišli skjoeld se je razgovarjal tu- so kot predstavniki socialde-di z britanskim predstavni- mokratov v vladi in kot pred-kom v OZN Dixonom. [stavniki tajništva stranke. Po- logom, ki sta jih predložila socialdemokrata Martoni in Ceccherini. Jutri bo prišla k Segniju delegacija liberalcev, pa so se zato že danes zbrali liberalni volitelji na sestanek, ki so se ga udeležili tudi minister De Caro, Malagodi ter podtajnika Bozzi in Capua. O-pazilo se je tudi, da sta se popoldne razgovarjala Fanfa-ni in Malagodi. Poslanec Zanibelli, ki ga je Pastore določil, da brani tezo demokristjanskih sindikalistov o agrarnih pogodbah, je imel vrsto sestankov, na katerih se je verjetno govorilo o znanih predlogih za neke popravke vladnega teksta pogodb. Pri liberalcih je prevzel vlogo posrednika v korist tem predlogom minister De Caro. Sicer pa liberalci uradno vztrajajo pri najtrši nepopustljivosti, čeprav bi kompromisni predlog prinesel kaj malo koristi prizadetim spolovinarjem in kolonom. Sicer pa je bilo danes še vse polno sestankov in razgovorov med raznimi politiki in težko je reči, kakšne so perspektive Segnijevega posredovanja. O bližnji vladni krizi se sedaj toliko ne govori. Lahko pa vendar do nje pride, če bi liberalci zaprli vrata, ki jih Segni drži za vsak primer odprta; da se namreč razprava o posameznih členih pogodb odloži s pretvezo, da je treba prej razpravljati o evropeističnih pogodbah in da je nujna razprava o proračunu. Proti odložitvi razprave o agrarnih jjogodbah se je izrekla socialistična poslanska skupina, ki se je še posebej zavzela za pospešitev te razprave, ki se mora pričeti prihodnji teden. Ce bi se tudi liberalci izrekli proti odložitvi, a bi istočasno zavrnili vsako pogajanje, bi postala kriza neizbežna. Ponovni sestaneic med delegacijo PSDI in Segnijem bo v torek ,n lahko se zgodi, da se tega sestanka udeležita tudi tajnika PLI in KD, če bi prihodnji sestanki predsednika vlade privedli do kakega rezultata ali pa vsaj do upanja na sporazum. V poslanski zbornici pa so nadaljevali diskusijo v zvezi z interpelacijami o položaju v Sulmoni in Abrucih ter Moh-su. Na neko interpelacijo s pritožbo o nastopu policije proti avtokoloni Sulmoncev, ki je bila ustavljena pred vrati Rima, je podtajnik v notranjem ministrstvu Pughese odgovoril, da se je to zgodilo zato, da ne bi nastal zastoj v prometu. Potem so vozila pot nadaljevala v presledkih. Govorili so tudi ministri Campi-gli, Tavian in Colombo. ki so seveda nevajali, kaj se je že naredilo za izboljšanje položa- Republikanec La Malfa pa je poudaril nujnost, da se ustanove dežele, brez katerih nima ustanovitev novih pokrajin nikake važnosti in pomeni samo birokratično obremenitev. Notranji minister Tambro-ni, ki je v senatu govoril o primeru, ko je policija ustavila avtokolono Sulmoncev, ki so šli v Rim, da bi prisostvovali parlamentarni diskusiji o svoji deželi, je označil omenjeno avtokolono za »naravnost pustno demonstraci-Vn. Na polemične trditve Terracioija pa se ni pomišljal zatrditi, da »nobena po^ licijska zakonodaja v Evropi ni boljša od italijanske«, kar je razumljivo povzročilo protestiranje levice. Ali je hotel Tambromi s tem posredno odgovoriti De Nicoli m vsem tistim, ki zahtevajo izpolnjevanje ustave ter ukinitev enotnega teksta javne varnosti? Trdil je namreč še, da je parlament napravil velike napore, da bi italijansko zakonodajo vskladil z zahtevami ustave. Nadalje je trdil, da je novi tekst, ki ga predlaga vlada, popolnoma v skladu z razsodbami Ustavnega sodišča. Del parlamenta se pač res trudi, da bi fašistično zakonodajo odpravil, toda drugi del, h kateremu spada tudi minister Tambroni, pa to na vse načine ovira in preprečuje, A. P. proletarski internacionalizem, skupni cilji in medsebojno spoštovanje, predstavlja o- gromno silo in ima velik pomen za ohranitev miru in razvoj socializma. Sodelovanje in izkušnje med komunističnimi strankami in socialističnimi državami upošteva nauke velike oktobrske revo- lucije in različne izkušnje v izgradnji socializma in nacionalne posebnosti posameznih držav. Zastopniki obeh partij so se sporazumeli, da je v sedanjem mednarodnem položaju potrebno povečati borbo za mir v svetu in podpreti politiko aktivne koeksistence med narodi in državami. V zvezi s tem se je treba zavzemati za rešitev mnogih vprašanj, med njimi vprašanj razorožitve, prepovedi jedrnega orožja, da se u-resniči sistem evropske kolektivne varnosti in da se reši vprašanje združene Nemčije na osnovi demokratičnega razvoja in ne na osnovi ponovne krepitve nemškega militarizma. Delegaciji sta se dalje sporazumeli, da bosta podprli vsak napor za pravično in miroljubno rešitev alžirskega vprašanja v skladu z načeli Združenih narodov, spoštujoč načelo samoopredelitve in v skladu s skupnimi interesi narodov Francije in Alžira in v interesu utrditve miru v svetu. Glede nerešenih vprašanj Srednjega vzhoda poudarja deklaracija, da je potrebno sprejeti vse ukrepe za zagotovitev miru na tem področju, in opozarja na potrebo budnosti vseh sil, ki so učinkovito sodelovale ob napadu na Egipt. Obe delegacijt sta se dalje sporazumeli, da je kljub nesoglasjem glede tolmačenja dogodkov na Madžarskem bilo iin je potrebno v interesu madžarskega ljudstva, ohranitve miru in socializma, podpreti revolucionarno delavsko kmečko vlačo pod vodstvom Janoša Kadaria in Socialistične delavske stranke Madžarske. Dalje poudarja deklaracija važnost sodelovanja med socialističnimi strankami in naprednimi gibanji v borbi za obrambo interesov delavskih množic ter za utrditev miru in socializma in to na načelih enakopravnosti ter medsebojnega zaupanja in nevmešavanja v notranje zadeve in tovariške kritike o vseh vprašanjih skupnega interesa, spoštujoč načela marksizma in leninizma. Razlike glede nekaterih vprašanj ne bi smele ovirati normalnega razvoja sodelovanja o vprašanjih, o katerih obe partiji soglašata. Redna izmenjava misli in razprava o vprašanjih ki zanimajo o-.svetOVali o kompromisnem be državi, lahko samo pri- predlogu, ki so ga stavili pred- * Delegati PSI danes v Zagrebu SARAJEVO, 28. — Člani delegacije socialistične stranke Italije, ki so danes zjutraj prišli v spremstvu člana zveznega odbora Vlada Krivica v Sarajevo so se popoldne razgo-varjali z zastopniki glavnega odbora SZ Bosne in Hercegovine. Italijanski socialisti so se posebne zanimali za delo Socialistične zveze im ostalih političnih družbenih organizacij, za delo organov družbenega upravljanja in za izgradnjo ter gospodarske možnosti republike. Popoldne so se člani delegacije udeležili seje delavskega sveta tobačne tovarne; jutri zjutraj bo delegacija obiskala kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta, popoldne pa železarno v Zenici, cd koder bo zvečer odpotovala v Zagreb. Beograjska Opera na festivalu narodov PARIZ, 28. — Z opero «Don Kihot« od Masseneta je ansambel beograjske Opere odprl sinoči v Parizu velik je-stival narodov. Prepolna dvo. rana gledališča «Sarah E, r-nard« je prisrčno pozdravila beograjske umetnike. Pariški listi se prav tako pohvali -o izražajo danes o sinočnji predstavi in poudarjalo, da je bila izbira umetnikov za o-tvorilveno proslavo te velike mednarodne gledališke sezone pravilna. «Aurore» piše, da je bilo na predstavi vse prvorazredno, bodisi interpretacija glavnih vlog Cangaloviča, Korošca, Zrejčeve in orkestra pod upravo Oskarja Danona. Nocoj je bil na centralnem nastopu beograjski balet, ki je prikazal «Cudežni mandarin« od Bartoka, «Kitajske pripovedke« in «Lectovo srce« od Baranoviča. Stavka v Angliji LONDON, 28. — Voditelji sindikatov mehanske industrije so sklenili, da se bodo jutri zjutraj sestali z delodajalci, da se skušajo sporazumeti o prenehanju stavke, ki se je začela v soboto. Predstavniki delodajalcev pa so se danes na skupni seji pc- speva k boljšemu razumevanju politike obeh partij. V kratkem bo prispela v Jugoslavijo delegacija KP Francije, ki bo temeljito proučila pogoje im izkušnje socialistične izgradnje v Jugoslaviji. Delegaciji sta na kom- včerajšnjim sindikati: takojšnje zvišanje mezd za pet odstotkov no področju mehanske industrije in delavcem v ladjedelnicah v pričakovanju, da anketa in arbitražna komisija, ki jo je imenovala vlada, odloči o drugih zahtevah milim imunim milim . Medtem ko poslanci izrekajo Molle tu zaupnico Vedno številnejši protesti proti mučenju ujetih Alžircev General Bollardiere odstopil ■ Pisatelj Vereors vrnil ■ v znak protesta odlikovanje predsedniku republike PARIZ, 28. skupščina je danes izglasovala zaupnico Molletovi vladi. Za zaupnico je glasovalo 221 poslancev, proti pa 188. Vzdržalo se je sto poslancev. Pred začetkom glasovanja je govoril Mollet, ki je pozval skupščino, naj vlado podpre. »Važno je, da naši zavezniki in prijatelji v svetu in naši nasprotniki v Al-žiru vedo. je dejal Mollet, da je v francoskem parlamentu velika večina, ki )e absolutno odločena jasno pokazati, da se uporniški voditelji v Alžiru motijo, ko trdijo, da Francija ni pripravljena na potrebne žrtve za ohranitev svoje navzočnosti v Alžiru.« Medtem pa se v Franciji širi protestno gibanje proti mučenju ujetih članov alžirskega osvobodilnega gibanja. Po o-stavki prof. Capitanta na sor-bonsiki univerzi, ki je protestiral proti mučenju njegovega bivšega učenca advokata Bcumendjela, so sledili danes drugi odločni protesti visokih in uglednih osebnosti. Gene- Francoska ral Pariš de Bollardieie, ki je odlikovan z redom častne legije in redom osvoboditve in ki je poveljeval na nekem sektorju v Alžiru, je odstopil v znak protesta. General Bollardiere je zelo znan, ker je sodeloval tudi v odporniškem gibanju. V pismih, ki ju je poslal ministru rezidentu La-costu im vrhovnemu poveljniku francoske vojske v Alžiru generalu Salanu, poudarja Bollardiere, da hoče s tem protestirati proti uporabi metod, ki so v nasprotju s tradicijami francoske vojske. K tem protestom se je pridružil še protest znanega in popularnega pisatelja Vercor-sa. Pisatelj je vrnil predsedniku republike odlikovanje častne legije, da protestira proti mučenju v Alžiru, ter poudarja, da se Francija s svojimi metodami pokriva s sramoto. Dnevnik «Le Monde« piše s tem v zvezi, da ne gre več za to, da bi poročali o razkritjih intelektualcev in tudi ne za zatrjevano komunistično mahinacijo. Na sramo- ten škandal so danes pokazali ljudje neoporečnega moralnega ugleda. Vlada pa kljub vsemu nadaljuje svojo akcijo, da u-dan po vsem, kar bi po njenem zatrjevanju lahko »spodkopalo ugled in moralo vojske«. Po ovadbi ravnatelja tednika «Express» Servana -Schreiberja zaradi vrste člankov in slik o izkušnjah nekega vojaka v Alžiru, je preiskovalni sodnik pariškega sodišča nocoj obtožil obrekovanja vojske ravnatelja katoliškega naprednega tednika »Temoigna-ges chretiennes« Georgesa Montarona. Ta tednik je že zdavnaj prepovedan v Alžiru. Adenauer v Teheranu TEHERAN, 28. — Kancler Adenauer je danes zjutraj prišel na uraden obisk v Teheran. Nocoj je bil gost šaha. V soboto mu bo teheranska univerza podelila častni doktorat, Vreme včeraj; NajviJja temperatura 13, najnilja 8.7, zračni tlak 1022,6, vlaga 58 odst., morje skoraj rtiirntj, temper, morja 9,1. Vreme danes; Pretežno jasno vreme, temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 29. marca Ciril, Alma Sonče vzide ob 553 in zatone ob 18.28. Dolžina dneva 12.35. Luna vzide ob 4.40 in zatone ob 16.51. Jutri, SOBOTA, 30. marca Angela, Ljubo Pomen 24-dnevne stavke uslužbencev in odgovornost uprave ter občinskega Acegat odbora Izjava DZ CGIL - Normaliziranje na področju javnih uslug Funkcionarji, ki so delali za časa stavke, bodo dobili posebno nagrado, prav tako tudi redki delavci stavkokazi Stavka uslužbencev Acega- bo delovala še do 1. aprila, ta se je končala in včeraj je začel zopet redno delovati ves mestni promet in tudi na vseh ostalih sektorjih v podjetju je postal položaj normalen. Odprle so se delavnice in razni uradi, lekturisti ua *o šli zapisovat uporabo toka plina in vode. Pred avtobusnimi, filobusnimi in tramvajskimi postajališči pa ni bilo dolgih vrst in gneče kot prejšnje dni pred easebnimi avtobusi. Nova Delavska zbornica L GIL je izdala v zvezi s prenehanjem stavke poročilo, v katerem ugotavlja, da je bil po 24 dneh stavke končno sklenjen sporazum, ki je o-mogočil normaliziranje na področju javnih uslug. Poročilo nadalje pravi, da so se delavci Acegata borili za pravične in upravičene zahteve. Zato jim morajo biti vsi delavci hvaležni za vztrajnost, ki so jo pokazali v stavki. Tržaški delavski razred se bo v bodočnosti skliceval na stavko delavcev A-cegata kot na eno izmed najvztrajnejših sindikalnih h°rb v našem mestu. Na to so lahko uslužbenci Acegata ponos- niS pravkar zaključeno borbo so uslužbenci Acegata končno dosegli priznanje odpravnine pred upokojitvijo. Ta odpravnina bo izražena v tridesetinkah ter bo znašala najmanj deset tridesetink; to število pa se bo lahko še zvišalo, če bodo računi pokazali, da bo določena vsota to dopuščala. Odpravnina velja od 20. oktobra 1956. Sporazum nadalje določa, da bo še leto dni veljala mezdna pogodba, ki se izvaja že več let. Razen tega jamči upravna komisija skupno s predstavniki občinskega odbora, da se bodo maja meseca začela pogajanja za ureditev vprašanja mezdne izravnave. Delavci so torej napravili korak naprej. Vrnili so se na delo, čeprav se zavedajo, da niso dosegli pravičnega kompromisa. Toda niso marali, da bi jih spravili v spor z javnim mnenjem, katerega so namerno zavajali z lažnimi informacijami tisti ljudje, ki že več iet skjlšajo prikazati uslužbence Acegata kot privilegirance, češ da dobivajo enake plače kot ministri. U: službenei Acegata pa se tudi zavedajo, da njihove minimalne zahteve niso bile sprejete zaradi odkrite sovražnosti ljudi in organov, ki so za- vzemali proti njim vedno dvoumna stališča- Uslužbenci Acegata so morali stavkati 24 dni, da so dosegli 76 milijonov. Toda to vsoto bi jim lahko priznali že več mesecev od tega in poravnali dolgotrajni sincf'" kalni spor, ne da bi prisilili uslužbence napovedati kar pet stavk ter da ne bi naprtili prebivalstvu obilo težav, ki jih je povzročila zadnja stavka, Vse to se ne bi bilo pripetilo, če bi bili občinski odbor, upravna komisija in stranke, ki so jo sestavljale, pokazali do uslužbencev Acegata in prebivalstva več čuta odgovornosti, če bi bili priznali, da so njihove zahteve upravičene ter če bi osrednje vodstvo Delavske zbornice CISL sprejelo ponovne predloge tajništva nove Delavske zbornice CGIL o razširitvi borbe na vse ostale kategorije delavcev, kar bi povzročilo, da bi se bila stavka mnogo prej končala in tudi z mnogo boljšimi rezultati. Uslužbenci Acegata pa s'o vsekakor moralno zmagali v tem boju. Po rešitvi spora naj ostanejo delavci enotni, naj okrepijo bratske in prijateljske vezi v podjetju in z delavci vseh kategorij ter naj se pripravijo na nove neizbežne borbe, da se bodo u-resničile obveznosti, ki jih vseljuje sporazum, to je rešitev vprašanja mezdne izravnave ter ohranitev mezdnega sporazuma, ki jih povezuje z vsedržavno pogočbo e-lektrične stroke. Stara upravna komisija, ki Pa je hotela pred svojim slovesom pokazati delavcem še enkrat svoj onemogli srd. Sklenila je, da bo podelila funkcionarjem, **i so delali za časa stavke, za vsak Jan opravljenega dela poleg redne plače še dva dni plače ali čopusta ter po en dan plače delavcem-stavkokazom. Ista komisija pa ni hotela lansko zimo, ki je bila tako estra, podeliti nagrade vozačem fi-lobusov in tramvajev. V delavnici v Brolettu pa je neki delovodja poslal vajence na produktivno delo, kar je po sporazumu prepovedano. Brezdomci ponoči pred prefekturo Prenočevati z vso družino na prostem, čeprav pod oboki vladne palače na Velikem trg u, pran gotovo ni prijetno. Toda v skrajni sili je tu najprimernejši kraj, če ti vržejo družino iz stanovanja in ostaneš brez strehe. Tako si je verjetno včeraj mislil f e-derico Gleria in si s svojo ženo ter tremi otroki sinoči pripravil ležišče na stopnicah ob vhodu v palačo, kjer je sedel vladnega generalnega komisariata. Predvčerajšnjim je moral zapustiti stanova nje v Ul. P. Vergerio 4. kjer je stanoval vet let, ker ga je kupila pred tremi leti neka gospa, ki je s sodnim postopkom zahtevala izpraznitev stanovanja-Mož je včeraj šel na županstvo in tam prikazal svoj položaj. Obljubili so mu drugo stanovanje, nato pa so mu rekli, noj gre na sodnijo. Sel ie na sodnijo; pa so mu rekli, da se to njih ne tiče tn naj se obrne na občino. Retino pohištvo so epratžili v skladišče prevozniškega podjetja Cimadori in skomignili z rameni, češ pomagaj si, kakor pač veš in znaš, kot si pomaga na stotine drugih brezdomcev v Trstu. Kam naj gre z ženo in o- trnki, ki so stari 6, 11 in 16 let? V reven kovček so spravili odejo in odšli na Trg Unita. Oviti v odejo so čepeli, zadremali in čakali- Prišli so novinarji in se zanimali za žalostno zgodbo. To pa je zdramilo organe javne varnosti, katerim nista bili všeč «taborjenje« brezdomcev pred vladno palačo in zanimanje tiska. Takoj so obvestili o zadevi svoje predstojnike: prišla ie eemergemat in so vso družino odpeljali pod streho. Kzim, še ne vemo. Prav tako ne moremo vedeti, če in kdaj bo petčlanska družina z mladoletnimi otroki dobila primerno stanovanje. Morda pa bosta tihi protest in zanimanje tiska vendar nekaj zalegla- Vsaj tako upamo! «»------- Lampe izstopil iz komisije Acegat Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča, da je predstavnik PSI v novi upravni komisiji Acegata Lampe zaprosil tajništvo federacije, naj mu dovoli, da poda ostavko na svoje mesto. Tajništvo ga je pooblastilo, naj vrne županu pismi), s katerim je bil imenovan za člana omenjene upravne komisije m naj obenem poda ostavko. Ob tej priložnosti se mu je tajništvo PSI zahvalilo za njegovo delovanje v upravni komisiji Acegata prav v dneh, ko je bil rešen sindikalni spor med u-sluibenci in upravo podjetja. «* -— Preklic stavke kovinarjev FIOM Včeraj bi morala biti enourna stavka kovinarjev, ki jo je napovedala FIOM Toda še predpoldne jo je preklicala in izdala »poročilo, v katerem najprej ugotavlja, d* se ja spor v Acegatu rešil, kar je napravilo tudi konec številnim težavam, ki so jih zaradi stavke preživljali delavci in prebivalstvo sploh. FTOM izraža delavcem Acegata svojo najglobljo solidarnost ,n občudovanje spričo enotnosti in strnjenosti, ki so jo pokazali v dolgotrajni stavki. Sklep o preklicu stavke pa ne pomeni, da se bodo delavci odrekli protestu proti zvišanju tarif ter dejavni solidarnosti z električnimi varilci in številnimi drugimi suspendiranimi delavci v trži-ških obratih CRDA. Prav tako se ne bodo odrekli akciji za izboljšanje mezd, ki se morajo izenačiti z mezdami delavcev podjetja Ansaldo v Genovi. FIOM poziva vse delavce, naj okrepijo v tovarnah svojo enotnost ter naj se pripravijo na bodoče borbe, ki jih je pričakovati spričo sestanka tajništev obeh sindikatov kovinarjev. VPRAŠANJE BOLNIŠKIH USLUŽBENCEV Zavrnjen sklep o poenotenju plač? Včeraj se je razširila nepotrjena vest, češ naj bi komisija za podpore in dobrodelnost na vladnem komisariatu zavrnila sklep uprav Občinske podporne ustanove (ECA) in združenih bolnišnic o popolnem poenotenju plač uslužbencev. Kot razlog naj bi komisija navedla dejstvo, da dobivajo ti uslužbenci deset petodstotnih periodičnih poviškov, medtem ko veljajo drugod za uslužbence krajevnih ustanov enaki periodični poviški kot za državne uslužbence. Ti namreč dobivajo neomejeno število poviškov, toda samo po dva in pol odstotka vsaki dve leti. Dane« seja občinskega »veta Pred ponovno krizo v občinskem odboru? Vodstvo PSDI zahteva uresničitev objavljenega občinskega programa, sicer bodo socialdemokrati izstopili iz obč.odbora Tiskovni urad PSDI sporoča; Sinoči je pokrajinsko vodstvo PSDI proučilo politični položaj Tista po razgovorih med tajništvi treh strank, ki imajo relativno večino v tržaškem občinskem svetu in med predstavniki leve opozicije (PSI-UP-MEN-Gruber Benco). Vodstvo PSDI je ugotovilo, da je obstoj sedanje večine v občinskem svetu tesno povezan z zvestim in takojšnjim izvajanjem programa celotnega občinskega odbora, kar bi privedlo do avtomatične podpore demokratične levice. Vodstvo socialdemokratov v tej zvezi izjavlja, da če ne bo mogoče priti do razjasnitve na teh osnovah pred današnjo sejo občinskega sveta, bo skupina socialdemokratskih svetovalcev izstopila iz občinskega odbora. V zaključku omenjenega poročila vodstvo PSDI meni, da je naše mesto na razpotju, pri čemer mora občinska uprava izbirati med objavljenim programom občinskega odbora, ki predvideva — med drugim — vzpostavitev novih odnosov z opozicijo, ustanovitev pro- lllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllTlIllIIIIIIIIIIIIIlIfnilllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIItlMIItflllHIIIIIIIIIItlllllHIItlltllllllllltt Sporazumno s federacijami Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona PSI izdelal osnutek posebnega statuta za avt. deželo Furlanija-Jul. krajina Osnutek je bil poslan osrednjemu vodstvu stranke in bo predložen poslanski zbornici • Vprašanje pravic etnične manjšine Tržaška federacija PSI sporoča. da je te dni poslala o-srednjemu vodstvu PSI v Rim osnutek posebnega statuta za avtonomno deželo Fur-lanija-Julijska krajina. Osnutek je bil sestavljen spor.a-zumno med zainteresiranimi federacijami PSI iz Trsta, Gorice. Vidma in Pordenona. Osrednje vodstvo PSI je o-snutek sprejelo in ga bo predložilo svoji parlamentarni skiupini, da ga predloži poslanski zbornici za uzakonitev. Glavne točke tega osnutka, ki se nanašajo na tržaštki področje, so sledeče: «1. glavno mesto dežele je Trst; 2. pokrajine so ukinje-n«. Upravna razdelitev krajevnih ustanov sloni na občinah in na svobodnih občinskih konzorcijih; 3. vsem prebivalcem, ne glede na njiho vo jezikovno pripadnost, so zagotovljene enake pravice in so jim zajamčene ustrezne etnične in kulturne značilnosti; 4 etnične skupine, ki niso italijanske, imajo pravico uporabljati svoj jezik v odnosih s sodno in u- pravno oblastjo dežele v vseh tistih občinah, v katerih posamezna etnična skupina predstavlja najmanj 10 odstotkov stalno bivajočega prebivalstva; 5. omenjene etnične skupine imajo pravico zahtevati od pravosodnih, u- pravnih in drugih oblastve- nih organov javne listine v prevodu; 6. kjer predstavlja etnična skupina četrtino prebivalstva določene občine, ima skupina pravico na osnovi večine njenih volilnih u-pravičencev zahtevati objavo v svojem jeziku javnih proglasov, javnih ukazov, krajevnih in občinskih imen. Vse te objave morajo biti dvo-jez.ične; 7. pouk v javnih šolah, v otroških vrtcih in v osnovnih šolah mora biti v. materinskem jeziku etnične skupine, v primeru da so za ta pouk zaprosile družine za najmanj pet učencev; 8. Tržaško ozemlje predstavlja samostojno teritorialno gospodarsko enoto; 9- tržaško področje ima svoj svet, ki se i-menuje: ((Tržaški teritorialni , sveta. Temu svetu bo predsedoval predsednik, ki ga bo izvolil svet; JO. tržaTci teritorialni svet ima zakonodajno polnomočje in upravne pristojnosti glede na svoj specifični položaj in pa svoj izvencarinski značaj: deželni svet je izvoljen na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem in proporcionalnim sistemom. Na vsakih 20.000 S predvčerajšnje skupščine uslužbencev ArEOAT, na kateri io po rejereiidumu skle- nilj prekinitev etauke prebivalcev ali ostanek z nad deset tisoč prebivalci se izmoli en deželni svetovalec; vlada je zgatopana v ceželi po svojem komisarju, ki izvaja upravne funkcije, ki niso v pristojnosti dežele, V okviru dežele so ukinjene vse prefekture in vsi prefekti«. * * * Gornje točke posebnega statuta za deželno avtonomijo, ki so ga sestavile federacije PSI bodoče avtonomne dežele. so. kot je razvidno iz njihovega teksta, precej pomanjkljive. Zaradi tega smo se obrnili na tajnika tržaške federacije, ki nam je pojasnil, da so te točke le izvleček ustreznih členov predloženega statuta, ki ga ne morejo še v celoti objaviti, dokler ne bo predložen poslanski zbornici. Predvsem ugo-f.aivljamo pomanjkljivosti v pogledu na pravice Slovencev v bodoči avtonomni deželi, ki bi morale biti izrecno navedene v deželnem statutu, ki mora zagotavljat! slovenski manjšini v vsej deželi enake pravice. Menimo, da bi moral deželni statut izrecno navajati tuji vse tiste pravice, ki jih zagotavlja Slovencem na Tržaškem Posebni statut londonskega memoranduma, saj ga je podpisala vlada in je ea Tržaško ozemlje že v veljavi. Se posebno so pomanjkljive točke, ki govorijo o šolskem pouku v jeziku etničnih manjšinskih skupin. Glede slovenskih šol v bodoči deželi bi moral posebni deželni statut zagotoviti šole s slovenskim učnim jezikom ne samo v otroških vrtcih in osnovnih šolah, ampak tuci v srednjih šolah. Zelo nejasna in za Slovence nesprejemljiva je točka, ki govori o prošnji za ustanovitev slovenskih šol, Glede te točke pa nam je tajnik tržaške federacije PSI zagotovil, da se prošnje nanašajo samo za primere u-stanovitve novih slovenskih šol v krajih, kjer so bile doslej samo italijanske šole. Kjer pa slovenske šole že obstajajo, jim je zajamčen obstoj in ni treba delati nobenih novih prošenj za vpis slovenskih otrok v slovenske šole. Poleg tega pa ugotavljamo, da v gornjih točkah ni zagotovljena Slovencem proporcionalna namestitev slovenskih uradnikov v javnih ustanovah, kot tudi ni zajamčena podpora iz javnih sredstev slovenskim prosvetnim in kulturnim ustanovam itd. Tudi nekatere ostale točke gornjega sporočila so pomanjkljive. Tako na primer točka. ki govori o tržaškem teritorialnem svetu in o njegovem predsedniku. Ta točka ne predvideva izvolitev izvršnega organa teritorialnega sveta. Ker pa je gornje sporočilo tržaške federacije PSI samo izvleček nekaterih členov deželnega posebnega statuta, ne moremo na tem mestu še bolj podrobno analizirati njegovo celotno vsebino. To bomo lahko storili, ko bomo dobili v pogled prepis celotnega deželnega statuta, ki ga bodo predložili v uzakonitev poslanski zbornici. Začetek plovbe skozi Sueški prekop Poročali smo že, da ge pričakuje v začetku aprila popolna obnova prometa skozi Sueški prekop. Vendar do sedaj še vedno ni točno določeno, katere ladje bodo prve preplule Sueški prekop, komu bodo plačali brodnine itd. V ta namen je bilo v Londonu že več zasedanj, na katerih je sodeloval tudi predstavnik Tržaškega Llovda. Na osnovi do sedaj znanega položaja je i Tržaški Lloyd že ukazal šti- rim svojim ladjam, da pre-plujejo med prvimi Sueški prekop. Podobne ukaze sta tudi izdali tržaška pomorska družba Adria« in «Audoly». Stečajna razprava podjetja CI1ECI Kakor smo že javili, je bila včeraj zjutraj pri stečajnem sodišču razprava za ugotovitev števila upnikov in dolžne vsote podjetja «Citeci», ki je šlo v stečaj 17. januarja letos skupno z avtoprevoznišlkim podjetjem Deschmann-Terrile. Mel včerajšnjo razpravo, kateri je predsedoval dr. Rajmondi, so pregledali približno 105 Zahtev. med njimi 60 od bivših nameščencev. Nadaljevanje pregleda in verjetno tudi konec bo na prihodnji razpravi 5. aprila letos. O V nedeljo bodo v ladjedelnici Felszegy v Miljah izročili brodarjem 499-tonsko tovorno ladjo, katero so v o-menjeni ladjedelnici zgradili za tržaško pomorsko družbo ((Conarma#. V ladjedelnici Sv. Justa pa bodo 17. a-prila splavili 935-tonsko tovorno ladjo za brodarje iz Rotterdama. ste cone, obnovo gospodarstva, ali pa z imobilizmom, ki je postal odločujoč v zadnjem času. Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal poleg običajnih upravnih vprašanj tudi o položaju, ki je nastal po prekinitvi stavke uslužbencev podjetja Ace-gat in o splošnem političnem položaju. Odbor je razpravljal še o vrsti vprašanj, ki bodo na dnevnem redu današnjega zasedanja občinskega sveta, kjer se predvideva ponovna ostra debata in novo glasovanje o zaupnici. V tej zvezi se tudi čujejo glasovi o nezaupnici, ki naj bi bila predložena iz vrst skrajne desnice, kot tudi iz vrst levice. Na sinočnjem zasedanju niso sprejeli dokončnih sklepov in se bodo tajništva strank posvetovala še danes. Odločilno stališče pa boco stranke zavzele na današnji seji občinskega sveta. V Benetkah zasedanje Zveze ital. pokrajin Od 4. do 7. aprila bo v Benetkah osemnajsto zasedanje Zveze italijanskih pokrajin, ki bo pomembno predvsem zato, ker bodo na njem razpravljali o težnjah pokrajin po čim širši avtonomiji, o dolžnostih pokrajinskih uprav in o njin konkretnih nalogah. Ta zasedanja so že v preteklosti privedla do ugodnih rezultatov, ker so na njih sodelovali odgovorni piedstavniki pokrajin in državne uprave. Na zasedanju, ki bo v Benetkah. bodo razpravljali _ o sledečih pomembnih vprašanjih: 1. Decentralizacija delovanja pokrajin, njih avtonomija in ureditev deželnih u-prav. 2. Pokrajinske finance in sistem cest. 3. Reforma zakonov o psihiatričnih bolnicah ter pomoč bolnim na umu. Tržaško pokrajino bo na tem zasedanju zastopal predsednik pokrajine prof. Grego-retti, iatetega bedo spremljali odgovorni odborniki ter generalni tajnik. V soboto bo v Benetkah sestanek treh beneških pokrajin, na. katerem bodo predhodno razpravljali o navedenih vprašanjih. < ■ Felszegy zavrnili zahteve delavcev Delavci ladjedelnice Felsze-gy v Miljah so svoj čas zahtevali, naj jim zvišajo akordne dodatke od 25 na 40 odstotkov in doklado za menzo. Razen tega so postavili še nekaj drugih zahtev. Včeraj so se njihovi predstavniki sestali s predsedniki ravnateljstva, ki pa so delavske zahteve zavrnili. Zato so delavci predali rešitev spo-ra sindikalnim organizacijam SNG na gostovanju po Sloveniji Včeraj so iz Trsta odpotovali člani tržaškega SNG na 14-dnevno turnejo po Sloveniji. Sinoči sq že imeli prvo uspešno predstavo v Sežani, kjer so nastopili z Andersenovo dramo «Caj in simpatijam. Danes nastopijo z istim delom v Postojni. S Salacroujevo komedijo aZgodba za smeh» in s «Ca-jem in simpatijo» bodo tržaški igralci v prihodnjem tednu nastopili v Ljubljani nato pa še v Mariboru. llliiimilimiimiillllllililliMHililuiniMliiluiMliiiitMHIlitlttlilllillltliilimtiiiiiituiiitlliliiiilll SNG za Tržaško ozemlje Danes 29. t. m. ob 20. uri v POSTOJNI «Čaj in simpatija» Izpred kazenskega sodišča Kljub podkupnini o službi ne du Nepoštena sprevodnica obsojena na 1 leto in 4 mesece zapora, ker je trdila, da edobro pozna» javnega funkcionarja 19. novembra 1955 je uprava Acegata poslala tožilstvu pismo, h kateremu je priložila prepis izjav, ki jih je 33-letni Aderno Fragiacomo it Ul. Ghirlandaio dal enemu izmed funkcionarjev podjetja. V teh izjavah je Fragiacomo obtoževal »prevodnico podjetja 37-tetno Anito Della Rocca por. Brezzi iz Istrske ulice, c'a mu je z obljubo o nastavitvi pri podjetju izvabila 20.000 lir z izgovorom, da je ta denar namenjen funkcionarju, ki bo zadevo uredil. Zenska je Fragiaeoma, ki ga je srečala v tramvaju, povabila k sebi na dom (ona živi sama z otrokom, ker ji je baje mož, ki je bil policijski agent, zbežal v Jugoslavijo), kjer mu je predlagala, da bi napisal prošnjo za spre. jem v službo. Ostalo bi uredila ona, ki dobro pozna nekega uradnika s pisarno na sedežu podjetja v Ul. Genova. Kasneje je Fragiacomo napisal novo prošnjo in tokrat tudi codal, vedno seveda po nasvetih ženske, da je bil vojni ujetnik. Ker pa mu je Brezzijeva, tako je mož izjavil, omenila, da ga bo zadeva stala 'kakih 100.000 lir, je bil mož prisiljen prodati svoj skuter ter je znanki izročil 20,000 lir. Ostalo bi pa plačal ob sprejemu v službo. Toda o službi ni bila ne duha ne sluha: Fragiacomo je nekaj časa potrpežljivo čakal in vedno spraševal žensko, na kakšni stopnji je že njegova zadeva. Odgovor pa je bil vedno enak. to je, da je treba imeti potrpljenje in da bo začeva brez dvoma rešena v njegovo korist. Nepričakovano pa se je Fraglacomu ponudila prilika, da bi odšel delat v Hamburg. Zato je hotel svoj denar, a ženska se je sklicevala, da bi bilo treba videti, če bo brigal za njegov sprejem, vrniti vsoto. Ko pa je Fragiacomo zagrozil, da jo bo prijavil predsedniku upravnega odbora Acegata odv. Seniga* gVi, je podpisala potrdilo, ča mu je dolina 20.000 lir. To pa moža ni zadovoljilo, še posebno, ker je sumil, da nekaj ni v redu in tudi zato, ker ga je ženska vedno prosila, naj potrpi, doikler ne bo dobila povrnjeno vojno škodo. Tedaj bi mu namreč izplačala ne le 20.000 lir, temveč tudi drugih 15.000, ki ji jih je posodil. Prišel je dan. ko se je Fragiacomo naveličal in je hotel zadevo prijaviti odv. Seniga-gli. Tega pa ni našel in ker je istočasno zvedel, da bo na vojno škodo čakala najmanj dve leti, je stopil k drugemu funkcionarju Acegata in pristal, da so njegove izjave stavili v zapisnik, ki je bil nato poslan sodišču. Na podlagi tega in kljub temu, da je Ženska zanikala zadevo, so Jo prijavili sodišču zaraci bahanja o poznanju oseb z javno funkcijo in tudi zaradi prevare, ker je z zvijačo dobila od Fragiaeoma 20.000 lir. Pred sodiščem Je Brezizije-va vztrajala na zanikanju, vendar so sodniki verjeli Fraglacomu in obtoženko obsodi, li za prvo obtožbo na leto dni in 4 mesece zapora ter na 27.000 lir globe, medtem ko jo je oprostilo prevaro češ da ta ne obstaja. Brezzi-jeva je bila nadalje obsojena na povračilo škode, katere višino bo moralo določiti civilno sodišče in tudi na plačilo stroškov odvetniku zasebne stranke, ki je zastopal interese Fragiaeoma. Po končani razpravi pa Je prišlo na hodniku sodišča do precej ostrega besednega spora med obsojeno žensko in Fragiacovim bratom, med katerim so padle tudi zaušnice V GLEDALIŠČU »VERDI« Spet obilo smeha s lognazzijevo skupino Da se kak 35-letnik poroči s 16-letnico, dandanes ni več tako vsakdanja stvar, vendar še vedno ni nič nemogočega. Da pa na dan poroke izve, da je njegova mlada žena sad neke. njegove pustolovščine pred 16 leti z neznanko — sedaj »taščo» — je vse prej kot prijetno. Toda v resnici je vse to le domislica tašče, ki se hoče nad zetom maščevati. Slišala je namreč kako se je pohlevni in ubogljivi zet Roberto s tastom . menil, da bo odslej on gospodar v hiši ne pa tašča. Tast, ki se počuti — in je tudi res — prava žrtev oblastne žene, se zetove odločnosti veseli. V družbi pa pove zetovo prvo ljubuvno pustolovščino, ki mu jo je Roberto na njegovo prigovarjanje povedal. (K temu ga je pripravila hči, ki je — nekoliko ljubosumna — v neki knjigi brala, da se moški v mislih vedno vračajo k svoji prvi ljubavni pustolovščini). Roberto se je torej pred 16 leti vozil v vlaku proti Viareggiu. V kupeju z njim je sedela neka neznanka, ki je imela zagrnjene oči. Potem je prišel predor in nato še nevihta in strele, neznanka se je v strahu stiskala vedno bolj k njemu in nato mu je padla v naročje in tako ostala menda kakih 200 km. Ob pripovedovanju te zgodbe neko starejšo gospo Ronzoni kar vije od miline, kajti zanjo je neko potovanje v Viareggio pred 16 leti najlepši spomin... Tašči, ki je slišala to zgodbo, takoj šine v glavo, da bi se dala zadeva izkoristiti proti predrznemu zetu. In tako nekega Filipa, ki ni uspel da bi dobil njeno hči, potolaži, češ ni še vsako upanje izgubljeno. Robertu pa na spokorniški način »prizna«, da je bila neznanka v vlaku pred 16 leti ona... Zakonca sicer odpotujeta v Sanremo. toda 'živita vsak v svoji sobi. Roberto se žene Ni colette izogiblje in ves čas se počuti kot kak Sojoklejev junak. Ko prideta za njim še tast in tašča, sprejme njen predlog, da se na neki način razve, da ima ljubimko. Toda izbrala sta nekoliko nerodno lastnico vile, v kateri stanujejo, ki je prav ljubimka hišnega odvetnika Ronzonija. Po raznih pismih, ki ne pridejo v prave roke, se k°nčno razve resnica. Neznanka v vlaku pred 16 leti je namreč bila gospa Ronzoni. Končno je še tašča tista, ki mora zeta zadrževali, ko ta zahteva njeno ločitev od moža in poroko z njo, da bi Nicoletta imela pravega očeta. Seveda je u tem le še nekaj Robertove maščevalne naslade, ko mu je že vse jasno in ko se mu ni treba nič več braniti Nico-lette. Toda tast Eugemos ki je računal na svobodo, ker ga je žena pred 16 leti varala, .pa sedaj uttidi, da to ni res, je kar' nesrečen. nVčni se na moje srce,» ga velikodušno povabi žena. eVračam se u jeco,» prani on resigni-ra no. Ce je samo po sebi umevno, da je tudi včeraj Tognaz-zi občinstvo zabaval, pa je treba vendar poudariti, ua pripada tfohršen delež pri zabavanj a tudi pdsrečenemu tastu Eupeniu, ki ga je igral Ro mulo Got ta. Res je bil skoraj prav tuk Hot V komediji prejšnjih dveh večerov, le da mu prva komedija ni dala toliko priložnosti za zabavanje. Taščo je dobro igrala Lia Zoppelli (da je btla še precej mlada, je ob šele 16-letni hčerki precej razumljivo), simpatična hčerka Nicoletta pa je bila Elena Cotta. Precejšnjo vlogo je imela tudi Jsabella Riva kot gospa Ronzoni. V ostalih vlogah pa so nastopili še Craig, Pan-dolfini, Nencioni, De Deni-n os, Mirella Castiglioni, Elena Salvi in Ady Marzano. Jutri bo Tognazzijeva skupina igrala Bracchijevo komedijo tiZenski zdravnik», Skrit detonator eksplodiral v roki Skriti detonator je eksplo-liral v rokah 20-letnemu delavcu Ferrucciu Samizu iz Ul. Flavia 8, ko je včeraj o-poldne v domačem stanovanju žgal električne žice. ca bi labko izkoristil preostali baker. Med žicami pa je bil skrit detonator, ki ie eksplodiral in poškodoval mladega delavca po dlani leve roke, po palcu, kazalcu in sredincu. Delavec se je sam javil v bolnišnici, kjer je izjavil, da je našel žico, ko je delal za »Selad« v Ul. Vigneti. Zdravil se bo 10 dni. ( OLEPALlSČA ) TEATRO NUOVO Danes, 28. t. m. ob 21.00: William Saroyari «Dnevj življenja«. » , VERDI Danes ob 21. uri bo skupina Uga Tognazzija predstavila Bracchijevo novost «£en-ski zdravnik«. Prijave Vanoni do 1. aprila Generalna direkcija za finance sporoča, da bodo lahko davkoplačevalci izročili čavčne prijave «Vanoni» tudi v ponedeljek 1. aprila, ker pade zadnji dan za izročitev prijav na nedeljo 31. marca. Kljub temu bodo davčni tiradi odprti izjemoma tudi v nedeljo 31. marca in bodo sprejemali prijave tako v nedeljo kot v ponedeljek tuči izven običajnih uradnih ur. — «»-------------- hotel funkcionar, ki se je po- in medsebojne obtožbe. Nesreča med igro Sedemletnega Franca Pol-r ruga iz Ul. S. Francesco 1 je mati s privatnim avtomobilom pripeljala včeraj popoldne ob 16. uri v splošno bolnišnico, ker je otrok pri igranju pred šolo v Ul, R. Manna nesrečno padel in se mučno udaril na levo stran čela, v levo uho in v čeljust, tako da bo moral ostati v bolnišnici 10 do 20 dni, Venec Zveze partizanov padlim v Ul. D’AzegIio Včeraj, ob obletnici smrti štirih mladincev, ki so jih Nemci obesili tik pred osvoboditvijo v Ul. M. D’Azeglio, ker so vrgli bombe v eno največjih okupacijskih garaž v Trstu, je delegacija Zveze partizanov za Tržaško ozemlje položila venec k spominski plošči, plošči. Slava padlim junakom! «»------- Zborovanje DZ CGIL Sinoči je bilo na Trgu Giu-liani pri Sv. Jakobu sindikalno zborovanje, ki ga je sklicala nova Delavska zbornica CGIL. Na zborovanju je sindikalist Calabria govoril o položaju delavstva in orisal rezultate stavke uslužbencev mestnega podjetja Acegat. Danes ob 19.30 pa bo zborovanje na Trgu Valmaura pri Sv. Ani, kjer bo govoril sindikalist Saranz. Zaradi cevi na glavo 10 dni v bolnišnico V bolnišnico je moral včeraj zjutraj tudi 54-letni Martin Guštin iz Križa št. 256, ki je postal žrtev nezgode r.a delu. Guštin je namreč delal na obmorski cesti blizu Križa, ko mu je priletela na glavo precej debela železna cev, ki je pačla z odra, katerega je hotel podreti. Ker mu je cev povzročila precejšnjo rano in praske na glavi, so ga zdravniki iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 10 dneh, * * * Neroden padec v stanovanju družine Ciccardi v Ulici dei Porta je prisilil 58-letno Josipino Medved stanujočo prav tam, da se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na kirurškem oddetkli. zdravniki so ji namreč ugotovili precejšnjo rano, na gla-vj, zaradi česar so mnenja, da bo okrevala najkasneje v 15 dneh. V bolnišnico je morala tudi B3-letna učiteljica Maria Costa iz Skedenjske ulice, ki si je med padcem v šoli, kjer poučuje, izpahnila lopatico. -KM — S kolesom v tovornik Tudi prehitra vožnja s kolesom se lahko slabo konča in to je ugotovil na lastni koži včeraj zjutraj 17-letni Francesco Soranno od Sv. M. M. Sp. Mladenič je namreč vozil z vso hitrostjo z dirkalnim kolesom po Ul Campa-nelle v smeri Istrske ceste, ko je tik pred nekim ovinkom, žal prepozno, opazil naproti vozeči tovornik. Šofer kamiona Luciano Calza je takoj zavrl, da bi preprečil nesrečo in enako je storil tudi Soranno, vendar se mu poskus ni popolnoma posrečil: mladenič je namreč treščil s precejšnjo silo ob stranico tovornika in se zvrnil na tla. Nekateri očividci so ga na rolkah odnesli v bližnjo gostilno, od koder so telefonsko poklicali na mesto osebje Rdečega križa, ki je ranjenca odpeljalo v bolnišnico. Tu so ga zaradi zloma leve noge in drugih lažjih poškodb pridržali s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. rnairca 1957 se je v Trstu rodilo 12 oirok, umrlo je 5 oseb, poroka pa je bi la na. POKOCILA STA SE: šofer Al-lerauie ChlnaRlta in šivilja Salve Pellizzaro, UMRLI SO: 37.1 et n | Marrello Mahne, 67-letnl Giuseppe Bevi-laequa, 88-letr.a Gentille Macnich por, Auscicl, 78-1 sliva Tereza Obrt ič vd, Sturm, Ardulno Lampel, star 6 ur. «• . _ NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AHAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Uiovann! 3; Praxmarer, Trg tJmta 4; Pren-dini, Ul. Tlztano Vecellio 24, ( RADIO ) PETEK, 29. marca 1957 TRST POSTAJA A 1130 Lahka glasba: 12 00 O vitaminah; 12.10 /a vsakogar nekaj; 12.45 V »vetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Glasba P<> željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Haydn: Koncert v Es-duru za trobento ln orkester; 18.14 Skladbe Georgea Gershivina; 18.30 Z začarane police; 18.40 Vokalni tercet Metuljček- 19.00 Orkester Gl en n Miller; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Veseli ritmi; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Chopin: Koncert štev. 1 v e-molu, op. lij 22.54 Odmevi iz Južne Amerike; 23.30 Nočni ples. r R S T I. 12.10 Pesmi s festivala v 9an-remu; 17.00 Mozart: Koncert v Es-duru št. 2 za rog in orkester K. 417; 17.15 Bruno Clair igra na harmoniko: 21.00 Simfonični koncert radijskega orkestra in zbora v Turinu. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13.30, 14.15. 15.00. 19.00. 22 00 „„ PoročHa v italijanščini: 6.30, 12.30, 16.30, 17.50, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7T3 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb* za dobro jutro, vmes ob 7.3“ Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 GIaa)» iz filmov «Odrske luči« in »Peter Pan«; 14.00 Tisoč in e« takt... pisan spored orkestralne in solistične glasbe; 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14-»“ Vedre melodije: 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Plesi Iz hrvatsštel* Zagorja; 15.40-16.00 Spored J* Ljubljane; 16.00 Ritmi in P®! pevke- 16.45 Orkester Billy 17.15 Operni odlomki; 18.00-19.3® Spored iz Ljubljane; 19.30 PM* George Brun is; 20.00 Zuuanj®* politični pregled; 20.00-23.00 3P°* red iz Ljubljane. SLOVENIJA 11.00 Za dom in žene; 1U£ Dopoldanski operni koncert; 12.ro Polke in va\ke Silva Tancig ra instrumentalni sekstet; 12.JJJ Ludwig van Beethoven; Sonat* v F-duru op. 109; 13.15 Ritrnj ln melodije; 14.05 Radijska S®1*’ Pojte z nami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljal0’ 15.40 Utrinki iz literature — Samuel Selvon: Vaška perica; 163™ Popoldanski simfonični koncert. 17.10 športniki, pozori: 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.15 Slovenske narodne poje Planinski oktet; 1.8.4» Priredbe za dva klavirja ansambel Mojmira Sepeta; 20V“ Tedenski zunanje-političnj Prj-gled- 20.15 Karol SzymanowSK‘ — čarovnik zvokov; 22.15 I«r* plesni orkester radia Ljubljana, -TELEVIZIJA 17.30 Zena in dom; 18.15 Spo; red za otroke; 20.30 Poročil*’ 21.00 Sutton Vane: »Potovanje v neznano«. KINO Excelsior. 15.00: «Carode,j dežja« («11 mago della pioggia«), Lancaster, Katherine Hepburn' Velik uspeh. Vistavision, tecn-nicolor. , Fenice. 15.00: «Prlhajajo dolar)!’' Nazionale. 16.00: «Cr;ni zaklad«, Erancoise Christcphe, P'erv Cressov. Ljubezenska zgodb* tajni pragozda. y. Filodrammatico. 16.00: »Poročn dinamit«, Audie Murphy, J0*^ Evan, R. Sterling. , Grattacielo. 15.30: »Seme n«*1 lja« (»Blackboard Jungi*’!' Zelo zanimiv film. Glenn A. Francio, L. Calhem. Ml*°^ letnim prepovedan. , Supercioema. 16.00: »Seme , lja« («Blackboard Jungi«’!' Zelo zanimiv film. Glenn F°!y A. Francio, L. Calhem. Mla«^ letnim prepovedan. Arcobaleno. 15.30: »Sami v TI, skončnosti«, Wi!liam Hol°' Lioyd Nolan. Velika ljub«*]; med zemljo ln nebom. Cin mascope. , » Astra Rojan. 15.30: «CloveK sivi obleki«, G. Pečk, J. J°ntf4, Capltol. 15.00: «Kot listje v ’ tru«, Rock Hudson, Lauren ( cal in Robert Stack. (Izkazn niso veljavne). Cristallo. 1600: «Ze!ja po ž'v1^ nju«, Kirk Douglas, A Quinn ln Pamela Brown. . Alabarda. 16.00: «Car» («inca« simo«). .Najlepša predstava 11(1 Se dobe v Cinemascope^(|fl techmcolorju. T. Povver, Novak ln Victorta Sha\v. ^ nji dan. Ariston. 16.00: «Nagana». matični In pustolovski gn- ekvatorialni Afriki. Laage, Renato Baldini in rico Luzzi. Armonla. 15.00: »Rihard L«Y0, srčni«, R. Harrison, V. M«, Aurora. 16.00: «Ljudje in v°‘ vi«, S. Mangano. -tak*- Ideale. 16.00: »Bil sem v^j Prvikrat na platnu do iTLe prepovedane scene iz svetovne vojne. v<- Impero. 16.30. »Kot listje v tru«, R. Hudson, L, Bacca R. Stack. ..Hana’' Itnlla 16.00: »Moški ln Ingrid Bergman, Mel Ferr ■ S Msrco. 16.00: »Iznakažena d, ka», Van Johnson, Glor'» Haven. ,s.o0; Kino gledališče ob morju, ’ „j*i »Zadnja razsodba«, E. 1 Drago in Antoneila LUal° ' »». Moderno. 16.00: »Mihael Po romanu Julesa .-el)*' »carski sel«. Curd JU‘» SRvia Koscina, Savooa. 16.00: «Carmen iffJ Dorothv Dandrige In n Belafonte Viale. 16.00: sti«, D. Brian.............- .... -. , _ ie 'in. .7*nO lil : »Roparji _, Jrian, Nevtlle vo- V Ut. Venelo. 15 30: .Zena jri H, lovi«, G. Cervi, W. Chiar Taranto. .n»d*" Helvedere. 15.30: »Bell P*P iec«. Marconi. 1600: »zbogom stave«, Irene Galter, |(> Manni, Remamino Magg M etn mo Carolenuto. ,#t<' Mamimo. 16.00: »Smrt K*®*,e** ja«, Dane Clarke ln U.vron. ,-m Novo cine. 1600: «l'am ‘*m Ar-yuinbe«, Kcrima, Redr° iriendanz, M. Mastroiafln • * Odeon. 16.00: »Dva kapitan* »iti Radio. 18.00: »Picnlc«, " Holden, Kirn Novak. ( MALI OGLA** *-------------- AVTOMUTODIKSEL, ae‘* ureditev gluv, brušenje, "J,/)'1, ban Zastopnik izdelkov "-^»1 GU/.ZI. Dvosedežni ekpn |jj! motorji. NOVOST LODOL* Galletto 192, »EHCOL1NG*. j}« goncinl na bencin, nosiio^gstj Vplilijačl delorto. NadL ’’ deli. Razstava Crem»*co‘ i Severo 18, tel. 38-903. V TRŽAŠKI KNJIGA*^ si 'sliko nabavite akademskega * 11 k ** r» Bogdana Grom* «Trs( in njegov Kras* (10 Izvirnih litogr»^,), MARJA DOMBROVSKA ZIMSKI PLAŠČ Moja strežnica Frančiška zelo rada govori, jaz pa jo tudi rad poslušam. Po pavadi ** ustavi za mizo in nas Opatje, kako jemo ter ves čas kaj pripominja. Človek bi mi* »Ul, da se prepira s tropom živali, katerim je pravkar dala hrano, ki jo je bila pripravila njena skrbna in vešča roka. Za sebe kot želodčnega bolnika, ima Frančiška svojo posebno kuho in ne mara, da bi se kdo vmešaval v njene zadeve. Zato pa vneto in ob stalnem godrnjanju pazi na to, da družina ie to, kar si ona želi. Ce pa se ra mizo razvije živ razgovor, Frančiška obmolkne in preneha • svojim stalnim ponuja njem, če smo vzeli dovolj »juhice#, «želčka» in le od časa do časa povpraša kaj o tem, kar ni iz razgovora razumela. Toda redko kdaj se zgodi, da bi ne vedela v razgovor vnesti svoje primerne zgodbice. So to zgodbice iz najbolj resničnega življenja, v njih je Frančiškina modrost, njeno znanje o človeku, duho Vito, surove trezno, na pol zasmehljivo in na pol sočutno znanje. Včasih kar hkrati vključi v razgovor po dve tri Zgodbice, včasih pa nas poča-ati le z eno... Od mnogih Frančiškinih zgodbic bom tu zabeležil eno, ki se mi je posebno vtisnila v spomin; Nekega januarskega dne smo govorili o čudni puščobi, ki so jo strahote pretekle vojne pustile v človeških dušah s tem, da so rušile najbolj delikaten instrument naše duhovne vsebine — možga-ne in živčni sistem. Nekdo iz družbe je to ilustriral z neverjetnim primerom svojega znanca, ki so ga po varšavskem uporu odpeljali v Nemčijo. Tu se je bil nato znašel v nekem ameriškem ali an-(Sešlcem taborišču za tako unenovane «'Disp'.aoed per sons», kar bi po p 4 sko mogli označiti kot »taborišče za ose be, vržene iz sedla#. Človek fe ni hotel vrniti na Poljsko 'z strahu, da bi ga ne 'odpeljali v Sibirijo. Toda izmučen zaradi slabega postopka 'n še slabše hrane se je ja-v‘l na delo. Ko se je preri-n*l skozi šest komisij, ki so označevale kvalifikacijo tuji delovrg sili, so ga kot močne-in delovnega človeka od-P«1 jalj v tropsko džunglo. Odpeljali so ga v kraj okoli r*vnika in ga v ta namen (udi primerno opremili. Namestili so ga v osamljenem kraju v tropskem pragozdu, w katerega so ga opice obme-(»vale s kokosovimi orehi. In človek je zato zapadel v tak obup, da se je obesil. je zgodho poslušala do hfaja je Frančiška rekla: - ' No, vidite, bal se je ljudi in zato poginil med opicami. Nato se je zleknila v fotelj in nam povedala sledečo zgodbico s približno isto lemo ~~ Letos poleti — je začela ~~ bilo je to julija, sem od-*la na Mokotovsko polje in tam sedla med njive in vi ^este, da rada tako posedim. Tam je cel griček ruševin, ki *° ie porastle s plevelom. 0 njih se je razrastlo tudi grmovje. In tako sedim. Toplo je in prijetno. K me-ni prisede še ne stara niti grda ženska. S seboj nosi ze-0 'ep zimski plašč, ki ga je VtBl» čez roko. Cernu pa vi — jo vpra- šam — v taki vročini vlačite s sabo ta^ težak plašč? — A ona meni; »Vt gotovo mislite, da sem neumna. In tako,, tudi je,, ker sem zares postala tako neumna, da nosim ta plašč vedno s sabo. Tudi sredi poletja, ob največji vročini se ne ločim od njega. Prosim vas, kar poglejte, kakšen je, poglejte... podlogo, celo podloga je volnena. To je najboljša stvar, ki jo imam. Bojim se, da bi je ne izgubila#. — Na to sem ji govorila, da imajo tudi drugi ljudje kaj takega, vendar nihče ne nosi tega poleti okrog, ampak ga lepo hrani doma. posuje ga celo z nečim, da bi ga ne molji poškodovali. Saj, ji pravim, človek ni omara, da bi na njem poleti viseli zimski plašči. Nato pa otteu »Povedala vam bom nekaj. V septembru, tedaj, ko se je začela vojna, smo z možem in otroki odšli z doma na pogreb moževe matere. Ko pa smo se vrnili, naše hiše ni bilo več. Vse je bilo porušeno in požgano — sam pepel same ruševine. In vsi smo ostali, le s tem, s čimer smo odšli od doma. Nato, v času Nemcev, kot veste, je bilo težko. Povsod sama smrt. Celo živeli smo za — smrt. Neprestano so nas ubijali, niso pa nas ubili. Nismo se dali. Mož je zidar in je delal pri porušenih hišah. Jaz pa sem iskala okrog masla in mesa. In tako smo prišli do nekakšnega stanovanja v Cernjako-vem. Tudi otroci so hodili v osnovno šolo. In — prišel je upor. In tako se je zgodilo, da smo ponovno ostali brez doma: Mož je bil na Volji, no. kot so pravili, v akciji. Mene pa so zajeli v mestu in v naš kraj se nikakor nisem mogla ve§ prebiti. In ko sva, po dveh mesecih vendarle mogla v Cernjakov, sva letela tja kot ptice, ker so nam tam bili ostali otroci. Ko pa sva prispela, za malo naiu ni zadela kap. Spet ni bila hiše, ampak le ruševine in, pod njimi' vse, kar sva imela,., tudi otroci#. «In tako sva — mi je nesrečna ženska nadaljevala — ponovno ostala brez vsega m brez najinih dragih otrok. In tako sem se za vedno tako prestrašila, da ne napravim pijj kpraka brez zimskega plašča, 'da bi mi vsaj to ostalo, ker se mi zdi. da se bo vse še enkr brat Nande, kn-e8a imajo tisi Barkovljgni čitelj, je drsal gosli in psi ki so prekoračili petdeseto, se ga dobro spominjajo, kako jih je učil naše lepe narodne pesmi. Šolska okna so se odprla tudi v zimskem času, da se je razlegala naša lepa pesem daleč naokoli in marsikdo se je ustavil pred šolskim poslopjem in na dolgo poslušal naše otroke. Njegov mjjmlajši brat Jožko, kmet, gostilničar, pianist, harmonikar in navdušen pevec je. večkrat povabil V svojo klet manjšo družbo, ki je. prepevala v poznih prepovedanih urah. Da ne bi delal taki družini sramote se je Francelj lotil že v svojih mladih letih tro- ter, **jl>oljlem spominu, tudi u bente, S štirinajstimi leti je stopil v slavno barkovljansko godbo na pihala, o kateri bo govora pozneje. V »popolnitev mu je služila vojaška doba, ker je sodeloval v dobro znani podbi 97. pešpolka, a ko je odslužil vojaščino, je nadaljeval poklic godca pod kapelniki Zuljanom (Kužinom), Majc-| nom in VVapuerjem. Njegovi izhaja nam-] spomini gredo v tista lepa leta, ko je sodeloval pri raznih veselicah po vsej naši okolici. S posebnim veseljem se spominja naših »semnjev«, ko so naborniki prirejali svoj običajni ples. Plesalo se je na okroglem prostoru, ki je bil posut s pokom. Na sredi ta- FRANCEU STARC kega kroga je bil postavljen visok drog, na katerem je vihrala slovenska zastava. Z« v jutranjih urah so šli »parterji#, oblečeni v narodni noši, z manjšo godbo od hiše do hiše, kjer je vsakdo rad segel v žep in tako plačal kratko polko, ali kratek valček. Prireditelji plesa in drugi fantje so se zbrali v popoldanskih urah okrog droga pod šotorom, ki se je zdel kakor majhen cirkus, dekleta pa so stala ob fobu, med nji mi upa r-terces v narodnih nošah, starejši pa so pledali ta rej m se spustili večkrat tudi oni v počasni «1 endler« u istočasno so tudi obračali oči po parih, ki so se vrteli pod šotorom in že so starejše in izkušene ženske določale tiste pare, kt se bodo znašli v doglednem času pred oltarjem. Ko sem poprosil Franclja, naj mi pove še kaj o tistih časih, mi je odcjoponl, da je že vse povedala Francka Veclot>ka, ki je pravila, kako je kilo takrat žitdjenje trdo kako so hodili otroci bost do zime, kako so spali na koruz nem listju ttd. Kar naenkrat pa je prasnil Francelj v krčevit smeh in se tolkel z obema rokama po kolenih. Ce se takšen resen člooek, kakor je Francelj, tako od srca smeje, mora biti ie nekaj povsem novega in predvsem smešnega. Ko se je Francelj malo umiril, sem ga poprosil, naj mi kaj pove o stari barkouljan-ski godbi, na katere račun se je pred mnogimi leti smejala vsaka gostilna, a je šlo v zadnjih letih vse v pozabo. »No, vidiš#, mi je rekel, sprav dogodivščine nekdanje barkovljanske godbe so me spravile v takšen smeh. Dosti bi se dalo o njej povedati, a omejil se bom le na dva primera, ki jasno dokazujeta, na kakšni stopnji je stala tedanja barkovljansko godba«. In Francelj je začel: «lWoj pokojni oče je dal barkovljanski godbi na razpolago prostor, da tam nekajkrat v tednu vadi. H godbi sva pristopila tudi moj brat in jaz. Ko se je zdelo večini godcev, da gre prva koračnica še precej dobro (v resnici ni šla), nas je peljal kapelnik Mikel Sušter do Kozjaka, da se naučimo ne le gosti, ampak tudi gosti in korakati. Seveda sva bila oba brata bosa, kar je Mihela posebno razjezilo, ker najini udarci z golimi petami niso tako odmevali, kakor si je o n zaželel. Ukazal je nama, zdi se mi pa, da nisva bila sama, naj si za prihodnjič obujeva težke škornje, da bo odmevalo od kon-tovelsfcih sten do morja, ko ho korakala barkoidjanska godba m svirala svojo tako težko naučeno koračnico. Sli smo tako nekajkrat m ko st nam je zdelo, da je vse v najlepšem redu, smo čakali priložnosti, da nastopimo. In ta se je kmalu ponudila. Bilo je v tistem času, ko je šlo Njegovo Veličanstvo prt• svitli avstrijski cesar Franc Jožef I. in, kakor da ne bi bilo vse to zadosti, zraven še ogrski kralj na obisk k »uo-jim sorodnikom v miramarski grad. Na oddihu so bili tam njegovi sorodniki, trudni od napornega dela, ko so morali noč in dan tuhtati, kako bodo držali v šahu devet nezadovoljnih narodov, oni, peščica Nemcev, proti veliki večini Slovanov, Ogrov, Romunov, Italijanov in drugih. Težko in utrudljivo je bilo tako delo in zato tudi počitek potreben. Kdaj bi se nudila barkov-Danski godbi iepia prilika, kakor tisti dan, ko se bodo zbrali vsi Barkavtjani, da počastijo svojega presvetlega vladarja? Mikel Sušter je takoj sklical vse godce in jim prikazal veliko važnost dneva, ko jih bo Njegovo Veličanstvo poslušalo, na kar bo prav gotovo sledila pisana po. hvala, ki bo visela okvirjena na steni njihovega sedeža, da bodo še potomci barkov-tjanskih godcev s ponosom kazali nanjo in bodo čitali poročilo dunajskih listov, ki govorijo o barkovljanski godbi. Ce je kak instrument malo zarjavel, ga bo treba očistiti, da bo blestel kakor rosa na roži, ko bo obrnjen proti Njegovemu Veličanstvu. Nine Ruš je šel takoj na podstrešje, da spravi svoj bas na svetlo ip ko je poskusit, ali bo kaj glasu iz njega, le skočila tz največjega rilca barkovljanske godbe velik« miš in ko je Ruš obrnil instrument proti tlom, so se kar usule iz njega mlade miške. Prav gotovo se je godilo tako tudi z drugimi instrumenti, a zgodovina govori samo o basu Nineta Ruša, kjer je miška poskrbela za svojo gnezdo. Prišel je tisti veliki dan. Pred barkovljansko cerkvijo je čakala svojega vladarja velika gruča domačinov. O množici se ne more govoriti, kajti Barkovlje so štele takrat ie malo prebivalcev. Godba se je postavila seveda v prvo vrsto in čakala, da se pokaže cesarjeva kočija na ovinku pri pokopališču. Tam so stali izvidniki in ko bodo ti dali znamenje, bo godba udarila svojo »Oj Banovci«. To koračnico so se naučili, to znajo m to bodo zaigrali. Menda vendar ne bo cesar ukazal, naj zagodejo še kako drugo. Eno znajo in eno bodo zagodli. Tisti veličastni trenutek je vendar prišel in najprej bo-benček, zn njim boben in po-krivače, a naposled vsa bar-kovljanska godba je udarila z vso silo svojo «0j Banovci«. Mikel Rušter je bil vesel že prvih taktov, kajti moč koračnice je bila taka, da so odfrčali ne samo ptiči iznad košatih barkovljanskih lip, ampak so jo odkurili tudi škorci na zvoniku, da ne bi oglušili. Tako je udrihala bar-kovljanska godba. Ko se je pripeljal cesar do cerkve, se je kočija ustavila in prva cesarjeva skrb je bila, da ustavi godbo, ki je m a. H. P. (Nadaljevanje na 4. strani) Včerajšnja razprava je bila posvečena osebi, ki je junak tako imenovane »operacije stric Jože#. Gre namreč za nekatere sume, ki so se porodili lz zadržanja in obnašanja tega mladega strica Wilme Monte-si neposredno po smrti njegove nečakinje. Za vse to se je zanimala tudi policija, u-vedla je preiskavo in predložila preiskovalnemu sodniku Sepeju svoje zaključke. Na temelju teh zaključkov naj bi Giuseppe Montesi 1. kazal bolestno zanimanje za žalostni konec svoje nečakinje; 2 objavil je s svojim podpisom članek v tedniku «Oggi» od 29. aprila 1954 z naslovom »V življenju Wilme m moglo biti nič skritega«, in v katerem se je vztrajalo na tezi, da gre za nesrečo, tezo, ki jo je Giuseppe zagovarjal tudi v krogu svojih prijateljev in znancev; 3. značilna vsebina nagrobnega nap^ga, ki naj bi ga bil dal on vklesat; na nagrobni spomenik svoje nečakinje; 4 neugodni komentarji in sumi, ki je zanje dalo povod med osebjem tiskarne Casciani njegovo zadržanje takoj po dogodku in v razdobju pred njim. Na temelju tega poročila, v katerem se je govorilo tudi o tem. da se je popoldne 9. aprila 1953 oddaljil od urada, o številnih njegovih telefonskih razgovorih, ki jih ja imel z raznimi ženskami (med njimi tudi z neko Wilmo)j da je «ženskar, požrešen in vedno brez denarja« — so napravili preiskavo v njegovem stanovanju, kjer so našli in zaplenili; 6 vstopnic za posestvo Fregene, vprašanja tednika «Oggi» in rokopis odgovorov nanje, nanašajoče se na smrt Wilme Montesi; sliko s posvetilom neke njegove kolegice iz urada, sliko Wdme bre* posvetila In kos ženskega intimnega perila. Kljub temu pa je preisko-valni sodnik smatral, da so ti elementi mnogo premalo, da bi mogli «strica Jožeta# osumiti, ali celo obdolžiti, da je imel svoje prste pri smrti svoje nečakinje. Na dopoldanskem delu razprave so zaslišali vse stranske priče, ki so povezane z «operacijo stric Jože#, še prej pa skušali razčistiti nekatere okoliščine, ki se tičejo čuvaja Lillija in njegovih zagovornikov Ta del razprave ima svoj pomen, ker gre za čuvaja, ki so ga branilci Uga Montagne obdolžili, da j« pre- nesel truplo Wilme Montesi iz Capocotte na obrežje Tot Vajanica. in ki ga je dal Sepe celo aretirati in zapreti, ko je bil še prepričan, da mož ve več o vsej zadevi, kot pa mu je dejansko znanega. Ko se je Giuseppe Montesi pojavil pred sodiščem, mu je predsednik takoj postavil vr sto vprašanj, na katere pa priča odgovarja brez zadrege. Potrjuje v glavnem vse, kar stoji v članku, ki se je pojavil v tedniku «Oggi». Na vprašanje, kje je bil v četrtek popoldne dne 9. aprila 1953, odgovarja, da izključuje, da omenjenega dne ne bi bil odšel na običajno delo, in to toliko prej, ker so morali biti plačilni spiski, ki jih je on pripravil, gotovi po petka popoldne. Na vprašanje, ali je moč ugotoviti danes to njegovo delo na dan 9. aprila 1953, priča odgovarja negativno, ker so baje ustrezne dokumente uničili. Kdo naj bi to storil? Priča tega ne ve. Nato ga je predsednik vprašal v kakšnih odnošajih je s svojim bratom Rudolfom. Priča odgovori, da so bili odno-šaji z njegovo družino pretrgani skoraj do smrti WUme, in to zaradi določenih gmotnih zadev. Tudi Wilme in njene sestre skoro ni poznal, in če bi ju bil srečal na cesti, bi ju skoro gotovo zgrešil — pravi. Zaročenca Wilme Montesi je sicer poznal, ker so ga povabili na neko večerjo, na kateri je bil tudi omenjeni zaročenec. Pravtako priča zanika, da bi kdaj koli predlagala (Vilmi in (Vandi, da bi odšli skupaj na sprehod v njegovem avtomobilu. Po njegovem zatrjevanju tudi ni nikoli telefoniral (Vilmi. To vprašanje je predsednik zastavil v zvezi z zatrjevanjem služkinje Annunziate Gionni, da se je po telefonu pogosto oglašal baritonski glas nekega moškega, ki je povpraševal po (Vilmi (tudi Giuseppe Montesi ima baritonski glas!). Drugim ženskam je sicer telefoniral, (Nadaljevanje na 4. strani) m fes IM aCT ~ To se ji je zgodilo, ker je grizla noht«) Goriško-beneški dnevnik Danes seja občinskega sveta Zaključek razprave o deželni avtonomiji Danes ob 18. uri se bo ponovno sestal gorski občinski svet, ki bo po vsej verjetnosti zaključil razpravo o vprašanju deželne avtonomije. Na današnjem zasedanju bo med drugimi govoril tudi svetova lec Rudi Bratuš. Doslej so odboru predložili resolucije demokristjani, misl-ni in komunisti. Medtem ko misinska resolucija odločno zavrača ustanovitev dežele, se demokristjanska in komunistična resolucija strinjata v tem, da je potrebno ustanoviti deželo. Kakor kaže se bo danes razprava o tem vprašanju zaključila. Jutri ob 18. uri pa bo deželi posvečena seja pokrajinskega sveta. Četrtkov semenj v znamenju pomladi Od Andrejevega semnja četrtkov semenj ni bil še tako obiskan, kakor včeraj, ko skoraj nisi mogel skozi množico, ki je napolnila Telovadni trg in bližnje ulice. Ze zjutraj, ko so kramarji komaj razmestili svoje stojnice po trgu je prišlo veliko število kupcev, predvsem x onstran meje, čeprav tudi Furlanov ni manjkalo. Lepo vreme je še povečalo število goričkih radovednežev. ki si radi ogledajo razstavljeno blago. Vabljive so bile predvsem stojnice z požarni, po katerih je marsikdo rad segel, saj so bile cene mnogo nižje kakor pa v cvetličarnah. Na trgu so se pojavili že tudi prodajalci sončnih naočnikov, s katerimi so napravili vrsto dobrih kupčij, največje povpraševanje pa je bilo po obutvi in jopicah, kajti bližamo se lepim, sončnim dnem, ki zahtevajo drugačno oblačilo in obutev. Dosti je bilo seveda tudi »zlatnine« in «srebrnine» po 100 ali 150 lir kos, tako da so dekleta imela kaj izbirati! Tudi moški obiskovalci semnja so prišli na svoj račun, kajti na vogalu ulice je nekdo postavil svoj avto, v katerem je razstavljal raznovrstne moške kravate, ki so morale biti sodeč po številu kupcev še precej lepe in-cenene. Tako je včerajšnji semenj skoraj prehitro minil, vendar so kramarji, č« že ne vsi. vjaj večina lahko odšli veseli domov ali pa v druga mesta na druge tradicionalne semnje. Sklepi upravnega odbora pokrajinskega sveta Na zadnji seji upravnega Odbora g«.riškega pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval dr. Culot, so razpravljali predvsem o ureditvi psihiatrične bolnišnice v Gorici. Odborniki so sklenili nabaviti v Vidmu novo kuhinjo na nafto, ker je dosedanja neuporaDna. Na to so še določili, da bodo podjetju Hlede v Gorici poverili napeljavo ogrevalnih naprav v novem oddelku umobolnice. Upravni odbor je določil tudi posebno denarno nagrado pokrajinskemu živinozdrav-niku. ki je aktivno sodelova' v borbi proti nalezljivim živalskim boleznim. Nato so odbornik' poveril’ nalogo odborniku Fabriziu, da organizira poletne kolonije u-stanov, ki spadajo pod upravo pokrajine. podgorske tekstilne tovarne Toniella v načrtu razširitev oddelka za umetno tkivo. Z namestitvijo tretjega oddelka, katerega stroški naj bi kakor se zdi znašali nekaj stotin milijonov lir, se bo sedanja proizvodnja povečala za približno 50 odstotkov. V namestitvenih uradih naše pokrajine je po podatkih zgoraj omenjenega mesečnika bilo vpisanih 8.381 delavcev in delavk, ki v veliki večini spadajo v kategorijo industrijskih delavcev. Brezposelnih je 4.251 moških in 4280 žensk. Te uradne številke pa ne izražajo dejanskega stanja. Brezposelnih je veliko več. Po neuradnih podatkih jih je o-koli 12.000, kar pomeni, da je skoraj vsak deseti prebivalec naše pokrajine brez dela. «»------------------- Zaradi velikega navala ljudi, ki so čakali zadnje dni za vložitev davčne prijave (Va-noni), bodo uradi finančne intendance odprti še v ponedeljek 1. aprila. Doslej je bilo oddanih 2.600 prijav. Delo gradbene komisije Odobreni načrti/NA-Casa za stanovanja Prejšnji teden se je pod predsedstvom župana sestala občinska gradbena komisija, ki je »prejela sledeče načrte: Goriško županstvo: nadaljevanje gradnje stanovanjskih hiš za občinske uslužbence v Ul. Colobini in Ul. Vicenza. Ina - časa; gradnja 12 stanovanjskih hiš s skupno 182 stanovanji, šestimi trgovinami, otroškim vrtcem in garažo. Visintin Francesco; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Regg. Piemonte Reale. Piciu-lin Anna: gradnja stanovanjske hiše v Ul. degli Orti. Mu-sina Antonio: razširitev in u-reditev poslopja v Drevoredu Virgilio. Propetto Luigi; gradnja garaže in ograje okoli hiše v Ul. Brigata Avellino 13. Pettarin Rodolfo; gradnja skladišča v Ul. Trieste 12. Pi-rusel Aquiiino; razširitev stanovanjske hiše in gradnja skladišča v Ul. Brigata Pavia 17. Goldn Sluga, Zupan, žive, Kafol. Tekme so se končale taikole: II. razred - I. razred 15:8, 10:15, 15.5 IV. razred - III. razred 15:W, 15:6 I. razred - V. razred 15:13, 14:16, 17:i5 II. razred - III. razred 15:11, 15:9 IV. razred - V. razred 15:13, 15:8 I. razred - III. razred 15:16, 10:15, 15:7 II. razred - IV. razred 13:8, 15:1 III. razred - V. razred 13:1 15:11 I. razred - IV. razred 16:14, 15:9 II. razred - V. razred 15:2, 15:0. Končna lestvica je naslednja: 1. II. razred 8 točk (4 zmage. 0 porazov) 2. I razred 4. točke (2 zmagi, 2 poraza). 3. IV. razred 4 točke (2 zmagi. 2 poraza) 4. III. razred 2 točk’ (1 zmaga, 3 porazi) 5. V. razred 2 točki (1 zmaga. 3 porazi). Upajmo, da bodo v bodoče profesorji telovadbe na slovenskih šolah organizirali še mnogo takih in podobnih prvenstev. katerih smo dijaki silno veseli. SERGIJ BONAČ Namiznoteniški dvoboj P. d. «Pregarc» P. d. TENIS CANNES, 28. — Na mednarodnem teniškem turnirju kluba Galiia je Madžar Jan-esa premagal Italijana Bonet- tija s 7:5, 6:2- HiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiitiiimmiitiHHiiiiitimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiHti Zadnja tekmovanja smučarske sezone Avstrijci v Španiji niso imeli uspehov V smuku je zmagal Francoz Bozon, med ženskami pa Nemka Seltsan NOGOMET LIMA, 28. -noameriškega V okviru juž-nogometnega Francelj Starc (Nadaljevanje s 3. strani) 1 o prevet razbijala. Dal je nekajkrat znamenje z roko, naj nehajo s svojo koračnico, a barkovljaneki godci so bili drugega mnenja. Tako lepo priliko, ko jih poslušajo vse Barkovlje, naj bi izkoristili samo s prvim delom koračnice, ko je »trio« tako lep. Godba se ni zmenila za cesarjeva ušesa in je udrihala naprej. Ko je cesar sprevidel, da barkovljanska godba ni tako disciplinirana kakor ona 97. pešpolka, je dal znamenje kočijaiu, naj zapelje malo naprej kjer ga je čakala druga gruča. A delal je račune ,brez barkovljanske godbe kajti ta je stekla do druge gruče s tako brzino, da je prišla tja še pred cesarjevo kočijo. Njegovemu Veličanstvu ni preosta-jalo drugega, kakor da jo od-kuri proti Miramaru in šele takrat je dal Mikel znamenje, da je koračnice konec. A ne stal po krivdi žene še vedno pred cerkvijo. Prerekala sta se namreč, kaj bo na juhi. Ona je hotela rezance, on pa si je zaželel riž. To prerekanje je šlo tako na dolgo, da ni Kobec niti zapazil, da je godba, oddaljena od njega dobrih dvajset metrov, ie zdavno končala »Oj Banovce«, Druga epizoda pa jasno slika srboritost barkovljanskih godcev. Z upnik Černe je namreč oznanil, da se procesija sv. Jerneja ne zgane z mesta, te se barkovljanska godba samo pokaže. Sv. Jernej, barkovljanski patron, je prevet častivreden, da bi ga barkovljanska godba s svojim razbijanjem onečastila. Kaj mislijo barkovljanski godci, da je sv. Jernej enak sv. Jer umu? Barkovljanski godci, ki so se naučili po cesarjevem obisku še »Radeckv marš« so bili drugega mnenja Ce jih ni ugnal avstrijski cesar, ie manj za vse. Ves ta čas je udrihal po bobnu Tone Kobec, ki je | jih bo barkovljanski župnik- Barkovljanska godba bo sidrala v barkovljanski procesiji. *udi ie se svet podere. Zakaj se je naučila še drugo koračnico? Godci so se sestali v gostilni pri Cjakih, da stuh-tajo, kako bi namazali bar-kovljanskepa župnika. Saj je med godci toliko prefrigancev. da se bo našel izhod iz te zagate. In našel se je. Tam pod železnico, na tisti poti, ki pelje na Paletevino, je bilo precej visokega grmičja. Tam so se lepo poskrili in čakali, kdaj bo zavila procesija proti šoli. Dolga je bila ta procesija, saj so prišli v Barkovlje tud i ljudje iz drugih krajev, da slišijo lepe koračnice. ki jih je udarjala godba 97. pešpolka. Naposled se je vendar pokazala naj-veCja zastava barkovljanske procesije, ki je predstavljal« sv. Jerneja, barkovljanskega patrona. Tam, prav tam za zastavo sv. Jerneja je prostor za bar-kovljansko godbo Na dano znamenje so se vsi godci kakor *n mož zakadili v procesijo in takoj je zadonela »Oj Banovci«, tista pač, ki so jo znali. Kaj bi zahtevali, da se svira v procesiji »Holzhacker-bubenmaršs? Koračnica »O i Banovci» je najlepša koračnica na svetu. «Radeckgmaršs, ki je še precej šepal, je bil namenjen za pozneje, ko bo procesija gledala barkovljanske barke. Kaj naj1 napravi barkovljanski župnik Ivan Černe, ki je zaposlen tam spredaj z mon-štranco? Ali naj ustavi procesijo? Ce je barkovljanska godba že v procesiji, pa naj ostane, saj bo malo razbijala. Dve koračnici zna, in ko bosta odigrani obe, bo nesreče konec. In res ni bilo druge nesreče, če izvzamemo dejstvo, da se je barkovljanska procesija, ki je bila daleč naokoli znana po svoji strnjenosti, prav pri zastavi sv. Jerneja pretrgala. Tam so bili namreč sami moški, ki so jo potegnili malo naprej, drugi pa so malo zaostali, da bodo čimbolj oddaljeni od razbijanja. S tistim dnevom pa je bil tudi konec barkovljanske godbe, kajti »Radeckgmaršs je šel tako slabo, da je nastalo za- radi tega pri nalivanju kozarcev veliko prerekanje, kateremu je Ja pa Pendla napravil konec s tem, da je položil klarinet pod koleno, potegnil z obema rokama, z kmeta postal finančni nameščenec, kako so se večkrat sestali vsi štirje bratje in kako to ubrano zapeli v gostilni svojega očeta, kako ga še danes veseli godba in toliko in toliko drugega. Nekatere njegove doživljaje sem slišat I« pred leti, a ko mi jih je ponavljal, ni izpustil in ni doložil ene besedice tistemu, kar je povedal pred leti. R. P. ^Operacija stric Jožo (Nadaljevanje s 3. strani) pa tudi le-te so mu pogosto telefonirale, med njimi pa ni bilo nobene z imenom Wil-ma. Urad je zapuščal včasih tudi v uradnih urah, to pa le, če je moral napraviti svoji zaročenki uslugo z avtomobilom. Usodnega dne 9. aprila 1953 je bil ves popoldne v u-radu, doma je našel mater, sestro Ido in zaročenko Ma-riello Spissu. Večerjali so vsi skupaj, nato je spremil zaročenko na njen dom. Domov se je vrnil med 23. in 23.30. Ma ti je bila pokonci in mu je sporočila, da so telefonirali Wilmini starši, da se Wilma še ni vrnila in da so ga naprosili, če bi jim pomagal s tem, da bi jim dal na razpolago tvoj avtomobil. MADRID, 28. — Francoz Bozcn je zmagal v smuku na prvem smučarskem tekmovanju za veliko nagrado Madrida. Med ženskami se je u-veljavila Nefnka Seltsan. Rezultati so bili naslednji: Mošiki: Bozon (Fr.) 2’16”4, 2. Mathys (Sv.) 2’18”, 3. Spiss (Avstr.) 2’18"2. 4. Gerber (Sv.) 2’19", 5. Zecchini (It.) 2'20"6, 10- Davide (It.) 2’28-,4. 2enske: Seltsan (Nemč.) 1’56"9, 2. Hoerl (Avstr.) r58”3, 3. Mittermeier (Avstr.) 2’00", 6. Jole Poloni (It.) 2'02"9, 7. Jerta Schir (It.) 2’05”7. BOKS Dvoboj D’Agata - Halimi Belgijec Debaecker določen za sodnika LILLE, 28. — V skladu z določili pogodbe, da bo sodnika za dvoboj med D’Agato in Hnlimijem za svetovno prvenstvo petelinje kategorije, določila evropska boksarska zveza, je njen glavni tajnik Rabret imenoval za sodnika Belgijca Debaeckerja. PARIZ, 28. — Alphonse Halimi je medtem praktično zaključil s pripravami za dvoboj z D’Agato. Včeraj popoldne je zadnjikrat intenzivno treniral v športni palači skup no s svojim sparring-partner-jem pere.ine kategorije An-dreom Jassejem. Halimi je naredil dober vtis; bil je hiter, točen, spreten v premikih in izredno oster v udarcih. Po treningu tako Halimi kot njegov prokurator Filippi nista skrivala iadovoljstvs. Danes je Halimi vse dan počival, Jutri in v nedeljo pa bo imel samo lahka kondicijska treninga. Tudi s težo nima Hali-mi nobeiih preglavic, MILAN, 28. — Danes zvečer je D'Agata zapustil Milan in odpotoval v Pariz. Ob odhodu Orien'-Expressa ga je po zdravila velika množica prijateljev, športnih osebnosti, fotoreporter ;ev itd. V pričakovanju odhoda Je prvakov prokurator Libero Cecchi dejal: »Halimijcva moč ni nobena tajnost, toda kar se mene tiče. se zanašam predvsem na moč mojega varovanca. Njegova agresivnost, njegova sposobnost reagiranja in sprejemanja udarcev je tolikšna, da bo z lahkoto vzdržal 15 napornih rund v divjem ritmu. Lahke se bojim samo za prvih 5 rund, potem pa lahko mirno pričakujem D Agatovo zmago.« V Parizu bo D’Agata jutri imel javni trening v prisotnosti novinarjev in nič drugega. • * * BUENOS AIRES, 28. — Argentinski prvak peresne kategorije Ricardo Gonzales je premagal po točkah v 10 rundah Italijana Sergia M”ana. Dvoboj je bil na stadionu »Lunapark« v Buenos Airesu. V peti rundi je Milan povzročil svojemu nasprotniku rano nad obrvmi, "endar kljub 'emu ni mogel zmagati. Odločitev sodnikov je bila soglasna. Predpreteklo nedeljo je bilo v Skednju namiznoteniško srečanje med moštvom P. D-»Rade Pregare« iz Skorklje in moštvom P. D. v Skednju. To srečanje je veljalo kot priprava za turnir za prehodni- pokal «Milan Bogataj«, ki je bil na Jožefovo v Gorici. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: P. D. «Rade Pregare«: Rudolf, Škrinjar, Cesarec, Zivic: P. D. v Skednju: Bajec, Germani, Merlak. Sosič. Strajn. Rezultati pa se bili sledeči: Rudolf - Bajec 1-2; Škrinjar - Germani 0-2: Cesarec - Merlak 0-2; Zivic -Sosič 0-2; Škrinjar - Cesaree — Germani - Sosič 0-2; Ru-dolf - Zivic — Merlak - Strajn 1-2. Končni rezultat je bil 6-* za Skedenjce. Povratno srečanje je bilo v nedeljo 24. t. m. na sedežu P. D. «Rade Pregare«. Tokrat je zmagalo moštvo P. D. »B-Pregare« z rezultatom 6-4. Mo-štvi sta nastopili v naslednjih postavah: P. D. v Skednju. Sosič. Germani, Strajn, Mef lak; P- D. «R. Pregare«: Ru' dolf, Klun. Škrinjar. Cesare^ Rezultati pa so bilt naslednji-Sosič - Rudolf 1-2; Strajn * Škrinjar 0-2; Germani - KlU” 2-1; Merlak - Cesarec 2-0: Sosič - Klun 1-2; Strajn - Cesarec 0-2; Germani - Rudolf 0-2* Merlak - Škrinjar 0-2; Sosič ' Germani — Rudolf - Klun 2 > Strajn - Merlak — Škrinjar Cesarec 2-1. V najkrajšem času bo»ta moštvi odigrali še eno srečanje na nevtralnem terenu. PLAVANTir 300 km je preplavala ASSUNZIONE, 28. — Pa ragvajski plavalka Digne Escurra je dosegla nov svetovni vztrajnostni rekord. Preplavala je razdaljo 300 km od Concepciona do Port Pilcoma-yova v nekaj več kot 80 urah. KOLESARSTVO COTIGNOLA, 28. — Na mednarodnem kolesarskem kriteriju v Cotignoli je zmagal Benito Romagnoli, ki je 50 krogov dirkališča v skupni dolžini 105 km prevozil v času 2.36' s povprečno hitrostjo 40,950 km na uro. Vrstni red ostalih: 2. Bruni Dino, 3. Padovan 4. Grassi, 5. Pezzi, 6. Assirelli, 7. Monti, vsi s časom zmagovalca, 8 Bassi 15", 9. Nencini, 10. Cianccla, 11. Girardini 25 12. Miserocchi 33", 13. Astrua 35", 14. Baldini 39", ki je o sprintu prehitel ostale kolesarje v skupini. • * • CHICAGO, 28. — Na šestdnevni kolesarski čirki v Chi. cagu sta zmagala Holandca Smits in Pist, ki sta prevozi la 3002 km. Druga sta bila Amerikanca Pesek in Ernst z enim krogom zaoetanka. tretja pa Italijan De Roso m Amerikanec Heid z dvema krogom a zaostanka« S AH Smislov - Botvinik 5:4 MOSKVA, 28. — Deveta P»r' tija dvoboja za svetovno hovsko prvenstvo med ®ot.. nikom in Smislovom je W končana neodločeno po 40. P tezah. Tako je stanje dvoboj po tej partiji 5:4 za Smislov BUENOS AIRES, 28. — ^ VII. kolu šahovskega turni ja v Mar del Plati je Ke«' premagal Lombardija, R°sSV to Aderjs. Panno Kasasa. guardo Mnnginija, lnkutto berta. Najdorf pa Espo*’ ' Remizirali so Eliska«es z. WeXlef charno ter Beresen z jem. Kotov je prekinil z ginettijem. Vodi Kotov s pred Keresom in NajdO" s po 6 točk itd. BRATISLAVA, 28 L oo- 6 (D po hov* IV. kolu mednarodnega sa skega turnirja v Bratislavi y ^ di Jugoslovan Bertok s 3. Pre# Filipom, Sefco in Fuhson * p 2,5 itd. Odiovorm urednik STANISI.AV HKNKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT kino Skedenj predvaja danes 29. t. ®-ob 18. uri filmi