BELOKB&NJEC Izhaja 1. In 15. vsakega mcsca. — NaroČnina za celo leto znaša K 1*50. Glasilo belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošlljatve prosimo na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 1. grudna 1908. Štev. 18. Cesarjev jubilej. 2. t. m. je preteklo 60 let, kar je stopil na avstrijski prestol sedanji sivolasi vladar z besedarai „Z bogom mladost." Ker bodo sole uradi io casopisi tako dosti podatkov podali za to priliko, bi bilo odvesi to po- navljati. Oestitati pa Francu Jožefu I. k 601et- nici z ozirom na trpljenje, kar ga je vsega že imel prestati kot človek, se skoro ne upamo; čestitati mu je pač k izrednim zmo- žnostim, k trdnemn, neupogljivemu značaju, 8 katerim je prenesel vse te udarce. A vkljub vsemu temu je vstrajal na javnern, tako odgovornem mestu. Najvecje čestitke mu more podati slo- venski kmet a posnemanjem te izredne žila- vosti in krepkosti, s posnemanjem gesla njegovega: Viribus unitis, in vpoštevanjem izreka njegovega prerano umrlega Rudolfa: Najdrag-ocejäi material vdržavi ječlovek. Le disharmonijo v te čestitke bi moglo pri- nesti pretresanje, v koliko so tekom časa njegovi sluge, visoki birokratje ravnali po in proti tem besedam. Zato glejmo, da cesarjevim besedam pripomoremo do veljave s tern, da sivolasemu vladarju čestitamo dejanski s tem, da bomo klicali in izvajali po celi slovenski do- movini : Kmetje, viribus unitis, z združenlmi raodrai. Virihus unitis ali poglayje o slogi tovarne in kmetije. Na Kranjskem stojimo pod vplivom 20. septembra v znamenja sloge. Klerikalci in liberalci v Ljubljani se približujejo in iščejo ßkupnih ciljev ter skupnih potov do njih. Za doscgo vspeha je važno, da se ostane v okvirjn možnosti, to je, da se bo sloga tikala onih točk, kjer nobena skupina ne bo žrtvovala nobenega bistvenegf» dela onih načel, ki tvorijo strankarsko razliko. To je mogoče na polju, kjer ima čim vecje število Slovencev vsaj približno enake težnje in interese. To bo vsekakor polje najraanjše mobilnosti, polje gmotnih interesov. Čtim bolj so oddaljimo od realnosti, tem večja možnost razlik je; vrhunec teh možnosti je pač versko polje. To pa posebno zato, ker se gre na eni strani za stranko, ki je po svojih na- zorih in somišljenikih kompaktna, nastala pod vplivom tisočletne cerkvene organizacije s popolnoma jasno določenimi dogmami. Na drugi strani je zopet skupina tzv. napred- njakov, ki ne pomcni nič enotnega, ker se z raalo izjemo socijalnih demokratov za sedaj šteje inednje vse, kar ni pristas klerikalne stranke. Gre se torej na tej strani za skupino, ki ima v sebi vse zarodke nadaljne diferen- cijacije, in ki pomeni baš vsled te možnosti razvitka za nas v kulturnem oziiu napredek. Podlago pogajanj morejo tvoriti torej le ona vprašanja narod.-gospodarskega značaja, ki so obema tako različnima grčama sknpna. Vsa ostala vprašanja, n. pr. napisov, urado- vanja, kolonizacije so nadaljevanje narodno- gospodarskega razvitka, ker imajo v njegovem ugodnem izvajanju gmotni predpogoj za svoj stalni in sestavni napredek. Ce govoiimo o vdikem pomenu skoro neobhodni potrebi sprave, ki mora temeljiti na nar.-gospodarskem polju, nohote mislimo, da se gre tu prvikrat v življenju slovenskega naroda za delo v večjem merilu. Kakor hitro je pa govor o tem, se gre za delo v večjih časovnih razdaljah, torej ne za politiko iz rok v usta, Gre so za širše in trdnejše podlage in za obširnejao vsebino, kot dosedaj. Naše delo mora težiti za trajnejšo veljavo. To pa dosežemo pač s tern, da ne bomo vpoštevali in vporabljali tega, kar vidimo, da se pri drugih narodih že pre- ž i v 1 j a. Da bomo mogli sklepati, kakšne bodo naše vecje naloge v prihodnji daljši dobi, moramo dobiti pregled stanja onih držav, oziroma narodov, kjer so že bolj dozorele tiste razmere, ki so pri nas še v kaleh. Pri tem pregledovanju vidimo, da ro najmočnejše države industrijalne države. Te bomo vpoštevali zato, ker je dosega moči tadi za naše narod.-gospodnrsko delo končni smoter. V teh državah pa vidimo predvsem, da propada kmetija v razmerju, kot napreduje veleobrt, kar mora naš kmetski narod najbolj zanimati. Obenem vidimo z napredovanjem kapitalizma in industrijalizma sorazmerno širjenje splošne revščine. Nekaj izgledov. Znana je gospodarska kriza severo- ameriških Zed. držav, predstaviteljica novega sveta in domovina miljarderjev. Po sodbi tnmošnjih praktikov bo vsled te krize nastalo pomanjkanje denarja, torej i dela, zasluzka in prodaje izdelkov, še relo desetletje. Zato so se vrgli amerikanski tovarnarji s svojimi preobilnimi izdelki na razne, tudi evropske trge, ki jih nameravajo preplaviti s cenimi izdelki, samo da jih spravijo v denar. Posledice? Povečanje krize, ker bodo cene tovarniškim izdelkom po Angležkem, Nemškem itd. preveč padle, da propadejo tovarne, ki bodo metale delavce na cesto. Unitev States Steel Comp. je n. pr. prevzela dobavo l milj. q železa po 10 dolarjev za tono ceneje, kot gaje dobil dosedaj navaden konsument v Ameriki. Kdor bi za to ceno železo od nas tja uvažal, bi pri navadni ceni še vedno profitiral, ker zuaša carina na 1 tono le 672 dolarjev. Angleška je vzor industrijalne države in v tem oziru najvcčja na celem svetu. Ta dežela nam more podati vzg"led posledic enostranskega nar.-grospodarskegra raz- vitka. — V mestu Glasgown je bilo koncem kimovca 149/0 organiziranih delavcev brez Tudi If i ste med tistimi, mogoče, ki se niso poslali naročnine za leto 1908. Leto se bliža koncu, bodite tako prijazni in pošljite po nakaznici K l'5O na naslov Belokranjec, Gradac, JBela Krajina. trän 90. BELOKRANJEC Letnik I. dela, to je 20.000 rodbinskih očetov, ali 80.000 članov delavskih družin je bilo brez zaslažka. — V pristaniškem mestu Liverpolu je bilo Vi delavcev v ladjedelnicah, '/s ki popravljajo ladije in 8000, ki delajo na dokih, brez dela. — V glavnem angleškem me8tn Londona jih je brez zaslažka 150.000. Po ministrski statistiki je na Angleškem 10% izučenih delavcev, torej vsak deseti brez dela. Ker je izučenih delavcev tara okrog 5 milijonov, jili je na ulici 500.000, pol milijona, kot je ljudi na celem Kranjskem. Po računih delavskih strokovnih društev je med neizučenimi delavci brez zaslnžka 1 milijon 500.000, ki žive 3,500.000 ljudi. V vzoru industrijalnih držav, v naj- bog-atejši državi na svetu, umira počasi od lakote 5,000.000 ljudi. Kako je pa na Angleškera s kmetijo? Sarao četrt ljudi je tam na kmetih. Ker so bili poljski delavci radi tovarniških plač predragi, so kraetje spremenili svoja polja v pašnike. Zato Angleška pridela doma le Vs pšenice, kar jo potrebuje doma. Če bi druge države z vojnimi ladijarai zaprle dovoz žita, bi Angleži vkljub vsem svojim mili- jonom in tovarnam lakote pomrli. Posledica teh razraer je sledeča razde- litev narodnega premoženja, kot sporoča wReformers's_.Tear Bosk": od 275 tisoč mili- jonov premoženja ima «/« prebivalcev, t. j. 5 milijonov od 43 milijonov vseh, 117.030 oseb (z družinami 600.000) ima v rokah 148 miljard, ali 139 r, prebivulstva ima 5378% vsegaaogleškega premoženja. Ostalih 98"61% prebivalcev ima 4622% premoženja z dru- gimi besedami '/70 prebivalcev ima mnogo več, kot x/a- Nemška je najbolj industrijalna država na evropski celini. Tudi tam gre propad kmetije in splošno obožanje roko v roki z na- raščanjem bogatstva in tovaren. Razmerje ljudi, ki so iskali službe, ki so bili torej brez zasluška je bilo 1905 : 100, t. j. za vsako izpraznjeno mesto se je potegovalo 19 možkih. Pri ženskih je tudi ponudba žensk brez dela presegala lOkrat število slažb, ki so se od- dajale, t. j. za vsakih 100 izpraznjenih služb se je oglasilo 935 ženskih. Češka je najbolj industrijalna in najbolj bogata dežela v Avstriji. V tera razmerju trpi kmetija; kot dr. Vrazany sporoča, so kmetje na Öeskein v 5 letih 1898 — 1902 morali napraviti vknjiženih dolgov povprečno po 160.886.000 K na leto, od 1903—1905 pa po 164,526.000 K na leto. L. 1828-1905 je prišlo na kmetijo, če odštejem izbrisane dol- gove, po 54,320.400 K novih vknjiženih dolgov na leto. V desetih letih bo to zna- šalo čez >/2 miljarde novega dolga.. Ljudstvo beži v tovarne, kmetija leze v dolg. In kaj čaka kmete-delavce v tovarni? Vkljub vsemu bogatstvu je danes 30.000 otrok teh Čehov, odtrganih od zemlje, ki morajo hoditi vnemške sole, tako da se je moral dogoditi Skandal, da baš te dni vsi ti česki otroci delajo šolsko stavko. Ob enem pa moramo ppjbiti dejstvo, da so si te skoro na robu gospodarskeg-a poloma stojeöe države in narodi podjar- mili vse narode celeg-a sveta, ki stoji še na stallsöu primitivneg-a zemljedeljstva (kmetovanja, lova ribarjenja ltd.). Kakšno navodilo nioremo dobiti iz pre- gleda, kako so se razvile gospodarske raz- mere pri bolj „naprednih" narodih? Pred vsem mora vsakdo pritrditi, kdor znaše količkaj zdravo misliti, da taki vspehi evropskega narodnega gospodarstva ne mo- rejo in ne smejo postati ideal naših naj- širših slojev, našegaljudsLva. Amerikanske miljarde so lahko ideal posameznikov, toda če govorimo 0 narodnem g-ospodarsvu, se gre za vse ljudstvo, ne pa za par posamez- nikov. (Dulje prih.) Kulturni glad na kmetih. Eden glavnih vzrokov, da so se bali ljudje iti živet na kniete, je bil tudi, da ni na kmetih dosti ,.zabave," t. j. duševnega užitka. Duševno hrano (knjige, godbo, umet- nine, predavanja itd.) človek ravno tako potrebuje, kot telesno hrano. Človek, ki ne bere knjig in časopisov, ki ne pozna resnih pogovorov, ki ne sliši predavanj itd. trpi pomanjkanje duševne hrane, trpi kulturni glad. Do sedaj se je vse to naälo lo v mestih, zato je vsakdo rad Sei v mesto, kjer „so koncerti," gledališča, primerna družba. Po- časi se tudi to spreminja. Ljudje so spoz- nali, da vse pridobitve umetnosti, vede in tehnike nič ne zaležejo, če so širokim slojera nepristopne. Začela so se snovati izobraže- valna društva in ljudska vseučilišča. Omogo- čiti imajo pristop do duševnega življenja tudi takoimenovanim navadnim ljudein. Spoz- nala je gospoda, da so ti navsezadnje ljudje, in tudi potrebujejo in razumejo kaj več, kot gmotne zadeve. Na Slovenskera so se pojavili šele prvi začetki tega gibanja. Vendar je pa stvar dozorela tako daleč, da se bo začelo izdajati list, ki se bo pečal samo s temi vprašanji. Uprava lista „Ljndska prosveta" (Ljubljana, Vegove ulice St. 2.) priobouje ravnokar sledeči poziv: V najkrajšem času prične izhajati v Ljubljani nov list, mesečnik, ki bo izpolnil veliko vrzel na polju našega strokovnega informacijskega in organizacijskega časo- pisja. V prejšnjih časih je bila znanost le last višjih krogov, dandanos pa, ko živimo v čaau splošne deraokratizacije, odprla so se ljudstvu tudi vrata v hram prosvete in kul- ture. Znanost se popularizira. Izobrazbo, pro- sveto med ljudstvo, je danes klic vseh kul- turnih narodov. Že povsod se je ta klic praktično izvedel. Tudi pri nas na Sloven- skem sino nekaj začeli v tern oziru. Lepi so že uspehi, da, tako lepi, da je treba mi- sliti na organizirano, smiselno ljudsko-izobra- ževalno delo. Ljudskih knjižnic je premalo in še te so nekatere pomanjkljivo urejene. Predavanja se premalo goje, izobraževalna druStva in čitainice se mo raj 0 preurediti, da bodo izpolnjevala svoj namen. Kje so Podlistek. Kdo umeje? Po gorah otožno se plazi megla, kakor bolne misli bolnega srca. Listje vene, vene in odpada z vej..... sapica ledena, sapica strupena tira ga naprej..... Kdo umeje, kdo umeje listje, kadar pada z veje? — _________ T i h 0 z 0 r. Noč. Noč. — Narava spava, le po nebu dan bedi — tiho diha gozd in dalja, san objema vse doli. Moja dusa zdvaja dneva luči si želi. Ej ti sova, ptič mrtvaški, ti ne znaniš solnčnih dni. — T i h 0 z 0 r. Jesen. Jesen, poljub tvoj je hladan, tvoj dih strupen in vsa narava polna ran od tvojih dihov je jesen. Vse, kar rodila je pomlad vse je proč, je vsemu kraj, Ljubav ti mlada, polna nad, vsaj ti, vsaj ti ne mri sedaj! T i h 0 z 0 r. Maršalska palica v telečnaku. Bile so vojaške vaje in jeden polkov je zasel goščavo pred k..... vasjo. Njej na desno razprostiral se je mal holmec, na katerem je rastlo nekoliko smrek. „Gospod narednik I" oglasi se korporal, ki je bil na skrajnem desnem krilu. „Bi le ne bilo prav dobro, ako bi se zasel oni lo griček na desni?" „Kaj bodete neki vi svetovali siromak! Brigajte se rajsi za svoj voj!" Oddaljil se je narednik ter bližal se lajtnantu. „Gospod lajtnant!" dejal je skrivnostno. „A bi ne bilo umestno zasesti oni le griček?" „ Kaj brbljate, brigajte se za svoj voj!" Stopil je lajtnant k nadlajtnantu ter mu šepnil v uho: „Dobro bi bilo, ko bi zaseli tale gric." „Čemn?" Bližal se je nadlajtnant stotniku. „Gospod stotnik, ta holm bi se moral zasesti!" „Zakaj neki?" „Gospod major", je dejal stotnik tihira glasom : „Tam-le oni grič ni zaseden in prav umestno bi bilo--------------------" „Kaj me bodeti Vi poučevali 1" Sunil je major vrancu ostroge v trebuh ter zdirjal proti podpolkovniku. Letnik T. BELOKRANJEC Stran 91. drugod tako vzorno urejena ljudska vsc- učilišča? Novi list bo vse to Ijudsko-izobraže- valno delo v drugih narodih zasledoval in prinašal natančna poročila. Prinašal bo tudi natančna poročila in statistike o našem Ijudsko-izobraževalnem delu. Služil bo tedaj knjižničarjern, predavateljem, snovateljem in voditeljem izobiaževalnih društev in čitalnic in sploh vsem onim, ki se za ljudsko- izobraževalno delo zanimajo in so na tern polju delavni. List se bo pričel izdajati le, če se oglasi toliko naročnikov, kolikor jih je za vzdrže- vanje lista potrebno. Bodimo kavalirji P Na naslov narodno-napredne stranke. Slovenci živimo v burnili, a resnih časih. Ravno d va mesecu bo ini n u 1 o j utri, odkar jo mati zomlja sprejela v svoje osrčje dve po nedolžnem ubiti Žrtvi; | Lundra in Adamiča. Mi, ki smo videli impozantni izprevod, kakršnega doslej ni in najbrž ne bo zazna- movala slovenska kronika, smo stali ob odprtem grobu narodnih mučenikov pri Sv. Križu pod vtisom v srce segajočih in bodrečih govorov . . . Ljudstvo jo plakalo, ko je govoril Ijub- Ijanski župan Ivan Hribar. Historični moment njegovega govora je bil, ko je povedal, da ni daleč čudež, ki g-a tvori Lundrova in Adamičeva po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema slovenskih po- litičnih strank. Srce se nam je takratkrčilo, obljubljali smo in — prisegali . . . Hribarjeve želje so se deloma že izpol- nilo. Suimna summarum: rezultat proäliJi dveh mesecev pokazuje, da je g. župan, ki je ob- enem državni poslanec in načelnik izvrše- *) Uvodni članck »Gorenjca« št. 47 /. dnc 21. no- vembra 1908. „Ti!" oni grič ni zaseden. Le poglej, kako lahko nas sovražnik preseneti!" „Ne brigaj se za to I" Major se je vrnil, a podpolkovnik je odjezdil k polkovnikn. „Gospod polkovnik, uprav potrebno bi bilo, da bi jedno kompanijo odredili na oni le grič." „Dragi moj! Na to sem že mislil davno. Zahvaljujem se Vam za vaš svet," rekel je ironično. A še le, ko je podpolkovnik obrnil konja, pozval je polkovnik adjutanta, ki je pušil v senci cigareto. „Gospod adjutant, 5. kompanija naj brzo zasede oni le holm." Vaja jo bila pri kraju. Častniki so se zbirali okolu generala, in ta je modrim obrazom kritikoval vajo. „Zadovoljen sem z dispozicijo in z za- sedanjem. Le to, gospoda moja, je velika napaka, da je gospod polkovnik sara moral misliti na to, da se zasede oni le grič-------" valnoga odbnra naše narodno-napredne stranke na Kranjškem, izrekši zgoraj imenovane kri- lato besede, zadel pravec, ki globoko sega vslovensko srce in mozeg. Dokaz: dogodki zadnjih dni . . . Ampak eno je, kar treba povedati na ves glas. — Podala se je rodoljubna roka političnemu klerikalnemn nasprotniku, po krvi Sloven.cu, a podala se doslej ni brezpravnemu slovenskemu proletarcu, organizininemu delavcu, ki je združen v jug-oslovanski socialno-demokra- tični stranki. Ali niso ti slovenski delavci tudi kri naše krvi, naši pravi slovenski bratje? Ali nismo videli organiziranega slo- venskega delavca stopati pred krsto f Lundra in Adamiča — več nemških listov je pisalo, da je bilo teh naäih bratov čez 2000 po številu? Ali ni njih voditelj povdarjal ob odprti gomili, da slovenski proletarci dokumentirajo s svojo navzoč- nostjo solidarnost s slovenski m 1 j u d s t v o m ? Kaj hočemo več? Zatajiti ob teh resnih easih teh svojih bratov ne moremo. Korakali so z nami, pridružili so se nam, sicer oiicijelno nepovabljeni, a čntili so se sinove do dna duše užaljenega slovenskega naroda. Mi si razlagamo, da drugače sploh ni bilo raogoče. Utajiti jih ne moremo in ne — sniemo. So pač del našega slovenskega telesa. * * Obračamo se na zgorajšnjo adreso. Ondi je razvidno, na koga apeliramo. Bodimo kratki. Pred durmi so dopolnilne deželnozborske volitve na Kranjskem. Mi, ki smo pristaši narodno-napredne stranke, no- čemo v teh resnih časih nobeneg^a strankarskeg-a boja, ker dosedaj še nismo dobili nikakega zadoščenja za 20. September. Slovenska ljudska stranka je postavila oficijelno že po vseh krajih na deželi svoje kandidate. A kake? V vseh desetih okrajih niti enega delavca, ona je postavila duhov- nike, proiesorja, zdravnika i. t. d. Razvidno je iz tega, da ona ne umeje. oziroma noče umeti duha časa, dasiravno veljaj s]p1 o š n a kurija — doslej brezprav- nim t. j. delavcem. Deset mandatov na deželi, enega v Ljubljani. Enajsti m and at v splošni kuriji — pravijo — pa je last naše narodno-na- predne stranke. Priznavamo gigantično po- žrtvovalnost narodno-napredne stranke v današnjih zgodovinskih dneh. Tndi upoštevamo da pri njenem gospodarskem organiziranju ni utegnila intenzivneje zanimati se za bli- žajoče dopolnilne deželnozborske volitve. Cast ji, če vodi boj za gospodarsko osamo= svojo s tako energijo. * ¦ * Bodimo kavalirji! Ker ne maramo letos nobenega boja s klerikalci, ne imejmo ga so s slovenskimi socijaniiiii demokrati. Podali smo že roko sicer močnejšemu političnemu nasprotniku, sezimo v roke še parlamen- tarno dosedaj nezastopanemu, to je jug-oslovanski socijalni demokraciji. Sicer pa je narodno-napredna stranka še špecijelno dolžna revanžirati se tej stranki za idrijski mandat i. t. d. i. t, d. Usluga za uslugo. Denimo roko na srce in recimo: srajca nara je bližja kot suknja. Če je narodno-napredna stranka že pred lotoin ponujala Sdcijalistom dva mandata v občinski svet ljubJjanski, v očigled da ima narodno-napredna stranka v svojem programu splošno in enako volilno pravico, katere pa žalibog za deželni zbor nismo dosegli in s tern izkljucili od deželnega zakonodajstva okrog 8000 orga- niziranih delavcev, se predlaga, da se mandat v splošni kuriji v Ljubljani ponudi slo- venskim delavcem, t. j. soc. dem. stranki. Izvisil bi se na tak način v slovenski zgodovini velevažen čin, kateremu ni priinere nikjer. Narodna-napredna stranka na Kranj- skem bi si s tern korakorn stekla nesmrtnih zaslug. Kavalir sera in kavalir hočem biti! Mi pa koncamo z besedami Ilije Gutesa: »Daj o rnili bože, da se svi Slaveni sloZe.« (Opomba uredništva: Priobčujemo te vrstice in jih podpisemo. da zadostimo čutilom celokupnega slovenskega naroda. Upamo, da bi bile v njegov neprecenljiv blagobit, obenem pa v trajen spomin na 20. September 1908.) Doma in na tujem. Starostno In invalldno zava- rovanje Jzdelan je že predlog za drž. zbor, da sklene zakon o starostnem in inva- lidnem delavskem zavarovanju in vseh onih samostojnih oseb, ki imajo nad 24Oü K letnih dohodkov. Namen tega zakona je, da bi vsak človek, kadar doseže neko starost, ali pa če bi postal vsled nesreče nesposoben za delo, da bi dobival red no podporo oziroma pokoj- nino. Zato bi moral pred plačevati gotove prispevke, kot se n. pr. plačujejo pri zava- rovanju proti ognju, samo da bi v tern slu- čaju vse imela v rokah država. Kadar bo stvar v zbornici končno urejena in sprejeta kot zakon, bomo poročali o tem važnera za- konu obširnejše. Na Srbskem in v Crni gori so še vedno nemiri zaradi tega, ker se je naša država polastila Bosne in liercegovine. Turki so naAvstrijcejezni.Po celem Turškem bojkotirajo našo trgovino; ne marajo kupo- vati izdelkov avstrijskih tovarn, avstrijski parniki ne smejo v pristanišča nakladati in izkladati blaga. Srbija, Turčija in Črnagora se zvežejo za slučaj vojne. Srbski jjrestolo- naslednik je bil na Ruskem, kjer se mu je dalo zagotovilo, da Rnsija in Anglija jamčita Črnigori in Srbiji, da ostaneta nedotakljivi, t. j. če bi jih Avstrija premagala, bi jim vseeno ne sraela vzeti nič zemlje. Potein- takem bi še v slučaju zmage naša država ne mogla upati na drug uspeh, kot na veli- kanske stroške za vojno. Avstrija ima edi- nega zaveznika še v Nemčiji, in še ta ni dosti vreden, ker ni danes bolj neprisiljene države, kot je Nemika. Vojna nevarnost je torej vedno večja. Samo vsak do se boji za- četi, ker bi se iz balkanskih horaatij utegnila razviti velika evropska vojna. Siran 92. belokran.teS Letnik I. Vellkanski pretepi so bili na Dunaju pred vseučiliščem med nemškimi in židovskimi visokošolci,takozvanimiburši. Enih je bilo okrog 1000, diugih 500. Pretepali so se po vseli pravilih surovosti in podiv- janosti tako navdušeno in temeljito, da so podrli zidano ograjo pred vhodom, da jih je bilo mnogo ranjenih in da je bil prostor po „dokončanem delu" ves pokrit s kapicanii, kravatami, zlomljenimi palicami. Ti go- spodiči so poznejši profesorji, doktorji itd. Naniesto, da bi študirali, uganjajo take stvari, za kakoršne dajo slavni uradi kraetskira fantom pogrniti mizo v „špeh- kamri" in jira postrežejo z ričetom. Namesto, da bi študirali, se pa pretepajo in zapravljajo denar svojih očetov na ljudske stroške. Za predsednika Zedinjenih severoameriških držav je bil izbran Taft, Njegova izvolitev pomeni, da se bodo države podale na pot oboroževanja, torej vojaških bremen. Amerikanci so se obogateli, zeralja se je napolnila s tovarnami, hočejo toraj osvajati svet in iskati trge za svoje izdelke. Zato bo pod novira predsednikom država začela počasi posegati v svetovne dogodke. Ministerska kriza. Zaradi na- rodnostnih nemirov na Oeškem sta podala ostavko oba češka ministra. Ker se spor ni dal poravnati in Čehi nikakor niso hoteli ostati v vladi, so podali vsi avstrijski mi- nistri s svojim predsednikom baronom Bekora vred demisijo, t. j. vsi so odstopili. Kateri ljudje pridejo na izpraznjene sedeže, se se ne ve. Z ozirom na to krizo glej uvodni članek. Po eesarjevi želji so sklenile mnoge občine, naj se mesto stroškov za razne jubilejne slavnosti daruje dotične zneske v dobrodelne namene. To bo pač naj- boljši jubilej. Pojdite se sollt z Vašo kul- turo, tako pač lahko zakliče vsak slo- venski kraet nemški gospodi. Na dunajskem vseučilišču so bili 23. p. in. zopet novi ]>re- tepi, take vrste, da je pač treba vprašati, kam pridemo, če pojde tako naprej. 150 laških visokošolcev je demonstriralo za laško vseučilišče. Laški pravniški oddelek v Ino- mostu na Tirolskem so namreč pred 4 leti Nemci v pravem pomonu besede razdejali in razbili. Ker sedaj Labi nimajo niti tega od- delka, so šli demonstrirat in zahtevat svojo visoko šolo. Napadlo jih je 4—5 krat toliko nemških dijakov in vnel se je tak pretep, da so se začeli streljati z revolverji in so bili 4 dijaki težko, 30 pa lahko ranjenih. Iz teh pretepačev pridejo pozneje doktorji, profesorji itd., ki zmerjajo našega kmeta: vindišarski tepee. Ljudje, ki nimajo v glavi druzega kot alkohol, menijo, da je dosti, če imajo kaj v peti. Vseučilišče se vzdržnje seve z davki, ki jih plačuje ljudstvo. Nemški visokošolski pretepači so večinoma sinovi dobro plačanih neraških uradnikov ali pa nemških trgovcev in tovarnarjev, katerim dela bogastvo slovanski delavec in odje- malec. Zato kupnjte, kmetje, vse svoje po- trebščine le od slovenskih trgovcev in obrtnikov. Kmetje iz Doblič, Talčjega vrha in Talčje gore po- služujtese svoje zadruge v Dobličah. Tamošnja kmetska hranilnica in posojilnica prejema hra- nilne vloge počenši od 1 K od vsakogar, in jih obrestuje po 4 Va- Posojila daje proti 6 % obrestim na poroštvo. Posojilo je pri kmečki zadrugi mnogo cenejše, kot drugod, ker od- padejo vsi ostali stroški (za pisarije itd.) 8amo kolek se plača, toda je znatno nižji kot sicer. Do 150 K posojila znaša n. pr. samo 10 vin. Za 1000 K, samo 80 vin., sicer 7 kron. Prvi uradni dan bo prvo nedeljo mesca decembra. Kdor rabi posojilo, naj se obrne na zadrugo med tem časom, da se bo moglo vse urediti in se mu na prvi uradni dan izplačati posojilo. Posojilnica naroči za svoje člane skupno umetna gnojila in modro galico. „Kmet s k me torn" bodi naše geslo. Kdor želi kakih pojasnil glode zadruge, naj se obrne na knjigovodjo in blagajnika'gosp. šolskega vodjo I. Lokarja v Dobličah. Iz Bele Krajine. Od uredništva In upravni- Štva. Prosimo vse, ki so celo leto proje- mali list, pa doslej še niso poslali malen- kostne svote 150 K naročnine, naj to store čim prej, ker se bliža konec leta in čas poravnati račune v tiskarni itd. Ker se vsled spremembe v urednistvu preseli uredniistvo in upravništvo Belokranjca z novim letom v Ljubljano in z ozirom na mogoče spremembe cene in oblike, naj se s pošiljanjem naročnine za 1. 1909 počaka do tozadevnega obvestila v listu. Naslov za vse denarne pošiljatve je: „Belokranjec (Gradac) Belakrajina". Umrla je dne in. pr. m. v Linden- bergu na Svabskem v starosti 24. let gospa Marica Loisel, rojena Jekovec, sestra gosp. Jekovca. Bila je omožena dve leti. Pred je službovala kot učiteljica v Ljubljani in Domžalah. Umrl je v JVletliki gospod Leopold Fleischman, posestnik in meščan. N. v. m. p. Premeščen je g. okr. komisar Oto Merk iz fJernomlja v Kranj. Poroka. Dne 22. pr m. poročil se je v Metliki g. F. Sinkovič, mesar in gostil- ničar v Črnomlju z gospico Faniko Meznarčič iz Metlike. Bilo srečno! Umrl je v bolnišnici Jakličev hlapec, o kterera smo poročali, da je padel pod voz in se ponesrečil. Denar se je našel. V gostilni g. Mazelle-ta v Gradacu naälo se je nekaj de- narja; kdor ga je zgubil, naj se tarn oglasi. Jubilejna slavnost v Metliki. Mestni odbor metliški priredi v praznovanje 60 letne svečanosti vladanja Njegovega Ve- ličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 1. in 2. decembra 1908. leta jubilejno svečanost. Vspored je sledeči. V torek dne 1. decembra 1908: 1. Hiše se okrase z zastavami. 2. Me- stna godba svira pred mestno hišo. 3. Ob 7. uri zvečer splošna razsvetljava mesta. 4. Mi- rozov z bakljado, ki jo prirede gasilci. V sredo, dne 2. decembra 1908. Dopoldne. 1. Budnica. 2. Ob 9. uri zjutraj slovesna sveta maša. 3. Slavnostni govor pred mestno hišo. 4. Gospod župan razdeli mestnim siromakom darila. 5. &olska slavnost: a) Deklamacija in pet je. b) Slavnostni govor. c) Obdaritev ubožnih otrok od tukajšnega sirotinskega društva z obuvalom in obleko. c) Obdaritev vse šolske mladine s podobicami in primernimi brošurami. e) Pogostitev šolske mladine. 6.) Svečanostna seja mestnega odbora. Popoldne. Ob 1. uri je banket v „Narodni Čitalnici", potem prosta zabava. Cesarlce Elizabete bolnica v Novemmestu začela je sprejemati bol- niko s 10. novembrorn, a slavnostna otvoritev se je vršila dne 19. novembra 1908. Spreje- majo se le bolne ženske in pa dečki, ki še niso dovršili 5. leta. Ker bo sklepal deželni zbor kranjski stoprav v prihodnjem zasedanji o pravici javnosti, ostane bolnica do tedaj privaten zavod. Oskrbovalnina znasa na dan za III. razred 2 K, za II. 6 K in za I. 10 K, ter se plača za jeden mesec naprej. Kdor ne plača naprej ali ne predloži vže pri sprejemu veljavnega ubožnega spričala, ne sme biti sprejet, temveč se mora odkloniti! Ako bolnik ozdravi pred pretekom enega mesca, se mu vrne ostali znesek vplačila. V ubožnem spri- čalu, katero mora ]>redložiti vžc pri vsprejemu vsak bolnik, ki ne more plačati sam oskrbo- valnine, naj županstvo izrečno potrdi, daje bolnik v dotično občino pristojen, in nima nikakega premoženja. Vendar so pa veljavni ubožni listki le za bolnike, kateri imajo do- movinsko pravico na Kranjskom, vsi drugi se odklonijo ako sami ne plačajo oskrboval- nine. Bolniki, kteri bolehajo na nalezljivih boleznih, se sedaj se ne morejo sprejemati, ker še ni dogotovljen dotieni paviljon. Pri- pomni se, da je dospelo do sedaj 5 usmiljenih sester in da so nekateri dobrotniki iz mesta zavodu poslali znatna darila. Imena teh se priobčijo kasneje. Iz Roden. Nemski šulferajn hoče na vsak način imeti za par Kočevarjev in več. slovenskih otrok tukaj šolo; ker jim je z Gregorčičevo liišo spodletelo, vzeli so baje v naj em Rancingerčino hišo, ki pa menda ne bo za šolo sposobna. Žalostno je, da so celo nekateri Slovenci šli Nemcem na li- mance in podpisali izjavo za nemško solo. Mislijo namreč, da jim potem ne bo treba prispovati za slovensko, ki jo napravi ob- čina. To se dotičniki zelo motijo. Tudi če napravijo Nemci svojo solo, bodo inorali vsi občinarji brez razlike plačevati pri- spevke za slovensko solo. Tistim kmetom, ki sami sebe in svoj jezik tako malo spoštu- jejo, še eno: Nemci pravijo, da Slovenec še kruha ne dobi, če nemški ne zna. Povemo jim, da so se Nemci v Gradcu prav pridno začeli učiti slovenski. Zakaj to? Ker so Nemci prebrisani. Slovenca pregovore, da da svojega 6 letnega otroka v nemško solo. Ker slovensko dete v šoli nemški ne razurne, navsezadnje ne zna niti nemški, niti kaj drugega. Vsled te neizobrazbe odidejo res na Nemsko po kruh — v jarne. Nemec se nauči slovenski in pride k nam koturadnik in trgovec. Kmetje, kdo ima boljši kruh: tuji uradnik ali slovenski rudar? Rudarju ga jepreskrbela njegovega — nemščina, Letnik I. BELOKRANJEC Stran 93. uradniku pa — zaničevana slovenščina. Kmetje, kako dolgo se boste pustili tako iarbati ? Iz Vinice. Bliža se čas, ko bode pripihal „Lukamatija" v Belo Krajino. Z veliko nestrpnostjo ga čaka Črnomelj in Metlika, pa tudi Semič ga gotovo željno pričakuje, kakor sladkosnedni otroci sv. Mi- klavža. In kako ga tudi ne bi, saj je skrajni čas, da pogleda vsaj en del Belo Krajine preko plota. Kaj pa mi Vinica, Vrh in Po- ljane? No mi pa ostanemo kakor smo b'li vedno, še Yatarji za plankami. Pozabljeni smo ! Dohod do železnice je narn vsled slabih cest skoro nemogoč. Vinica bo še nadalje hodila v Karlovec in v Vrhovsko, Vrh in Poljane pa v Kočevje, vsi pa za to, ker imajo do teh krajev boljšo pot, čeravno nekoliko dalje. Ob svojem času je okrajni cestni odbor zidal škarpo pred Lacknerjevim hotelom, pozabil pa na klance. Zidal je pod klancem drag most, a klanec je ostal, da se lahko še poje ona stara pesem: „Pod klančkora sva se srečala". . . . Pa ne mislite, da dva zalju- bljcna, ampak Slovenec in Kočevar sta se prav milo poglcdala. — Zidal se je monu- raentalni most blizu Kanižavice, a klanec spredaj in klanec zadaj je ostal še vedno hod klanec. Skrajni čas je, da se ti vsakojaki klanci že prestavijo, saj so se že pred leti zabili kolčki, in ni čudno, da se ljudje iz leh kolčkov norčujejo rekoč: Te kolčke naj bi bil mcrčun zabil nekorau rajši v glavo, kakor da jih je v zemljo, ker potem bi ne bili oni, ki so pozvani na klance misliti, že zopet pozabili, da je treba naše klance pre- staviti." Upamo, da bode sedaj tudi Črnomelj* izprevidel, dalepe škarpe in dragi podklanški prenagljeni— mostovi ne pospešujejo in ne bodo pospesevali prometa, dokler se ne pre- stavijo smrtnonevarni klanci. Ako nam naših klancev ne prestavijo, potem nam ne preostaja druzega, nego počakati „Lukamatije," ki ne bo vozil po zemlji, ne čez mostove in ne po klancih, ampak po svežem, azurnem, nebesnem zraku. Takrat vam bomo iz sinjih višav tudi mi zaklioali iz za plank: Na zdar! Iz Otavca prl Čpnomlju. Tukaj je padla 31 etna Ana Butala v kotel z vrelo vodo in se tako oparila, da ni upanja, da ostane pri življenju. Otrok je sedel pri za- zidanem odprtem kotlu, pri katerem sta imeli opravka mati in dekla. Otrok je padel vznak v kipečo vodo. Iz Crnomlja. Tukaj je padla v jet- nišnioi neki Koprivec goreča petrolejska svetilka na tla in se je petrolej užgal. Ne- spametnica hotela je z nogami ugasiti goreci petrolej in se ji je pri tem obleka vnela. K sreči se je na svet gospe jetničarjeve povaljala v snegu in ugasila gorečo obleko. Dobila je le nekaj opeklin na rokah in nogah. Iz Otovea. Tukaj so zopet tatovi; pokradli so nekaj jedil in 2 ure na Selih pri Zupančiču. Poscstnik je ležal v isti sobi, kjer jo tat gospodaril, a je precej trdno spal, ker so v hiši ravno končali ženitno pojedino in odpeljali nevesto iz hiše. Ostanki so privabili sladkosnedega tatu; privoščil si je pa tudi celo piece in par hlebov. Letos je bilo že na mnogih krajih pokradeno, tatu pa ni mogoče dobiti, dasi je tukaj v bližini doma, kar kaže, da je s krajevnimi razme- rami dobro znan. Oni 4 fantje, ki so čuli tatu v zadnji hisi in se niso upali vanjo, pa tudi niso pokazali posebne korajže. Sneg" je pobelil v nedeljo 8. pr. m. zvečer celo Belokrajino, ki je torej dobila svojemu imenu primerno obleko letos neko- liko prezgodaj. Ljudje imajo seve še dosti pridelkov po polju; škoda je pa zlasti radi paše letos, ko tako manjka krme. Lovi so se po belokranjskih obcinah oddali letos izredno drago. Po pet, šestkrat toliko se je plačalo za lov, kot prejšnjo dobo. Občinskim blagajnam, to se ve ni na škodo. Dva Pavla. Burka s petjem v dveh dejanjih. Spisal Zvonimir Maslč. Tiskal Dr. Hribar v Ljubljani. Cena 80 vin.— Ta lepa burka je že ob natisu v „Jezu„ vzbudila veliko zanimanja, tako, da se je že v mnogih krajih takoj sklenilo, da se jo uprizori. — Za odre na deželi je jako pripravna in se bo gotovo vsepovsod igrala. — Uprizoritelji imajo plačati od vsake uprizoritve 2 kroni narodnega davka družbi sv. Cirila in Metoda. — Knjižice se dobe pri g. Zvonimiru Maslč v Postojni. PfMfSl Cf*filff21 splošna delniška **^»l^«a družba za zava- rovanje na življenje v Pragi ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dcžele v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih ccnah in po najugodnejših pogojih. Razne vesti. Pot do bogratstva. Pot do bo- gatstva je vsakemu odprt. Treba je samo znati, kako se mora po njem hoditi. Oni, kateri so ga preliodili, ne prikrivajo navadno svojih skušenj. Oni nam te skušnje izrekajo v slcdečih izrekih, kateri nas gotovo pripe- ljejo na pravi pot. Štedenje je vir bogatstva. Anglež Cobden pravi: Svet se deli v dva dela: eni, ki hranijo, drugi, raztrošajo. Vse hiše, vsi mlini, vsi mostovi, vse ladje, vse železnice na tem svetu, vsa velika dela, ka- tera so ustvarila civilizacijo in srečo na- prednih narodov — vse to so dela onih, kateri so tratili, ]>ostali njihovi sužn ji. — Jon Lubbock pravi: Samo s tem namenom štediti, da se denar grmadi, je slabo; hraniti, da si Človek varuje neodvisnost, to je modro in pravično. Štedenje je vir neodvisnosti in slobode. — Pravila štedenja. Amerikanec B. Franklin svetuje: Da ima človek zmeraj nekaj de- narja v svojem žepu, se je treba tako rav- nati: 1. Naj ti bodeta poštenje in delo vedno neločljiva tovariša v življenju. 2. Po- troši dnevno četudi samo en krajcar manj kot znaša tvoj čisti dohodek. Ako bodes tako delal, se bo jel prazen žep polagoma polniti, tvoji npniki te ne bodo stiskali in nesreče te ne bodo mučile. — Jon Lubbock pravi: Imej zmeraj knjižico za izdatke, za- pisuj si vse izdatke in pazi na nje. Ne pravim, da je treba navesti tudi najmanjšo malenkost, toda znaj in pomni dobro vsak svoj izdatek, vse kar porabiš in kar kupiš. Ölovek, kateri zmeraj zna, kar ima v žepu in kateri pomni cene, po katerih kupuje, ne bo nikdar po nepotrebnem zapravljal de- narja. Deset zapovedi od Jeffersona. Tomaž Jefferson je bil kakor njegov veliki rojak R. Franklin posebno praktičen človek. Za- pustil je kot deset zapovedi teh 10 svetov Amerikancem : 1. Ne odlagaj na jutri, kar mores danes zvršiti. 2. Ne trati nikoli de- narja, dokler ga nisi zaslužil. 3. Ne knpuj nikoli ničesar nepotrebnega z izgovorom, da je poceni. 4. Ne pritožuj se nikoli, da nisi dovolj jedel. 5. Delo, katero ljubis, te ne bo nikoli utrudilo. G. Ne zahtevaj od dragega, da ti izvrši delo, katero lahko sam zgotoviš. 7. Domišljavost in oholost je hnjša kot glad in žeja. 8. Začni vsako stvar od začetka. 9. Čuvaj se skrbi in žalosti, katero si samo domišljuješ, a katere v resnici ni. Htej do deset poprej, kakor hočeš kaj povedati, kadar si nezadovoljen, a štej do stotine prej, ko hočeš kaj izgovoriti, kadar si jezen in raz- jarjen. — Sveti Carnegjevi. Delaj brez po- čitka, a štedi od prvega koraka. Pregleduj svoje knjige in napravi vsak dan bilanco. Delaj hitro in odločno. Zmeraj inoraš znati kar hočeš. Vsem znancem širom Bele Krajine kličem odhajajoč Na zdar! C. J. Tužnim sreem javljamo vsem sorodnikom, prijalelji'iii in znancem žalostno vest o smrti nase preljubljene mntere, svakinje in gospe Zahvala. Ganjeni presrčnega sočufja ob smrti naše nepozabne Marice Loisel POj. Jekowec, uradnikove soproge, ki je po kratki bolezni v 24. letu starosti pre- ininnla due 10. pr. m. Lindenberg, Svabsko - Gradac, Bela Krajina. Žalujoča obitelj. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem najtoplejšo zalivalo za vse izraze sožalja. Lindenberg, Svabsko- Gradac, Bela Krajina. Žalujoči ostali. Stran 94. BELOKRANJEC Letnik T. r ^ MALI OGLASI za trUtopno petlt-vrsto 15 v, za plačuloče naročnike lista 10 vin. Za vsebino oglasov urednistuo no preuzema nihahe odgouornosti. MALI OGLASI za tristopno petlt-vrsto 15 v, za plačujoče naročnlke lista 10 vln. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je uredll ter doblvajo «e prl njem In prl vseh knjlgotriolh naslednje pravne knjlge i 1. Clvllnopravdnl xakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slovcnskim in hrvatskim stvarnim kazalom, ob- seRajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vez. knjiga K 8*— 2. Odvetnlika tar If a; določila o rabi hrvatskega in slo- venskcRa jezika prcd sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel. 19()6.) Broširano......K l"80 3. Zakonl o Javnlh knjlgah, zcmljiških itd. (V. zv. Prav- nikove zbirke) z vsenu piedpisi, ki so z njimi v zvezi, s atvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani. Mehko vezana knjiga........K 5*60 popolno v platno vezana..........K 6*— Ponatisi iz knjige pod točko 3.: 4. Vzgledl prediogov, sklepow In wplsov za zem- Ijiško knjiKo; dotična kolkovnina in vpisnina . Bros. 1 K 6. Kolkovnina In vpisnina pri zcniljiški knjigi. Tabcla na mocneni papirju, obesek za na stcno ..... 60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja drufttvo „Pravnik"i Zvezck I. Zakon o dovoljevanju potl za «llo, s pojasnili in vzorcem prošnje. l'J07. Mchko vezano K -'40 Zvezek II. in ill. Predplml o leleznlikln In rudnliklh knjlgah. 1908. Cena mchko vezani knjižici. K 80-- . Zvezck IV. in V. Prlstojblnske olajaave ob kqnver- zljl terjatev. 1908. Knji^a potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploli. Mchko vezana knji^a K — *80 Zvezck VI. X. Predplsl o razdelbl In uredbl ter o Zlolbl zemljli«. 1908. Mchko vc/.nno . . . . K 2" - Pripravlja sc: Zvezck XI. in XII. PrepUl o poljskl okvarl. 1908. Mchko vezano............K -80 Ako ni doflovorjeno drugačc, sc poSiljajo knji^c s pošto proti noätncmu povzetju, tako, da se k navedenim ccnam priračunijo le resnični in postui izdatki; pri naročilih do 2 K je najccncje, ako sc pošljc naprcj kupnitia in 10 vin., po&tnine v gotovini ali poštnih znamkah. Zanesljivo najboljše slamoreznice, reporeznice. kakor vse druge poljedelske stroje, pluge in brane, gnojnične se- salke v najboljši kakovosti, nepremočljive vozne plahte, in take za kemate, zajamčena umetna gnojila itd. dobite pri narodni tvrdki „Merkur" P. Majdič, trgovina z železnino v Celju, Štajersko. Ceniki, pojasnila in navodila z obratno pošto zastonj. Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. Slovenshi denar v slo- vensttc zavode! Kdor želi svoj denar \z nem- škega zavoda (kočevske mestne hranilnice all ljubljanske kranjske) dvignlti in vložiti v domač zavod, zadostuje, če izroči ali pošlje po pošti priporočeno (rekomandirano) slovenskemu zavodu dotično hra- nilno knjižico. Ta mu takoj da drugo hranilno knjižico, glasečo se na ravno toliko, kot je v prvi knjižici vpisano. Denar pa pr^ tujem zavodu vzdigne slovenska hranilnica sama. Ne nadlegujmo Nemcev z našim denarjem. Pravijo nam, da smo »Vindiše Hunde«. Ne žalimo teh gospodov s svojim denarjem, da jim ne bo treba imeti opravka s »slovenskimi psi«. Slovenec k Slovencu! Dobliče Hranilne vloge obrestuje po 4 1/2 %• Posojila na poroštvo po 6 %• Člani morcjo blti le prchivalci občin Dabliče, TalLji vrh in TanLja gora. Uradne ure vsako i. in 3. nedeljo od 1.—3. ure popoludne. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2%- Posojila na poroštvo po 51/2 °/0. =-¦ Člani morejo biti le prebivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Preloka Člani morejo biti le prebivalci župnije Pre- loke ter občin Adleöice in Tribute. Obrcstna mera vloj? in posojil ter uradne ure se razglase po otvoritvi. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 4 y2°/o- Posojila na poroštvo po 51/2°/o- Člani morejo biti le prebivalci občin Čeplje, Dol, Dolenja Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9.—12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 4'/2n/o- Posojila na poroštvo po 6°/0, na vknjižbo po 5'/a °/o- Člani morejo biti le prebivalci občitie Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2o/o- — Posojila na poroštvo po 51/2 %• - Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9. 12. ure dopoldne. Odgovorni uiednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsnrrij „Belokranjec" v Gradacu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.