NOVI TEDNIK CBUE. S. FEBRUARJA 1977 — STTEVILKA 5 — LETO XXXI — CENA S IMNARJI GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PR! JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Med pismi, ki jih prejemam, dobivam včasih tudi taka, W jih ne morem objaviti, zato, ker bi kršil zakon pa tudi zato ne, ker nisem prepričan, da je bralcev interes potreben širše družbene in nekontrolirane podpore. Na mizi imam takole pismo: »Z zeno sva si zgradila precej veliko hišo, zdaj pa denarja za notranjo opremo nimava. Morda bi mše uredništvo objavilo poziv ljudem, da bi nam poma- gali. ..« Saj ne rečem, da pri gradnji hiše ni denarnih težav in da za opremljanje ponavadi že zmanjka denaf-ja. Pa tudi garanja je bilo dovolj. Toda trkati na ljudsko solidarnost zato. da posameznik staro pohištvo nadomesti z sodobnim, se mi zdi družbeno nespejemljivo. Družba kot celota in njeni posamezniki se morajo ravnati tako, da bomo živeli v okviru danih možnosti. Te dane možnosti pa si sicer ne zagotavlja le vsak posameznik, zagotavlja jih tudi širša družba, bodisi s krediti, bodisi z drugimi ugodnostmi. To je, denimo, življenjski okvir, živeti prek njega, pomeni živeti na račun drugega. To je že lahko izkoriščanje. »Nabiralna akcija« pa bi to nedvomno potrdila! VAS UREDNIK 6. stran: ZLAT PAR - 9. stran: KRMANIŠ LOJZ Dolgo smo čakali, da snio lahko napravili takšen posnetek — snežen! Zadnje zime so bile skromne s snegom in še tisti, ki je padel, ga .je liitro pobralo toiplo vreme. Lebos .je diru- gače, tega pa so najbolj veseli stnučarji in tudi kmetijci, saj se bo zemlja vsaj malo sipo- čila. Posnetek smo napravili na GoHeh, kjer v teh dneh dnevno zabeležijo tudi po 1200 in še več gostov iz različnih krajev Jugosilavije. Po zadnjem sTiCgu sodeč pa bo zimski raj trajal vsa.j še do sredine marca. Hura! Fobo: TONE VRABL PO POTEH X!V. DIVIZIJE suila-gkacnica MLADINA LAŠKE OBČIME BO SKLENILA POHODE VČeraij opoldne je iz Lašflce občane fcremdila na pcrt šte- vdlana skupina naobolj zaved- ne in dcmavini ptredane nila- dlne. I.-etos so nekateri v t&j pohoun: einotii že čet>rtič. Leta 1974 so mladi pohodiniki, med njimi prva prostovoljca v eno- ta teritiorialne ot>raml:>e, pre- miemili pot, kii jo je leita 1944 7 februaa^ju prehodi-la na svo- jem legemidameim p>ohodu Xrv. divizdija. In med fan(ti 3 pfTvega pohoda od Okrogli- oe do Oleišija so biill sedanji ksomiaindirji, pred kratskim iz- šoTiaini rezenrm starešine. Le- ta 1975 so v trldneivnem po. hodu premerili pot od Olešija do Pašlkega Kozjaka, lani pa 7 visokem snegu čez Graško gom, čez Bele vode in Mo- airske v ZgoiTijo Savinjsko dolino. Lami dobljeno 'adliv^e JLA aa občansto konferenco ZSMS je dokaz kako družba ceni ta odnos do tirad.'>'J NOV in obrambnih nalog v sedanj ostd. Okoli 150 mladih, ki so se jiim F>ridruždle desetine voja- kov iz Postojne in Celja, de- legacije Lz pobratenih mesi,, je včeraj pri Sedlarjevem prekoračilo Sotilo in prišlo v Kozye. Iz Kozyega jih bo sled XIV. diviziije vodila čez Bohor, kjer bodo v soboto sp>et na terenu, kjer so prod tremi lete zjačeU pm pohod. Pot atorinajsffce po tleh Star jerske bo preOmoo^ena. Mefl pohodom bodo opra^-ili vrslo nalog voj.aškega, druižbmopo- litičnega značaja, prirejali kulturne prireditve, v nede- ljo dopoldne pa bodo v do^ Und Gračnice na kraju bditke, imenovane »živi aid«, priso- stvovali veliki slovesnositi po- svečeni obletniicd pohoda ŠU- rinajste, 40J[etnicd KLPS in prihoda tovariša Tita na čelo partije. In tu se bodo sre- čali s preživelimi boircd XIV. diviaiije. JURE KRAŠOVEC OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU krošnja širi svoje veje Dober dan, kultura, že od nekdaj te pomnimo in se sklicujemo nate. To potrjuje dejstvo, da se s posebno po- zornostjo posvečamo tvoji vsebini in datumu, ki je te- sno vezan na pesnika Fra^ četa Prešerna. In ob tem se- veda na mnoga druga imena naše zgodovine, na imena, ki pomenijo pomnike zavestne- ga kovanja vrednot, ki jih danes'razvijamo in krepimo. Globoke so tvoje korenine v narodu, ki je na njih rasel in iz njih črpal sokove živ- ljenja. Brez teh sokov, brez te krvi bi se ne ohranil. Do potrditve tega spoznanja smo prišli že večkrat. Vse velike preizkušnje v naši zgodovini so terjale to kri. Tudi med zadnjim narodnoosvobodilnim bojem, ko so partizanske bri- gade nosile imena pesnikov in pisateljev. Kjer ni zmago- valo jekleno orožje, je zma- govala tvoja življenjska teko- čina, ki jo je človeški duh nosil v sebi. Več kot tri desetletja je minilo od takrat in smo re- kli, da bo v svobodi, kakrš- ne doslej nismo poznali, vse tepo in prav. Da boš tudi ti posvečena vstopila skozi vsa Vrata in v vsa srca. Toda še *no spoznanje je prišlo med nas. Ti si že bila na svojem niestu. Vse tisto, kar je v *€mj izmerljivo in tisto kar ni ~ je človek. 2^to danes 9iedamo nate za spoznanje drugače kot smo včeraj. Ker tudi sebe bolje spoznavamo. Ker tudi zase vemo, kje nam je mesto in vemo, kaj hoče- mo. Cilja seveda še nismo dosegli, a pot nam je odprta. Zdaj si je ne utiramo z je- klenim orožjem. Zdaj bijemo drugačen boj, a tudi to pot za osvoboditev. Za osvobo- ditev človeka v najbolj popol- nem socialističnem duhu. Da strgamo spone, ki nas utes- njujejo kot naravna in druž- bena bitja. Gre torej za evo- lucijski proces naše samo- upravne družbene skupnosti, ki si prizadeva z ustavnimi načeli ta proces krajšati. Ni- koli doslej nismo izrekli tvo- jega imena, kultura, toliko- krat, kot danes. In kaj ne bi! Saj si od včeraj bila vse preveč za de- belimi zidovi tehnokratskih trdnjav. Ker so te ljudje vse bolj ustvarjali kot institucijo in ne kot vsebino. Dobro veš, da so na vseh področjih na- šega družbenega delovanja bile težave in ovire. Sami smo jih ustvarjali. Tako tudi te- bi, vse dotlej — ko nam je pričelo postajati tesnobno. Ko smo se pričeli ljudje odtuje- vati drug od drugega, ko smo se začeli obdajati z navidez varnimi pregradami samoza- dovoljstva in smo merili svo- je blagostanje z denarjem in zgolj z materialnimi pridobi- tvami. Samoupravna in so- ciahstičria zavest pa ne mo- re rasti ; /'',a in brez soko tvoji''. >.odpo- ro. In tako ni naključje, da so občinske skupščine pri- pravljene podpisati družbeni dogovor o sofinanciranju teh del. Pripravljenosti je dovolj navzlic težavam, s katerimi se srečujejo v nekaterih ob- činah celjskega območja. To- da, kot očitno je, da bo ko- nec vendarle takšen, kot smo ga pričakovali in kot je bil nakazan. Dmge poti ni. Zdru- ževanje sredstev za rešitev tega vprašanja je edina pot. Kot vse kaže, bodo občin- ske skupščine celjskega ob- močja podpisale dogovor o sofinanciranju modernizacije celjske bolnišnice v tem me- secu. Ko je stekla razprava o tem načrtu, se je p>ojavilo tudi vprašanje, kako naj v tej ak- ciji sodelujejo občine, ki sicer koristijo usluge celjske bol- nišnice, pa so povezane v drugih regionalnih zdravstve- nih skupnosti. Tu je šlo pred- vsem za Velenje, Mozirje in Sevnico. Prvi odmevi na to akcijo iz te občine kažejo, da so se Sevničani pripravljeni vključiti v skupno pK>budo. Zal, iz Velenja in Mozirja še ni točnih odgovorov, vsaj jih ni bilo do seje celjskega izvrš- nega sveta, v sredo, 26. janu- arja. In tako S8 nehote po- javlja vprašanje, kaj v prime- ru, če Velenje in Mozirje ne bosta pristopila k skupni ak- ciji? Odgovor je najbrž na dlani. V tem primeru zna za- nju veljati tista cena za sto- ritve 02dToma usluge v bolni- šnici, ki bo upoštevala tako imenovani investicijski dinar. Upajmo pa, da do tega pri- mera v praksi ne bo prišlo, saj bi težko razumeli, da bi ne našli solidarnosti in skup- nega jezika na področju, ki se imenuje zdravstvena po- moč bolnemu delovnemu člo- veku in občanu! Ali naj tudi v tem primeru, ko gre za ti- sto, kar je človeku najdražje, obveljajo občinski in regijski plotovi? MB Prostor n naročnikov nanlovt 2. stran — NOVI TEDNIK St. 5 — 3. februar 1977 CELJE: IZVRŠNI SVET O KMETIJSTVU V JAVNOST ALI SO DANI POGOJI ZA PROIZVODNJO VRTNIN? Ko se je zdelo, da bodo delegata celjske občinske skupščine že na februarski seji razpravljali o nekaterih problemih kmetijstva, goz. dajstva in veterine, se je iz- vrSni svet, skupaj s pred- sedstvom občinske skupščd- ve in vodstvi občinskih dru- žlaenopolitičndh organizacij odločil drugače. Celotno gra- divo naj gre v javno raz- pravo. Gradivo bo dopolnila tudrf Socialistična zvez^ s svojimi stališči. In tako se znova pojavlja ugot.ovitev. da posvečajo razpravi o kmetijstvu v industrijski ob- ftind vselej izi-edno pozor- nost, ker gre za vprašanja proizvodnje hrane, ker gre za tisto, kar delovni človek najbolj potrebuje. Problemov ne manjka. Ne gre pri vsem tem za osnov- no težnjo, kako očuvati in vzdrževati kmetijske površi- ne v celjvski občini, marveč tudi za proizvodnjo na njih. Res je, da je hmelj v zad- njem času izpodrinil marsi- katero kulturo. Zdajšnja oce- na pa naj od.scovori, ali je to prav, rn če ni, kaj napra- vitj, da bo boije, drugače. Izredno pereča, zlasti zara- di preskrbe mestnih prebi- valcev, je proizvodnja vrt- nin. Kje smo v tej panogi? Odgovor na vprašanje bo aktualen toliko bolj, ker ne- kateri menijo, da v občini ni pogojev za večjo proizvo- dnjo vrtnin. Ob vprašanjih, ki zadeva- jo proizvodnjo, se pojavlja- jo druga. Pomembna je samoupravna pov^ezanost kjnetov ~ kooperantov. Ka- kšna naj bo? Novo stališče Celja do tega vprašanja je nek V>] i ko drugačno od prej- šr jep^a. Na vsak način pa se glasi — naj bo v skladu z ^iikoriom o združenem delu! 'n vendar ne gre samo za. kmer.) sivo. Tu je še goz- darstvo. Za Celje piav tako izredno pomembno, še zlas- ti, ker slab zrak pušča svo- je sledove tudi v krošnjah dreves. Kar tisoč hektarjev gozdov je poškodovanih, uničenih. Kdaj nadomestita izgubo in kako? In če bi odprli še stran veterine, bd našli na njej med drugim težnjo po inte- graciji, ki pa je žal obtiča- la na pol poti. Tudi tu se krhajo regijski dogovori. Skratka dovolj problemov, resničiao življenjskih, ki bo- do vzbudili pozornost tako pn delovnih ljudeh v zdru- ženem delu kot pri občinah v krajevnih skupnostih. Tu se bo tudi vodila razprava o teih in drugih vprašanjih. M. BOŽIČ S SEJE SKUPŠČINE V LAŠKEM V DVEH LETIH JE BILO ZGRAJENIH 161 STANOVANJ Miamid teden so na seji občinske skupščine v Laš- kem razipravljali o poročilu Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je v svo^i skr- bd za organizirano gradnjo stanovanj, za preskrbo ob- čanov s streho nad glavo dosegla velike uspehe, če so v tej občkid pred leti govo- rili le o individualni gradnji in ko je le tu in tam sra- mežljivo rSiStel kak stano- vanjski blok, se v zadnjih dveh letih gradnja stanova- njskega fonda odločno ob- rača v prid družbeni, orga- ndzarani gradnji. Le^a je bi- la seveda pogojena a druž- beno akcijo in deloma tudi z urbanastjičnimi reSatvatni, vsaj delnimi, če ne v celoti. Od leta 1074 dalje je bilo v lažki občini zgrajenih 161 stanovanj, pretežno v Rade- čah, Laškem in Rimskih To- plicah. Druga pomembna dejav- nost Samoupravne stanova- njske skupnosti je gotovo družbena pomoč, da pridejo do stanovanj tudi tisti, zta. katere ne bi nihče poskrbel, pa tudi za to, da subvenci- onira stanarino socialno og- roženim in nudi pomoč up- ravičencem iz sklada za udeležence NOV. Za vse te oblike pomoči je bilo lani izplačano 16 milijonov in 6<}0.000 novih dinarjev. Seveda ima stanovanjska skupnost tudi obilo nalog in dela pri gospodarjenju 'n vzdrževanju stanovanjskega fonda. Na seji so v razpra- vi priporočili več koordina- cije z zainteresiranimi mve- stitorji, ki naj bi stanovanj- skim soseskam dodajali ob jekte družbenega standarda. V razpra.vi so nadalje ost- ro kritizirali neupravičeno rast cen gradbenih storitev in neučinkovit nadzor. Le-te- ga naj bd, če je le mogoče, iOTajali talcšni ljudje, ki jim honorar ne bo prvi, oziro- ma edini cilj ob prevzeti dolžnosti. Na se,]3 so razpravljali tu- di o pritožbah občanov. IjC- te so sc v precejšnjem šte- vilu nanašale ra^mo na sta- novanjske problematiko. To- da delegati niso našli pove- zave med obema točkama dnevnega reda, čeravno iz podatkov o pritožbah more- mo razbrati, da gre za izko- riščuije z\'e2 in poznanstev na ŠJ'odo tistih, ki taMh zvez nimajo. Najbrž gre za nepra\ ilnosti znotraj delov- nih kolektivov, toda stano- vanjska problematika je to kljub temu, kajti kolikor več stanovanj se deli po protek- el ji, toliko večji je pritisk na solidarnostni stanovanj- ski fond. J. KRAŠOVEC ŽALEC SPREJELI RESOLUCIJO Na zadnji seji vseh zborov žalske občinske skupščine, ki je bila minuli ponedeljek, so delegati v osrednji točki dnev- nega reda razpravljali o pred- logu resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta občine v letošnjem letu. Resolucija Je temeljito pripravljena, saj že v obsežnem uvodu zajema poročilo o izvajanju iialog na vseh področjih družbenega de- la v minulem letu. V nadalje- vanju pa resolucija opredelju- je vse osnovne naloge, ki jih skladno s srednjeročnim načr- tom želijo v občini uresnič-iti letos. Kljub temu, da so za- stavljene naloge dokaj zalitev- ne, so delegati menili, da jih bo mogoče uresničiti, seveda ob dobrem in načrtnem delu. Po sprejemu resolucije, so delegati razpravljali še o de- lovanju krajevnih sfciipnosti v občini, o čemer je bila pri- pravljena poeebna analiza, potrdili pa so tudi izhodišča o financiranju delovanja kra- jevnih skupnosti letos. BS SPREMEMBE V IS Na predlog piedsednika žal- skega izvršnega sveta Jožeta Jana so delegati občiraske skupščine na svoji zadnji seji sprejeli spremembe v sesta\'u izvi-šnega sveta in predstojni- kov upraraih organov skup- ščine. Skupščina je razrešila dolžnosti podpi-edsednika iz- vršnega sveta Staneta Lesja- ks. V bodoče izvršni svet žalske občine ne bo imel pod- predsednika. Na lastno željo pa je bil dolžnosti člana izvr- šnega sveta razrešen Polde Rajh. Za nove člane izvršne- ga sveta je skupščina izvolila Mijo Pon, Jožico Pinter in Jožeta Završnika. Za načelnika oddelka za gradbene in komunalne zade- ve je bil namesto Valentina Koprivška imenovan Ivan Gliišič, na izpraznjeno delov- no mesto načelnika inšpekto- rata pa so za vršilca dolžno- sti imenovali Jožeta Razinger- Ja. BS AVGUŠTIN SLATINEK s predsednikom krajev- ne skupnosti v Ločah AV- GUŠTINOM SLATINE- KOM sva kramljaJa v nje. govi tap&i in prijeitni ku- hinji. I>?jegozna razmere svojih kra- janov. Nerad čuje, če se zaradi patriarhalnosti ru- ši napredek, ki človeka vleče najprej. Tudi na ta- ke st;\'aa-i je nalete3 ob svojem deihi, poii tem pa OBRAZI ' ni zanemaril kar je bi- stveno in njegovo življenj- sko načelo — ne glej le nase, ker težave .so tudi drugje. Preudarna in po- časna je Slatinekova bese- da, zato pa je toliko boU odločna. Nepomembnega besedičenja ne pcraia, vaš- ka skupnost pa mu je k srcu prirasla. Komunist je ter poln vere v nove medčloveške odnose, ki jih nudi samoupravno ži- vljenje. Bodočega kmetij- ca je »krojil na tej osnovi in v tej smeri teče tudi njegovo delo in hotenje. Iz istega debla je zrez- Ijal tudi svoje tri otroke, ki slede njegovim stopi- njam, tesno oporo pa najde tudi v življenjski tovarišici, kd mu lajša breme, kadar je pretežko. ZDENKA STOPAR VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU INŽENIRJU DUŠANU BURNIKU, GLAVNEMU DIREKTORJU ŽELEZARNE ŠTORE Na naslt>v našega ureoslenih v vseh sredinah združenega de- la, kakor tudi temu ne pov- sem neustrezen pristop us- merjanja učencev v pridobi- vanje kvalifikacij oziroma iz- obrazbe. Glede na to, da se precej- šnje število učencev po do- končanju osnovne šole od- loča za pridobitev nadaljne izobrazbe in da se je sama struktura teh močno spre- menila v korist delavskih in kmečkih družin. ie bilo nujno preseči tradicionalno stanje na področju štipendi- ranja, oziroma štipendijske politike. Vsestransko politič- no dogovorjeni cilji in nalo- ge na področju štipendira- nja pa niso bili uresničljivi prav z vidika finančno ma- terialne osnove. Sistem štipendiranja, dogo- govorjen in sprejet v SR Sloveniji je omogočil pogoje, da je bilo v občini Šentjur možno narediti pomemben premik na tem pKJdročju. Pri kadrovski interesni skupnosti, ki hkrati pomeni tudi skupno komisijo druž- benega dogovora in samo- upravnega sporazumevanja na tem področju, je eviden- tiranih 482 prosilcev za šti- pendije. V skladu z izredno težkimi pogoji, mislimo na fi- nančna sredstva, ki po seda- njih pokarateljih ne zadostu- jejo za pokrivanje , potreb štipendij iz naslova 0,5 bru to dohodkov, kakor tudi skle- pov republiške komisije o upoštevanju 14 kratnega ka- tastrskega dohodka preje- ma iz združenih sredstev 391 prosilcev štipendije, ozi- roma razlike. 366 teh štipen- distov je že kadrovsko veza- nih na združeno delo. Težave so za občino toliko večje, ker se iz naslova 0,5 odstot- ka od bruto dohodka zapo- slenih v torAih, ki imajo svoj sedež na območju občine, 7-b6re 40.0()0 novih dinarjev. Potrebna sredstva za štipen- diranje mesečno pa znašajo nekaj preko :^11XX) dnovih dinarjev. O težavnem stanju na pod- ročju štipendiranja in šti- pendijske p'>litike v olxiini Šentjur, so poleg izvršnega odbora kadrovske interesne skupnosti, razpravljali še ko- misija za kadrovska vpraša- nja pri Občinskem komiteju ZK, SZDL, predsedstvo Ob- činske konferent:e ZSM. Pro- blematiko pa bo obra^vnaval tudi izvršni svet na prihod- nji seji. Ob izdelavi srednjero- čnih planov razvoja delovnih organizacij :n družbenega pla na občine, so izdelali pregled profilov kadrov za navede- no srednjeročno oodobje, v skladu s katerim bodo tudi dajali prioriteto pri podelje- vanju štipendij. Da s« s štipendijami zati- ka tudi v tej občini, smo že omenili v uvodu tega sestav- ka. In da je re^ tako, kaže nasledni podatek. Za mesec oktober so zaradi pomanjka- nja sredstev izplačali štipen- dije le v 80 odstotnem zne- sku, v mesecu novembru pa celo v višini 73 odstotkov. Iz podatkov pa je tudi raz- vidno, da občinska komisija za podeljevanje štipendij ni dobila iz združenih sredstev SR Slovenije ustrezajočega deleža za štipendiranje za me- sec december ter nenakazana sredstva za mesec februar in demo marec v letu 1976 v znesku 866.660,65 din. Ker je to »dolg občinske komisije« do štipendistov, le ta upravičeno pričakuje raz- umevanje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma in družbenega do govora o oblikovanju in izva janju štipendijske politike v Sloveniji. MATEJA PODJED ZDRAVSTVO: OBISK CELJSKI REGIJI Pred kratkim so obiskali Regionalno zdravstveno skup- nost Celje predstavniki Zdravstvene skupnosti Slove- nije m sicer dr. Srečko Ko- ren predsednik skupščine, F!''anc Klemenčič, predsednik zbora uporabnikov, Drago Bencina, predsednik izvršne- ga odbora in Slavko Grčar, sekretar .skupnosti. Cio.stje so si ogledali pro- store Splošne bolnišnice v Celju in nedolgo tega odpr- to Zdravstveno postajo v Podčetrtku. V i^izgovoru so predstav- niki Regionalne zdravstvene skupnosti Celje in zdravstva informirali svoje goste o de- lovanju občinskih in regio- nalne zdravstvene skupnosti, o solidarnostnem sistemu med občinskimi zdravstveni- mi skupnostmi v regiji s po- sebnim poudarkom na samo- stojnosti občinskih zdravstve- nih skupnosti in delovanju delegatskega siistema. Pred- met rtizgovora je bil tudi samoupravni sporazum o os- novah načrtov zdravstvenih skupnosti v SRS za obdobje 1976—1980. Sogovorniki so menili, da je treba vključi- ti v ta sporazum za finan- ciranje prednostnih zdrav- stvenih naložb tudi Splošno bolnico Celje, pri čemer je treba doseči v Sloveniji spo- razum o posteljnih k-apacite- tah in razmejitvi nalog med bolnišnicami. mst DRUŽBCMA SAMOZAŠČITA NEZAVAROVANI MlUONI Kako lahkomiseiui zrno remo biti, če gre za dru- žbeno imovino, za kolek- tivne vrednosti, nas vsa- kodnevno opozarjajo čas- niki v svojih »čmih kro. nikah«. »Kurirju ukradli plače za delavce!«, glasi eden takih kričečih naslovov. Kurir, ki hodi na pošto, skoči še mimogrede v banko in dvigne denar za plače. Spotoma domov ga pričakajo neznanci, ki so do podatkov o taki ma- lomarnosti lahko pirišli in že je tu draga akcija iz- sledovanja storilcev. Kaj vse se lahko zgodi, vedo prizadeti sami, kajti kako bi drugače prišli posa- mezniki na idejo, da za- igrajo, kako so bili napa- deni, oropana, nazadnje pa se izkaže, da so sa rop izmisUM za kritje svoje lastne dolgoprstnosti. Baje zdaj predpisi do- ločajo varnostne ukrepe. Toda ali se jih vsi držijo? Sodeč po tem, kako spo- štujemo pri nas predpise, bi morali izvajanje ukre- pov preverjati F>ogosteje. Ali primeri trgovskih potnikov. Nekateri nosijo s seboj pravcate zaklade in sivijo od skrbi za var nost .zaupsmega jim blaga in varnost lastne glave Nekdo, ki tvega rop v ta- kem obsegu, tvega tudi uboj, da zapre usta priča Takšni primeri so v ne- sklad.ju po dveh plateh Najprej ni zavarovano ta- ko kot je-treba blago, drugič je potnik delavec in je upravičen na potre- bno varnost pri delu. Če nosi delavec na gradbišču čelado, potem mora biti zavarovan tudi tisti, ki nosi, recimo milijone v aktovki. PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC Kako pKjtujejo po svetu vrednostni papirji? Kako dragoceni uradni papirji, sporazumi, načrti itd. Previdnost je mati mo- drosti, pravi pregovor in ima prav. Vsa čast stro- kovnjaku ali vodilnemu delavcu, ki mu je zaupana dokumentacija izredno po- membne naložbe, investi- cije, proizvodne tehnolo- gije in postopka. Toda nositi tako izzivalno vab- ljive dokumente brez po- sebnega varstva, prič itd., je tvegano. Zgodilo se je že, da je ugotovljena »iz- daja« uradne skrivnosti potegnila v preiska.vo cel klopčič ljudi, vse do por- tirja hotela, kateremu je bila službena aktovka med kosilom poverjena v čuvanie. Konkurenčna fir. ma je bila do podrobno- sti obveščena, toda kje in kdaj se je to zgodilo, niso ugotovili, ker je bilo na voljo vse preveč priložno- sti in možnosti. Ima.mo recimo tudi pri- mer, da je stroko^/njak, ki je imel v svojem pod- jetju dostop do največjih skrivnosti, receptur. de- tajlov v proizvodnem pro- cesu, vključno s podatki o tržišču, zapustil pod- jetje in začel na svojo ro- ko. Kot obrtnik je bil kmalu svojemu bivšemu kolektivu konkurenčen. Nikjer se ta kolektiv ni zavarofval, da bi nepošte- ni aka prijel za vrat. POGLEJMO V SVET _PIŠE IVAN SENIČAR_ V PRETEKLEM TEDNU je bU v Trstu tridnevni znanstveni posvet o socialno gospodarskih in prostor- skih vprašanjih Slovencev v Italiji. Posvet je pripra- vil Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. — Na Du- naju sta predstavnika .Jugoslavije in Avstrije izanenja- la dokumente, s katerimi se spreminja star sporazum iz leta 1968 o prenosu blaga v osebnem maloobmej- nem prometu. Z novim sporazumom, ki bo -sačel ve- ljati 19. marca, so povečane količine nekaterih vrst blaga in denarni znesek za prenos preko meje. — Vladajoča laburistična stranka je objavila predlog za- kona o sodelovanju delavcev v upravljanju velikih bii- tanskih podjetij; v Belgiji pa so se vse stranke isn^ekle za samoupravljanje, saj menijo, da bi na tak način lahko odpravili hude druahcne in gospodarske stiske, ki trdovratno pestijo belgijsko družbo. — Po 14 letih sta se v Nikoziji, glavnem mestu Cipra, sestala ciprski predsednik Makarios in vodja ciprskih Turkov Rauf E>enktaš. Namen srečanja je bil, da oživita dolgo- trajna pogajanja med Grki in Turki na tem otoku; pogajanja so se zataknila lani februarja. — Italija postaja vse bolj poaoma na hiter porast nasilja in tudi političnega terorizma; policija ima vse več deda in je večkrat kar nemočna: vse več je ropov, aten- tatov in celo ugrabitev, — Nasilje spremlja tudi ko- maj začeto demokratizacijo družbenega življenja ▼ Španiji. V ŠPANIJI se je položaj krvavo zapletel. Že 15. decembra se je ljudstvo na referendumu izreklo za ustavne reforme, ki jih vlada p>oskuša ureaiičevati. hkrati pa je prišlo do odpoSov .skrajne desnice in pra- vega fašističnega terorizma. Najprej so ugrabili pred- sednika državnega sveta, nato pa še predsednika vr- hovnega sodišča. V enem tednu je bilo deset žrtev: v atentatih so pobili 5 delavskih odvetnikov, 2 študenta in 3 policiste. Odgovonv>st za uboj 19-letnega študenta so »prevzeli« gverilci Kristusa kralja. Vlada skuša ohraniti mirne živce in se ne namerava odreči na- daljnje demokratizacije. Prav demokratizacija je zdra- vilo proti sedanjim napadom desnega besnila, V25ix)redno s tem išče Si>anija tudi svoje miesto v svetu. Začela je normalizirati odnose z evropskimi državami, s sredo(aemskiml, latinskoameriškimi In tudi socialističnimi. Pred dnevi je bilo objavljeno, da sta Jugoslavija in Španija sklenili navezali diplomatske odnose. To po- meni, da bosta kmalu odprti veleposlaništvi v Beo- gradu in Madridu. Verjamemo lahko, da je špan.ija zainteresirana za sodelovanje z nami — zaradi naše vloge v Evropi, v Sredozemlju in še posebej med ne- uvrščenimi. Spodbudni utegnejo biti tudi gosp>odarsika stiki, prav tako pa tudi sodelovanje na drugih področ- jih. Naj poudarimo, da je tudi naše zanimanje ssa plodne in vsestranske stike z demokratično Španijo veliko. Upamo, da se bo položaj v Španiji umiril, saj so Španci že željni, da oo 40 let-th fašizma zaživijo svobodneje in da se kot narod in družba odpro Evro- pi in vsemu svetu. To odpiranje pa sprejema Jugo- slavija z zadovoljstvom in s pripravljenostjo, da mu seže v roko. NA OBISKU PRI NAS — Delegacija afriške nacio- nalne unije Zimbabveja (ZANU), delegacija Malte, de- legacija Svetovne federacije za načrtovanje družine in delegacija Rdečega polmeseca Libije MI NA OBISKU - Podpredsednik ZIS in zveoani sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je bil na urad- nem in prijateljskem obisku na Madžarskem, delega- cija ZKJ v Italiji (gost CK KP ItaUje), delegacija SZDL Jugoslavije na Nizozemskem (na kongresu ni- zozemske socialistične partije dela) in delegacija SZDL Jugoslavije m ZK Jugoslavije v Sudanu (na kongresu sudanske socialistične unije). CELJE ŠE DOSTI DELA VEČ OBVEŠČENOSTI DELAVCEM Sedma seja koordinacij- skega odbora za informativ- no dejavnost pri občinski konferenci SZDL v Celju — bi;a jC v razširjenem sesta- vu — n. opozorila le na za- četne korake INDOK centra, inarveč je tudi sicer osvev lila i^okatere probleme in- formiranja v celjski občini. INDOK center je stopil na svojo .samostojno pot. Brez izkušenj. Zato ob prvih us- pehih tudi pive pomanjklji- vosti. Sicer pa bi morali o njegovi vlogi in prvih delov- nih rezultatih v večji meri spregovoriti delovni ljudje. Zlasti na sejah samoupra«? nih organov, kjer tudi sicer, nu žalost, vprašanja ini'or niativne službe le stežka najdejo svoje mesto. Gre za spoznanje, da z morebitnim izdajanjem internega glasila nalog na tem zahtevnem po- dročju m konec. Tega bi se morali zavedati ne samo sar moupravni organi, marveč tudi družbenopolitične orga- nizacije v združenem delu. { Razen tega se krateik stok na tej relaciji kaže tudi v sla- bem odzivu združenega de- la za podpis dogovora o so- financiranju INDOK centra. Sicer pa se ob tem po- javljajo še vprašanja, kalco je sploh z informativno slu- žbo v občini, kako z njeno organiziranostjo in kakšno vlogo ima pri tem INDOK center, že prva analiza je pokazala, da bi ravnali na- pak, če bi ga ocenjevali sa- mo po i/dajanju glasila. To je le del njegove aktivnosti. Izredno hvaležna v minulem obdobju je bila tako ime- novana služba za stabilizaci- jo gospodarstva. In še kaj. Razprava pa je opozorila, da bodo morale delovne or- ganizacije čimprej oceniti svojo informativno aktiv- nost, svoj odnos do INDOK centra in ne nazadnje tudi pomoč tega centra do zdru- ženega dela. Izredno po- membna naloga na tem pvodročju je tudi v načrto- vani ustanovitvi samouprav- ne interesne skupnosti za obveSčairxi6. MiB 4 stran — NOVI TEDNIK Št. 5 3. februar 1977 CELJSKA KOMUNALA KAŽE BOLJE ZDRUŽEVANJE SREDSTEV JE REŠITEV Doslej tako celovitega pre- gleda kormiiiaJnih del v enem letu še m bilo. Usta- novitev občinskih komimal- nih skupnosti je, med dru- gim, tudi pospešila sklad- nejše načrtovanje in izvaja- nje razvoja na področju ko- munalnih dobrin in stori- tev. Izvršni odbor celjske občinske komunalne skupno- sti se je prav te dni lotil zahtevne naloge. Ob manjka- jočih sredstlvh določiti pre- dnost investijskili naložb in iskanje, kako pospešeno za- gotoviti vse večje potrebe. Srednjeročni program izgra- dnje kanalizacije predvideva za letos dela v enkrat več- jem obsegu, kot bo na voljo denarnih sredstev. Kako zbrati drugo polovico, torej 1 milijonov in pol, ostaja še odprto vprašanje. Program investicij TOZD Javne naprave predvideva, da bodo iz lastnih in poso- jenih sredstev v višini dveh milijonov dinarjev kupili čd- stilnii stroj in smetarsko vo- zilo ter zanju zgradili gara- žo. Celjsiki vodovod bo za po »•abljeno vodo pridobil ne- kaj manj kot 8 milijonov, polovico bodo morali odve- sti za posojilne obveznosti iz prejšnjih let, preostanek pa nameravajo porabiti za čistilne naprave, nadaljnjo gradnjo vodnjaka, gradnjo zajetja v Vitanju, za črpal- ndoo ob c^ti na Dobrovo, ni pa še gotovo, kje dobiti sred- stva za sofinanciranje vo- dovoda zsa Vrhe in Dobrave pri Ločah, za rekonstrukci- jo vodovoda Dečkova cesta — Lokrovec in za odkupe zemiljišč. Pribidžno 190.000 din bo veljal priključek povezave mestnega pluia in do^add- tev skladih, toliko bo tu- di zagotovljenih sredstev, za rekonstrukcijo omrežja pa bi morali pridobiti še naj- manj pol tretji mdilijon di- narjev. B. V. ŠENTJURSKI DRUŽBENI PLAN DOKUMENT JE STAL 50.000 DIN Vsaka občina sije za sred- njeročne obdobje pripravila družlK^ni plan razvoja, po Kateiem se bodo do leta 1D80 odvijala dela za napre- dek in razvoj krajev in kra- ;e^nih skupnosti — za bolj- še žiVijenjt nasploh. Seveda -SO ga pripravili tudi v šent- jurski občini. Priprave so stekle takoj, ko je leta 1974 izvršni svet formiral komi- sijo za izdelavo družbenega plana občine Šentjur za ob- dobje od leta 1976—80. Ko- misija je izdelala izhodišča za izoelavc družbenega pla- na, ki sc- bila dana v jav- no razp.vravo v delovne orga- nizacije, samoupravne inte- resne skupnosti, krajevne skupnosti in v druge sredi- ne. Po en izvod so dobili tudi vsi delegati zborov sku- pščine občine. Na osnovi javne razprave in v tej iz- delanih pripombah ter pred- logov za dopolniitev, oziroma izdelavo družbenega plana je bil v letu 1975 izdelan os- nutek tega dokumenta. Tu- di ta je bil obravnavan v vseh že prej navedenih sre- dinah. Upoštevajoč zdaj do- dane dopolnitve in pripom- be, je bil izdelan predlog družbenega plana za sred- njeročno obdobje in sprejet na sejah vs<^h treh zborov skupščine občine v juliju 1976. Izvršni svet skupščine ob- čine Šentjur je za izdelavo { tega dokumenta namenil 50.000 novih dinarjev. Iz teh sredstev so bili tudi izpla- čani honorarji za izdelavo družbenega plana, razni s^tro- kovni pripomočki in raz- množevanje na cifclostdl v tehnični službi občinske skupščine. Natisnili in sesita- vlii so 400 izvodov. Pri sestavi družbenega pla- na je sodelovajlo sedem strokovnih ljudi. M. P. M\ obveza _FIŽE BOJAN VOLK_ Vprašanje tehnoloških in ekonomskih viškov v go- spodarstvu v občinah širšega celjskega območja ni, ni- ti novo, niti neznano pa tudi nerešljivo ne. Toda vpra- šanje viškov delavcev postane slej ko prej pereče naj- večkrat šele takrat, ko je organizacija združenega de- la v izgubi, ko je sicer nanjo pritisnila vsa teža sana- cijskih posledic. Vzrok za pozno »odkrivanje« viškov delavcev najbrž ni v tem, da v organizaciji ne bi hote- li, da se »zunaj zve za viške«, češ, trpel bo ugled pod- jetja. V mnogih podjetjih še vedno nimajo izdelanih dovolj konkretnih načrtov proizvodnje in potrebnih ka- drov, zato jih spremenjene gospodarske razmere v te- melju in celoti vse bolj in bolj pretresajo. Dosedanje družbeno politične zahteve v tej smeri še niso naletele na najbolj ugodna tla, ki bi obrodila kaj prida sadove. Tako se takšno stanje vleče že nekaj let. Podatki, ki jih je pred dnevi objavila celjska skup- nost za zaposlovanje povedo, da je v sedmih organi- zacijah združenega dela na celjkem območju, ki zapo- slujejo skupaj okoli 4.865 delavcev, kar 1.197 delavcev, torej četrtina odveč ali preveč za tisto proizvodnjo. Največje rezerve so prav v tekstilni industriji, saj iz- kazujejo v JUTEKS Žalec 76% viška, v VOLNI Laško 520/0, v TLG Rimske Toplice 55%, v Tekstilni tovarni Prebold 18%, v METKI Celje 17%, v Tovarni nogavic Polzela 8% in v Keramični industriji Liboje 2%. Seveda pa so to podatki le za organizacije združenega dela, ki so viške delavcev ugotovile. Kako je drugje, kjer tega vprašanja še niso vzeli v precep, ni znano. Izva- janje sanacijskih programov do neke mere problem omiluje zelo akutno pa je vprašanje zapolistve 160 delavk iz VOLNE, 250 delavk iz JUTEKS, 100 delav- cev iz TOZD TLG in 90 delavk iz METKE. K sreči, če tako rečemo, bolj v tolažbo kot v opravičilo, da v tekstilni industriji še ni dosledno uveljavljeno dolo- čilo resolucije o prepovedi opravljanja nočnega dela žensk v industriji. Kajti, takojšnja odprava nočnega dela že.isk bi vrgla na cesto kakih 600 žensk, v glav- nem priučenih delavk. In v ozkih profilih oziroma nizki ustrokovnosti, de- lavcev, ki več ali manj tudi zaradi tega pomenijo tehno- loški ali ekonomski višek, je glavni problem, če je med temi še največ žensk, problem še bolj zaplete, ne le iz ekonomskih, marveč tudi političnih vidikov. Rešitev ve- lja potemtakem iskati v strokovnem usposabljanju, ali v konkretnem primeru v prekvalifikaciji za druga dela tn poklice, ki jih gospodarstvo še vedno potrebiije, kljub relativno nizki stopnji zaposlovanja. Tu pa se zdi problem nerešljiv. Namreč od teh or- ganizacij ni pričakovati, da bodo same zmogle fi- nančna bremena prekvalifikacije, saj le osebni dohodek v času priučevanja ene delavke za ustrezno zaposlitev na drugem delu, v drugi organizaciji — ki traja naj- manj tri mesece — znaša približno 10 tisoč dinarjev. Pred letom, dokler je skupnost za zaposlovanje prek redne stopnje prispevka zagotavljala financiranje pre- kvalifikacije, je še bilo prekvalificiranih 110 delavk iz METKE Celje in TLG Rimske Toplice. Zdaj teh sred- stev skupnost nima, razen nekaj sto tisoč, kar pa je občutno premalo. Problema so se lotili ondan tudi na seji sveta ob- čtn celjskega območja. Zavreli so se, da bi delovni ljudje združili del dohodka temeljnih organizacij zdru- ženega dela na vsem območju skupnosti za zaposlo- vanje Celje, ki bi ga zbrali po stopnji 0,1% bruto osebnih dohodkov. Tako bi zbrali okoli tri milijone in pol dinarjev, ki bi v veliki meri omogočili prekvalifi- kacijo »ekonomskih viškov delavcev«. BOJAN VOLK ROGAŠKA SLATINA KONEC TEŽAV Izgleda, da bodo v Roga- ški Slatini končno le prebro- dili vodno krizo, ki se je stopnjevala iz leta v leto, vrh pa dosegla v lanski suši, ko so bih domala vsi hoteli v Rogaški Slatini brez vode. Kriza je zajela Rogaško Sla- tino, Rogatec in Kostrivnico, te dni pa so se predstavniki vseh treh krajev domenili, da sprejmejo predlog Obrtnega komimalnega podjetja Roga- ška Slatina, da podraži ku- bični liter vode za dva di- narja, M bosta namenjena predvsem za modernizacijo in razširitev vodovoda, ki že dolgo ne ustreza zahtevam ne le krajanov in Zdravih- šča, temveč tudi Steklarne Boris Kidrič in Straže. { Ugotovili so namreč, da je bilo lani v mesecu jimiju od 50,451 l/s vode na razpolago le še 38,7 l/s. Obrtno komu- nalno podjetje je bilo pri- morano omejiti uporabo vo- de, s tem pa je seveda po- vzročilo hudo negodovanje občanov. Da bi preprečili takšne in podobne težave, je podjetje naredilo načrt, ki predvideva v letošnjem letu gradnjo tlačnega vodovoda iz izvira v Studerdcah do črpališča v Poljčanah o dolžini cca 3 km ter postavitev črpalne posta- je v začasno čistilno napravo. To bd v prvi fazi zagotovilo dodatnih 20 l/s, dokončna ure- ditev i>a bi omogočila 40 l/s pitne vode, kar bi bilo do- volj vse do leta 1990. Za uresničitev tega projek- ta bodo potrebovali v ob- dobju od 1977—1980 12.959.860 dinarjev, ki bd jih zbrali s krediti in z omenjenim povi- šanjem. Takšna rešitev je bila nuj- na, saij občina ni bila zmo- žna sama rešiti problem vo- dooskrbe, čedalje več pa jo bilo tudi pritožb s strani go- stov v Rogaški Stalini, kar je pomenilo precejšnje bre- me za sicer renomirano Zdravilišče. MILENKO STRAŠEK Letošnja miJa zima ni niti z mrazom bistveno ovirala gradbene dejavnosti podjetja INGRAD. V obdobju 1974/75 je v soseski Center Ingrad zgradil tri 25 stanovanjske stolpiče, 1. 1976. pa enak stolpič v soseski Pesnica. Prav tam je v surovem stanju že pokrit naslednji stolpič (na slild), ki bo vseljiv ob pričetku poletja, še v mesecu februarja bodo na isti lokaciji pričeli graditi še dva ena- ka stolpiča, ki bi morala biti vseljiva do konca koiet Celje podalila največ 5 denarnih nagrad s plaketami in 10 pismenih piriznanj naj^boljšim ino- vatorjem v letu 1976. 5. Prijave zsbira Rassisk >valna skupnost Celje, Vodni- kova št. 3 do 24. feibruaj-ja 1977. 8. 'Razpis, remlitatd razspisa in nagrajenid bodo otojaiv- Ijend v javnih sredstvih obveščanja. gt. 5 —3. februar 1977 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER Na obenem zboru Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini je predstavnik Celjske turistične zveze, Rudolf Pibrovec (na desni) izročil domačinu, Francu štormanu, plaketo kot najbolj marljivemu turističnemu delavcu na celjskem območju v lanskem letu. Franc gtorman se je tudi lani predvsem odlikoval pri delih za ureditev in otvoritev gornjega nadstropja jame Pekel. (Foto: T. Tavčar) BOGAT NAČRT DRUŠTVA TUDI LETOS Občni zibo«r turističnega društva Šempeter v Savinj- ski dolini, v peteik, 28. ja- nuarja, je bil dosti več kot Samo priložnost 2a obračun minulega dela in za sprejem nalog v novem delovnem ob- dobju. Bil je tudi potrdilo izredne društvene dejavnosti m ugleda, ki ga ta turistična organizacija ima v svojem kraju. In zato ni naMjučje, če je bila dvoi^ana nabito polna, če je bilo v njej oko- li 300 ljudi in če so se tega delovnega razgovora udeležili poleg drugih tudi vsi najvid- nejši predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih druž- benopolitičnih organizacij. O delu društva je poročal njegov predsednik Ivo Ku- har. Bilo je uspešno in moč- no razvejano, saj je spodbu- jialo k urejevanju okolja, k gojenju cvetic in urejevanju nasadov ter zelenic, opozar- jalo na komunalne probleme šemp>etra, zilasti v njegovem starem jedru, in podobno. Vse kaže, da se trgovini v Šempetru obetajo lepši časi. Na vidiku je griadnja nove- ga marketa, sicer pa je ob koncu lanskega leta kraj do- bil tudi nov lokal kmetijske preskrbe. Dosti slabše je na gostinskem področju. Tu se zadeva ne premakne naprej, četudi ima Šempeter kot tu- ristični kraj vsiako leto veli- ko obsikovalcev in bi taik objekt kaj hitro povrnil vlo- žena sredstva. Toda, navzlic temu spoznanju, ostaja vse skupaj le pri spoznanjih in nič več. Koraik naprej na tecn področju bo napravilo društvo le z izgradnjo svo- jegla doma ali brunarice pri jami Pekel. Turistično društvo je tudi lani posvečalo izredno skrb propagandni dejavnosti. Tako je izdalo nova prospekta An- tičnega parka in jame Pekel ter sedem novih barvnih raz- glednic. Zanimiv je nadalje poda- tek, da je Antični park lani obiskalo 13.272 ljudi ali za 892 manj kot v letu 1975 in da si je jamo Pekel ogleda- lo 21.821 obiskovalcev ali za 3.487 več kot v 1975. letu. Od tega je bilo v Antičnem parku 979 ter v jami Pekel 743 tujcev. Po številu obi- skovalcev je jama Pekel na tretjem mestu za Postojno in škocjanom, park pa na pe- tem med muzeji. Društvo je pripravilo lani dve turistično-zabavni prire- ditvi, največ dela pa so ime- li pri nadaljnjem urejevanju Antičnega parka in zgornje- ga dela jame Pekel, ki so ga odprli maja lani. Tudi delovni program za letos je izredno pester in zahteven. Poleg nalog, ki imajo v tem času že več ali manj stalno mesto, gre letos še za pospeševanje kmečkega turizma v Kalah, zatem za odločitev glede Rimskega vrelca v Podlogu itd. Razen tega bodo končali dela pri obnovi rimske ceste na vzhodnem delu Antičnega parka v dolžini 320 in širini 9 metrov. Tako bodo ta del rimsl^e nekropole odprli tudi za ogled. Kot rečeno, bodo pri jami Pekel zgradili še dom v obliki brunarice, ki bo predvsem služil za gostin, sko postrežbo obiskovalcev pa tudi za p>otrebe službe pri jami. Občni zbor so izkoristili še za to, da so podelili pri- znanja najbolj vnetim gojite- Ijem cvetja ter urejevalcem okolja. Tako so diplome za gojitev cvetja prejeli: Ivan- ka Cokan, Ivanka Gračner, Terezija Jelen, Slavka Pe- ganc, Cecilija Pire, Jelka Randl, Alojzija Rizmal, Irena Terglav, Marija Zupane in domača osnovna šola. Pri- znanji za urejeno kmečko okolje pa sta dobili družini: Štefan in Marija Ameršek iz Podloga ter Franc in Marija Roje iz Grušovelj. Ko so izbirali člane, ki bo- do letos delali v društvenih organih, so predsedniško funkcijo vnovič zaupali Ivu Kuharju. M. BOŽIČ ^^^^ Čeprav so pred novim le- tom v Šmarju pri Jelšah za novi kiiltumi dom že vgra- dili temeljni kamen, so se te dni dela končno le začela. Iz- vajalec del pri domu je celj- ski Ingrad, investitor pa je krajevna skupnost, ki bo spravila dom pod streho s pomočjo kreditov in solidar- nostnih sredstev, abranih p>o potresi!. Obrtno podjetje ROSLA v Rogaški Slatini že dalj časa premagiaje težave, v katere je zašla predvsem zaradi za- starele opreme in pa ne- ustrezne lokacije, ki ne do- voljuje nikakršne razširitve. To je sedaj rešeno, saj je za ROSLO predvidena nova ^okacija, predstavniki občin- ^e skupščine pa se že ne- ij časa dogovarjajo z neka- terimi TOZD, da bi poiaku- šali skupaj rešiti položaj. Razgovori 2 IMP Ljubljana, Prunatom in Agrotehniko iz Maribora niso rodili zaželje- nih sadov, zato se nadalju- jejo. XXX Preskrba s kruhom v šmarski občini pomeni še vedno precejšnjo oviro. Kru- ha velikokrat ni, če pa je že, je star ah pa ga hitro zmanjka. Stara in nesodob- na pa tudi prostorsko neod- govarjajoča pekarna v Ro- gaški Slatini ne zmore čeda- lje večjih zahtev dobrega kruha željnih občanov. Prijetna novica: že letos spK>mladi bodo začeli na pro- storu naproti KORS graditi novo pekarno. XXX P»osamezni zaselki na Bo- horju kljub intenzivni grad- njii gOBcbiiih cest še vedno nimajo cestne povezave z do- lino. Prav te dni rešujejo še enega teh problemov: gozd- no gospodarstvo Brežice namreč urejuje cesto Rihter- graben—Pokojnik. Kozjani niso zadovoljm s svojim deležem v resoluciji o izvajanju družbenega načr- ta razvoja občine Šmarje pri Jelšah za leto 1977. Menijo, da je Kozje preskromno za- stopano in da je vse preveč zapostavljeno predvsem zara- di blokovne gradnje. Stano- vanj v Kozjem ni in ni do- volj. Potrebovali bi vsaj še eno gostišče pa tudi pokopa- lišča ne zanore urediti s svojimi sredstvi krajevna skupnost sama. Elektrifikaci. ja še vedno teče prefpočasl, pospešiti pa bi bilo treba tu- di gradnjo vodovoda Fuži- ne-^tia. MLADI V REČICI NJIHOV PROSTI CAS OŽIVLJA UTRIP DOMAČEGA KRAJA Verica Pečnik je v lanskem decembru postala predsedni- ca osnovne organizacije zve- ze socialistične mladine v Re- čici in skupaj s svojimi vrst- niki, se po svojih najbolj- ših močeh trudi, da bi bdla njihova dejavnost uspešna in za kraj koristna. Vrsto na- log so si zastaiviM mladi v akcijskem programu in, tako pravi Verica, vse želijo in hočejo uresničiti, še poseb- no so se razveselili, ko jim je prosvetno društvo v kra- ju odstopilo prostor, kjer se zdaj mladi lahko sestajajo in kjer lahko preživljajo svoj prosti čas. Mladih da je v tej krajevni skupnosti veliko, je še povedala Verica, le da so nekateri zelo oddaljeni od Rečice in zato včasih težko ah pa celo ne morejo priti na dogovorjene sestanke ali družabno srečanje. Morda vzrok tiči še kje drugje, to- da kakorkoU že, dejavnost mladih želijo oživiti in k so- delovanju pritegniti čimveč mladincev, ki bi bili priprav- ljeni plodno sodelovati. Te- sno so se povezali s krajev- no skupnostjo ter z delom prosvetnega in športnega dru- štva in uspehi ob tako za- stavljenem delu skorajda ne morejo izostati. Sekcdja za kulturo že pri- pravlja literarni večer, ki ga bodo mladi namenili, oziro- ma posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Kraja- nom bodo pobliže predstavili pesnika Franceta Prešerna. Ob tem si le žehjo, da bi ta literarni večer pritegnil čim- več ljudi, ki bi hkrati lahko ocenili prizadevanja mladih. Dela je torej veliko in stoo- Verica Pečnik zi vse teto ga ne bo zmanj- kalo. Tudi na delovne akcije so misMU mladinci, ko so se- stavljali svoj akcijski pro- program. Stopili bodo v stik s krajevno sikupnostjo in priskočili na pomoč pri grad- nji ceste Rečica — Zekovec. Precej pa je mladincev, ki se zanimajo za delovne akcije v širšem republiškem m.erilu. Tako se torej odvija prosti čas mladih v tej krajevni skupnosti. Sicer pa je to le izsek iz njihovega organizira- nega življenja. Vsi, ki aktivno sodelujejo pri dedu mladih, si seveda želijo, da bi bito še bolje, da bi v svoj krog pritegnili tudi tiste lz najibolj oddaljenih vasi in zaselkov, predvsem kmečko mladino. In v letu, ki se je pravzaprav šele dobro začelo, bodo z de- lom, dobro volijo in strpnost- jo to prav got<>vo dosegli. MATEJA PODJET ŽALEC: V NAMI SPOZNAVNI VEČER Po nekaj mesecih po. slovanja je tudi članom koleikitiiva nove velebla- govnnice NAMA v Žalcu uspelo najti nekaj prostih uric časa, da so se zbra- li na tako imenovanem spoznavnem večeru. Gre za obliko, ki jo v vseh poslovaJnicah Ijnjibljansike NAME praktioirajo z že- ljo, da bi se zaposleni, med seboj spocnall in positali čvrst kodeiktiiv, sposoben dosegaiti po- membne uspehe. V žalski Nami je trenutno zapos- lenih 120 Wudi. Za letoš- ni,je leto imajo precej na- ortoiv, vsi pa so vezani na čimboljiše zadovoljevanje potrošniikovih želja. Kma- lu bodo veleblagovnico povečali za priibMžno 200 kvadratnih metrov, pri-* pravljajo ustan'OviteiV po- trošniškega sveta ter še druge manifesitaicije, s katerimi bi zadovoljili prav vse, ki se napotijo v njdihovo trgovino. Za- četni porodna krčd počasi izginevajo. NOVA KVALITETA Ne povsem nova. Ne tiakšna, ki sede stopa na svojo ix>t. Ne. Kvaliteta, o kaiteri bd vas radi opozarili, že ima Svojo zgodovino. Res je, da ni staro, davna. Toda, navzlic temu je takSna, da že opoeairja nase, da jo že lahko ovrednotimo in rečenio — dogaja se nekaj, kar bi moraM toplo potadraviM zlasti gospodarstveniM, delovni kolek- tavi, ki tako aH drugače delaijo tudi 3 tujimi partnerji. Bodisi, da gre za izvoz izsdelkov. bodisi, da gre za dmge posle na tujem trgu. Teh pa je veliko. O teh novih kvalitetah, ki jih uvaja In razširja Ljubljanska banika kot ce- lota in z njo vred budi njena podruž- nica v Celju, smo se p>ogovarjali z di- rektorjem direkcije deviznih poslov pri celjski podružmioi LJuibljanske banke, Jožetom Hlačarjem, Za kaj ptrajvzaprav gre? Gre za tisto novo kvaliteto, kil ni oeako finančno-bančnega značaja, mar- več dobiva tudi ali predvsem sveto- vailno obeležje, vlogo posrednika, po- vezovalca, informatotrja... v vseh ti- stih primerih, kadar naša ongandrsacija združenega dela naveauje poslovne arta- ke s tujimi partnerji. Osnovo za takšno deto in vtLogo I^juibljanske banke je dad pravzaprav sporazum med repuiblišOco gospodar- sko zbornico in Ljiiibdjansko banko, ki daje predstavni5*vam Ljubljanske ban- ke v tjujini tisto mesto, ki smo ga pravkar zapisali. Posebno vlogo v teh prizadevanjih Imajo seveda predst.avnišibva Ljubljan- ske banke v deželah v raavoju. Gospo- darska zbomdca Slovenijo in Ljubljajn- slka banika sita ustanoviild cedo poseben^ koordinooijsiki odbor, ki sdcrbi pred- vsem 25a povezovanje našiih oi^janrisacij združenega dela z detželami v razvoju. Vidino vlogo v tem otaviru ima tudi poseben sklad, ki ga Je podpisalo več koft trideseft organiasaoij zidruženega de- la in katerega sredstva so namenjena za pospeševanje tega sikupnega dela. Os- novni namen siklada je pač adruževa- nje sredstev za sodelovanje naših or- ganizacij adružaniega deda z deeedamd v razvoju. Ljubljanska banka ima trenutno tal svoja predstavnišitva v dežedoh v rae- voju. V fcratikem bosta usitanovfljor^ še dve. Podobno vlogo irtia Ljiubljanskia banka tudi tedaj, kadacr gre za pove- zovanje našega gospodarst^/a zdrugimd državami, ne samo z deželami v raa- voju. Tudi v teh primerih gie za breo- plačne 'jsluge, ki so izrednega pomena, saj gre za nasvete, priporočila in kon- kretno delo, tal ga v mnognlh primerili nd moč denarno oceniti. To delo se kaže tudi v stalnih informocijaih, ki jih Ljubljanska banka.' ddredccrija de- viznih poslov, nudi adrjžienemu dedu in ne nazadnje v stalnih obiskih, raa- go^rorih delavcev banke, tako todi celj- ske podružnice, s predsitaivniM gospo- darstva in p>odobno. Trenutno je ta pobuda na strani Ljubljanske banke, taiko tudi celjske p>odružnioe. Združeno dedo le počasi dojema in sprejema to novo bančno kvaliteto. Toda 'jpajmo, da so to za- četne 3lalx>sti in da bo praksa zedo Mtro potrdila, kako dragocene ao usdu. ge, M jdih Ljubljanska bandca. tudi podružnica v Celjiu, daje v povecjova- rx)u 3 tujima paj^tnegjd.____________________ e. »trm — NOVI TEDNIK St. 5 — 3. februar 1977 ZLAT PAR NA ZLATI SVATBI PAVLE IN FRANCA ZGUBIČ JE BILO MED SVATI 50 POTOMCEV — TEDNIKOVA OBLJUBA IN IZPOLNJEN DOLG 0 Ko smo ZGUBIČEVI mami Iz Zgornjih Laž nad LočamI pred štirimi leti pomahali v pozdrav, nismo verjeli, da se bomo še videli. 9 Našli In srečali smo se z njo takrat, ko je pri našem časniku tekla akcija »Njihovo življenje je materinstvo«. Obiskovali smo matere z več kot desetimi otroki. # Ko se je postavila na prag in se z močnimi nogami uprla v tla, kot da bi pognale Iz zemlje, smo vedeli, da je prava. 0 PAVLINA je z možem FRANCEM prižgala življenje štirinajstim otro- kom, ducat je danes še živih. 0 Sedem postavnih mož. iztesanih iz hrasta in sedem žena, kot klasje pokončnih. ^ Prvorojenca Toneta, ki je na pragj svobod«, v navalu sreče in mlade- niške gorečnosti kot partizan pohitel v smrt. star sedemnajst let. Zgubiče- va mama še ni prebolela. Tudi hči Trezika je umrla, a vnuka in zet sta še vedno njena. Na slavju ob zlati poro'stro- jiti v »gasilsko« sUko. Vnukov in vnu- kinj 22, vseh skupaj pa 48. Med avtomobili Zgubičevih otrok so bili tudi s tujo avtomobilsko registra- cijo. Trije otroci živijo v Nemčiji, a so čutili potrebo, da svoje konjičke opremijo s slovenskimi zastavami. Cve- tje je med potjo odletavalo, pripeto pa je ostalo na avtomobilu, kjer sta se vozila ženin in nevesta. Preko njega se je zlatu napis, ki nas je potem spremljal na vsakem koraku, kamor je .stopil zakonski par Zgubičevih. Z zlatim klasjem in rdečo vrtnico v gumbnici je Franc popeljal Pavlino na poročni urad, kjer mu je žena, zvesta že petdeset let, obljubila zve- stobo za vselej. Ko sta si izmenjala prstana, so se njune roke komaj opaz- no tresle. Sprejela sta še čestitke pred- stavnikov občinske slcupščine, da psL jima bo na starost toplo, bosta poskr- beli odeji, ki sta ju ob zlati obletnici dobila v dar. BILA JE KOČICA, DANES JE HIŠA Ko je K<^arjeva Pavlina pred pet- desetimi leta vzela za moža Franca, m imela drugega v mislih, kot da splete gnezdo za svoje otroke. Kjer je bila, m bilo prostora, zato sta si poiskala stre- ho nad glavo v bližnji kočariji, ki je imela zraven le krpo zemlje. Tu, v majceni hiški, videli smo jo pred šti- rimi leti, je Pavlina povila vsako leto po en^a otroka. Najprej sina, potem še enega sina, potlej pa menjaje, sin — hči. Na svet so prijokaJi po vrstnem redu takole: .\nton, Franc, Lojzka, Leo- pold, Jože, Ti^ika, Angelca, Jakec, Marija, Matikia, Friderik, Pavlina, Mar- ta, Betka. Veiiko lačnih ust je bilo in Pavlina je pošiljala otroke, ki so komaj odras- li plenicam in znali držati le leskovo šibo v rokah, za pastirice in pastirce T »tavrh« h kmetom. Sama je mesila kruh trikrait na teden, kajti tistih, ki so ostali doma, je bilo še vedno veli- ko. Vstajala je z zoro, budila otroke, da so pravočasno odšli v Solo ali na dek). Sin Jože sd je med p>otjo prepe vai hi sosedom tako služil namesto budilke. Odhajali so, eden za drugim, se šo- lali in se v življenju ti-do borili. Prebili BO se in za praznike staršev se vsi še vedno zberejo skupaj. Tedaj tudi za- pojo, pMTitegneta pa, tudi mama in oče. Glasovi SO ubrani, misli so skujMie. Imajo se radi. Vračajo se v hišo, ki je nastala tz nekdanje kočarske bajte. PovišaM so jo in v njej živijo oče in mati ter hči Pavlina z družino. NA SVATBO PO BLATU Med potjo smo se ustavili .*^e v Jer- neju, kjer sta se Pavlina in FYanc še cerkveno poročila, gospod župnik pa je namesto izbranih besed, ki naj bd jih izrekel ob tej priliki, prebral reporta- žo iz našega časnika, kjer smo o Zgubl- čevi mami pisah takrat, ko smo iskali matere z več kot desetimi otroki. Po- kazal je faranom še njeno sliko in dra- gO(5eni dokument, kot ga je sam ime- noval, skrbno spravil. Po kolovozu, kjer so se udirala ko- lesa v mehko blato, smo se pripeljali do Zgornjih Laž. Skoda, da prevoznik ni utegnil pripeljati treh kamionov pe- ska, ki jih je zlatoporočencema p>oda- rila krajevna skupnost Jernej. .Svatov- ska kolona bi lažje pripeljala do doma jubilantov, ki sta še tako čila in zdra va, da vsako leto kot člana Zveze bor cev potujeta in se udeležita vsakega izleta, ki ga ta organizacija pripravi. SpomniU so se ju tudi ob tej priliki in vsakemu darovali petdeset starih tisočakov. Ob vhodu v hišo, kjer smo zopet la. hko prebrali napis — petdeset let zve- stobe — nas je pozdravljalo cvetje, ki je krasilo stene do vrha. Pogrinjek za petdeset svatov nas je že čakal, nad njimi pa je imel skrb domači sin Franc, ki je sicer glavni kuhar v enem izmed miinchenskih hotelov in je ku- hal tudi za udeležence na olimpijskih igrah. Tokrat je samo nadziral, ni ku- hal, kuhalnico so vrtele sosede, vnuki- nje so stregle, kletarji pa so bili vnuki. Vsi skupaj so morali hiteti, da so prehiteli mamo, tokrat nevesto, ki je takoj ,ko je prišla domov, iskala »fir- toh«, da si ga opaše in pomaga. Otroci ji niso dovolili, da bi jim stregla, saj je naix)čil čas, da se ji lahko oddolže. Ko smo jo {X)vprašali, kako se po- čuti, nam je odrezavo odgovorila: »Kaj bi, ta hudo je že za mano,« ata pa se je postavil p>okonci in ko je zadonela pesem, je krepko pritegnil. Sledile so zahvale njunih otrok, vnu kov in vnukinj, ki so v vezani besedi izražali ljubezen do mame in ata, sta re mame in starega očeta. Kar majhen kulturni program je to bil, poživljali pa so ga zvoki poskočne muzike. DVAKRAT ROSNE OČI Zdravice so se vrstile, kupice nagi- bale, stara slovenska pesem je donela. Ohcet je bila prava, svatje razpoloženi Ženin je že prejšnji večer povabil na fantovščino može, hkrati z loškim ok- tetom, ki je pel nevesti podoknico. Ta je namesto dekliščine sprejemala go stje in goste že teden prej. V soboto zvečer pa sta se zlata nevesta in ženin držala resno, trenutku primerno, kot da med njima ni bilo petdeset let. Izbrisala sta leta razume- vanja, težkih trenutkov, neprespanih noči, borbe za kruh, bolečino ob izgu- bi dveh otrok. Dvakrat so se v očeh Z^bičeve mame zalesketale solze. Prvič, ko je beseda tekla o najstarejšem sinu, ki je padel kot partizan v zadnjih dneh vojne. Ni ga še prebolela, čeprav je od takrat minilo več kot trideset let. Najstarejši je bil in prvega je povila. Oči so se ji ovlažile še enkrat. Ob zahvaU, ko se je najstarejši živeči sin Jože v imenu vseh otrok in vnukov zahvalil mami in atu za njihova življe- nja, dobroto in trdnost. Očd Zgubičev^a očeta pa so bile mehke ves čas. Malo je spregovoril in je božal, ko je hitel s pogledi od enega omizja do drugega. Prešteval je leta trdega boja, ko mu je uspelo k koščku zemlje dokupiti še nekaj bržusd. Desna roka se mu je tresla, omagala je, kljub temu pa je še toliko služila, da je z njo na svoj drugi poročni dan dvignil kupico vina. Za srečo, za Ijiibezen, ki naj bi jo s PavliiK> povezovala Se na- prej. Do konca. REKLI SMO — NA BISERNI SE VIDIMO Svatje na zlati poroki :^t>ičevih so bili razigrani. Do jutra bomo, so rekli, pa še naslednji dan. Za ples ni bilo prostora, za petarde, ki so jih prižigali vnuki p>a ga je bilo dovolj. Mavrica je razparala nebo in drevesa v bližini so bila podobna kam- nitim stebrom. O njih sanjajo Zgubiče- vi otroci, ki žive razkropljeni po svetu. In veliko zelene trave je v sanjah, in kolovoz, ki jih pripelje do domačije, kjer živita mama in ata. Vsi otroci so si zgradih lastne do- move, {x>zidali hiše, a gnezdo, kjer so se zvalili, je še vedno najljubše. In kaj smo hoteli drugega kot ob- ljubiti, da se vidimo čez deset let, na oisemi p>oroki. če bosta tako čila in zdrava kot na zlati, jo bosta tudi doča- kala. ZDENKA STOPAR št. 5 — 3. februar 1977 NOVI TCDMK ~ stran 7 SZDL V CELJU — O KULTUR! 1^ ^^f^lP^ f^J^^^lE^MB Na 4. prubieniiiki koiUertai- oi SZDL v celjslri občini bo- mo 9. februarja popoldne v veliki dvorani Narodnega do- ma sprejeli zelo konkretne naloge pri uveljavljanju kul- turne dejavnosti kot sestavine idruicnega dela. V celjski občnni ano v sku- pnem programu dela družbe- nopoUtičniili organizaoiij in občinske skupščine namenili izpolnjevanju nalog v kulturi in kulturni ustvarjalnosti eno izmed prednostnih mest v strategiji družbeno-ekonom- :*ega razvoja celjske družbe- ne skupnosti. Celje kot eno izmed kulturnih žarišč seva kulturni utrip, ki ga moramo nenehno izmerjati. Misel o podružbljanju kulture, o spre- minjanju samoupravnih odno- sov v kulturi kot sestavni del združenega dela ni več nebo- digatreba, nekaj, kar nam je odveč ali kar šele čutimo. V zadnjih letih smo v Celju pre vetrili in osvežiU naše pogle- de o nekdaj odtujeni kulturi. Ostrili smo zven korakov, ki so postopoma, a dovolj raz- ločno kazali sledi samouprav- no organizirane kulture. Kajti naš samoupravni jutri bo po- trdil naisel, kako ljudje dela- mo svojo zgodovino. Delamo jo nelahko. Kajti človeškost in bogastvo samoupravnih od- nosov nista vnaprej dana. In če zveni še tako fraza- sto — beseda o kulturi, kul- turni ustvarjalnosti, o spre- jemanju kulturnih vrednot je beseda o človeku. Osvoboje- nem človeku. Je beseda o sa- moupravljanju. Četudi smo poenotili misli o tem, kaj hočemo v kulturi, v celjski občini vsak dan jsnova odkrivamo p>očasnost pri gradnji mostu čez reko načel Tam, kjer bi morali postaviti temelje in strehe, na katerih bi rasla hiša sa- moupravno organizirane kul- ture. To je ljudi, ki bomo več brali. Več recitirali. Več pre- pevali. Hodili v gledališče. Ki se bomo dioigače odzvali umetnišici risbi. Ki bomo ple- menitih ne samo življenje te- ga dne. Temveč borno gledali dalje in v samoupravno re- volucijo kovali moč človeko- ve ustvarjalnosti, njegove osvoboditve. Zato ne smemo zamižati pred nekaterimi resnicami, ki jih razkriva gradivo za pro- blemsko konferenco SZDL o kulturi. Na\ajam samo nekatera kulturna vprcišanja, ob kate- rih bi se morali zaustaviti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, v vsaki KŠ, v vsaki družbenopolitični or- ganizaciji. — Kako delegacije postaja- jo osnovni nosilci interesov delavcev in občanov v kultur- ni politiki? Ali se že priprav- ljamo na ustanovitev poseb- nih delegacij za kulturno sku- pnost na volitvah leta 1978? — Kako bomo izpeljali do- govor o ustanovitvi petih te- meljnih interesnih kulturnih skupnosti v občini — za gle- dališče, za varstvo kulturne dediščine, za knjižničarsko dejavnost, za glasbeno dejav- nosi in za kinematografijo? •— Kaj smo v posameznih sredinah storili za uveljavitev akcije Celjski kulturni utrip in Človek, delo. kultura? Ko- liko delavskih svetov in druž- benopolitičnih organizacij je pobudi lo razpravo o kulturni dejavnosti v razvojnem na- črtu tozda ali KS, o kultur- nih potrebah delavcev in ob- čanov, o množični ustvarjal- nosti delavcev? — V katerih organizacijah združenega dela smo zaposlili organizatorje kulturnega živ- ljenja? — Kaj so poklicni kulturni 25avodi, ustanove, šole, zavod za šolstvo in drugi storili za kulturno vzgojo? Zakaj še ve dno raje govorimo o »pribli- ževanju« kulture delavcem kot pa o p>oteh za razmah množične kulturne dejavno- sti? — Kaj bomo storili za ure- sničitev predloga, da bi sred- stva za kulturno dejavnost naraščala v prihodnje vsaj t taki stopnji kot raste druž. beni proizvod? In da bi s posebnim družbenim dogovo- rom zaradi pomanjkanja sredstev v kulturni skupno- sti sofinancirali nekatere po- membne kulturne akcije: Celj- ski zbornik. Obraze, nekatere amaterske skupine, akcijo Celjski kulturni utrip, uspo- sabljanje organizatorjev kul- turnega življenja in celjske kulturne prireditve? — Kako si bomo prizadevali za večjo kulturno ustvarjal- nost otrok in mladine? Za to, kot predlagajo stališča prob- lemske konference, da bodo otjoci v celjski občini vsako leto videh eno mladinsko gle- dališko predstavo, več lutkov- nih predstav, filmske mati. ne je? In da bodo otroci pri- šli do svoje »ure pravljic«, do kulturnih prirtJditev Naši otroci v besedi, petju in ple- su pa da bodo vse osnovne šole obvezno sodelovale v akciji Naša beseda? Stališča in predlogi 4. pro- blemske konference SZDL o odgovorih na ta in mnoga druga vprašanja niso načelna. Nasprotno. V celjski občini moramo sprejeti akcijski do- govor za poglobljen, učinko- vitejši zamah v preobrazbi kulturnega življenja in ustvar- Janja tam, kjer je kulturni utrip še bolj podoben medle- mu odsevu brlivke. Doslej do- seženo nam mnogokaj obeta. J. VOLFAND SLOVENSKE KONJICE: ZA 8. FEBRUAR Kulitunjo prosvetne oor- ganizacdje konjiške otočd- ne se ivtčA. letos temeljito priipravljajo na praiznova. nje 8. februarja — kultur- nega praznika Slovencev. Poleg šolskih internih pi-oslav bodo v vseh več- jih krajih še celovečerne akadeatidje, ki naj pokaže- jo širokemu krogu obča- nov kulturna prizadeva- nja pevskih zborov, dramskih skujpin, ansam- blov narodne in zabavne glasbe, folklore in seveda tudi občinske godbe na pihala. Najprej bodo začeli v Zo-ečah. V nedeljo, 6. fe. bruarja bo ob 15. uri v tamkaj šna dvorana nastop doma^ narodno zabav- nih ansamblov, ki hočejo s tem počastiti spomin na največjega sloveaiskega pesnika. Prijreddtev orga- njiaira mladina iz Cometa, ki se kulturno zelo udejs- tvuje. V .svojem sestavu ima namreč tudd dramsko skupiiK) Mlada ocler. V torek, 8. februarja bo ob 19. uri v kulturnem domu v Slovenskih Konji- cah osrednja prireditev. Sodelovali bodo vsi F>evs- ki zbori iz Slovenskih Konjic, in to Ivo Struc, Adolf Tavčar in moški p>evski zbor Lesno indu- striijskega obrata. Nasto- pila bo tudi mlada folk- lorna skupina LIP. mla- dinski ansambel TERMI. NAL in godba na pihala. Program bo povezovala profesor Zlatka Menih. KONRAD SODIN ZNANSTVENA FANTASTIKA PRVO SLOVENSKO DRUŠTVO TE VRSTE Trije dogodki so minuli če- trt eiv. bili v znamenju znan- stvene fantastike. V osrednji knjimici so se ljubitelji na ta pojem vezanih aktivnosti zbrali na ustanovnem zboru, si po ustanovitvi društva og- ledali razstavo znanstveno- fantastične literature, vse skupaj pa je zaokrožila pred stava Kubrick—Clarovega fil ma »ODISEJA 2001«. Prvo slovensko društvo za znanstveno fantastiko je to rej bilo ust-anovljeno v Celju, kar ni naključje, saj v tem mestu dela eno najbolj us-peš- nih raketarsko-stronavtičnih klubov, v njem je prisotna zelo živahna novatorska ozi- roma inovacijska dejavnost, zelo številni pa so tudi lju- bitelji literature, pa naj gre za takoimenovano zananstve- no fantastiko v pravem po- menu besede, ali pa za drzne teoreme v prirodnih, telinič- nih in družboslovnih znano, stih. Zato je v programu dru- štva tudi predvidena pestra paleta aktivnosti in interes- nih področji kot; leposlovje, likovna in glasbena umet- nost, prirodne vede, tehnika, idejnost, futurologija tn mej- ne vede. Seveda je novoustanovlje- no društvo sprejelo svoj program dela, društvena pra- vila in izvolilo vodstvo. Pred- sednik celjsKe »Konstelacije« je Ivan Ssničar, podpredsed- nik Aleksander Kerstein, taj- ' nik pa Ciril Cvetko. Pri sled njem se v Osrednji knjižni- ci lahko oglasi vsak, ki ni utegnil priti na ustanovni zbor, ali o njem ni bil obve- J. K. PTUJSKI FESTIVAL: RAZPIS JE ŽE čeprav je tradicionalni ptujski festival domače za- bavne glasbe še daleč pred nami, že tečejo priprave nanj. Ptujski Radio in Ted- nik, ki pripravljata to prire- ditev, sta že objavila razpis za deveti ptujski festival, ki bo 27. in 28. avgusta 1977. Tako se lahko prijavijo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije tn zamejstva in si- cer z dvema izvirnima, prvič javno predvajanima sklad- bama, od katerih mora biti ena vokalna. Besedila viž mo- rajo biti v slovenščini ali v narečjih. Posebne komisije bodo izbirale ansamble na avdicijah, ter med njimi iz- birale za izbor festivalske plo- šče in kasete. Ansambli mo- rajo poslati prijave za sode- lovanje do 28. februarja 1977, notni material z besedah pa do 3i. marca na naslov ZA- VOD R^-UDIO-TEDNIK Ptuj 62250 PTUJ, Vošnjakova 5. Na letošnjem festivalu bo- do podelili naslednje nagra- de: tri nagrade občinst\'U, tri nagrade strokovnih komisij, nagrade za najboljše besedi- lo, nagrado za najboljšo in- strumentalno izvedlK), nagra- do najboljšemu debitantu za prvi nastop in seveda podeli- tev najvišjega priznanja za vsestransko najboljši ansam- bel — Orfeja z liro. V.R. »DRABOSNJA- KOV ARHIV« Najnovejša arhivska in do- kumentacijska enota v Inšti- tutu za slovensko narodopis- je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljub- ljani je »Drabosnjakov ar- hiv«. V njem je zbral Inšti- tut vse doslej dosegljivo gra- divo o Drabosnjaku: ksero- grafije in fotokopije njego- vih prepisov dramskih del, tiske, razprave in članke o njem, raztresene v sloven- ski periodiki, fotografije idr. Arliiv je na voljo znanstve- nemu raziskovanju Drabos- njakove osebe in njegovega dela. Arhiv šteje doslej 153 številk tn naj bi ga stalno dopolnjevali. Inštitut se obra- ča zato na vse rojake to- in onstran meje s prošnjo, da ga obvestijo o prepisih (ali originalih) Dr abosn Jakovih del, o fotografijah in more- bitnem drugem gradivu, ki ga kdo hrani ali morebiti zanj ve. Inštitut bi rad gradi- vo, ki ga arhiv doslej še ne hrani, na svoje stroške kopi- ral in bi ga lastniku nato v najkrajšem času nepoškodo- vano vrnil. Preglejte omare, skrinje, podstrešja! Obvestila na naslov: Inštitut za sloven- sko narodopisje pri SAZU, Novi trg 3. YU-61001 Ljublja- na, p p. 324. CELJE OB PRAZNIKU BOGAT SPORED Praanovanje kulturnega prafisndka v občind CelOe bo t» leto Se posebej svečano. Kulturna ^cupnost občane Celje pripravlja »Osrednjo proslaivo<{ kultume^a prazni- ka slovenskega mroda v po- nedeljek, 7. februarja 1977, ob 19. MSi v dvorani SLG Ce- lje v Celju. SLavnoetni gp. vomik bo Jože Volfand, pred- sednik občinske konference SZDL Ceilije; napovedovalka bo novinarka Ivica Bumik; priznanja bo podeMl prof. Stane Mrvič, predsednik lO KSOC; v programu pe bodo sodelovali mešani pevski zbor 2PD »Pr. Prešeren« p. v. Eda Gioršiča; komorni mo- ški zbor Celje p. v. Egona Kuneja; mladinska gledali- ška skupina Ekonomskega šolskega centra v Celju z re- citalom »Orfej«, ki j« ba med najboijšjmi na prijediit. vi »Naše besede« v letu 1976. To skupirK) vodi prl^znaini amaterski režiser Štefan žvi. žej. Omeniti moramo tudj i»- redno učinkovito sceno z afriškimi maskami in isBired- nimi svetlobnimi efekt?!. Moški komorni zbor Ce^e, ki mu naj bi bilo podeljeno tudi priznanje, pa pripravlja s svojiim izborom p>esmi po- sebno presenečenje poslušal, cem. V programu naj bi so. delovala tudi odlična reoita- torka Sonja Zevartova. Poleg osrednje prireditve pa sta Kulturna skupnost ob- čine Celje in občinska kon- ferenca ZSMS Celje pripra. vili še dve prireditvi. Dne 8. februarja bo ob 17. uri v Pionirskem domu otvoritev razstave mladih karikaturi- stov; 11. februarja p« bo ob 17. uri v Pionirskem domu prireditev mladih umetnikov Celja. Mladi glasbeniki, kd bodo sodelovali v programu, so Drago Arko — violina (A. D\rofak: Dve romantična skladbi), Justin Felicijan — rog (L. van Beethoven: .\lle- gro molerato, W. A. Mozart: Koncertni rondo v Es-dum), Hinko Haas — klavir (V. Ukmar: Ekspresija, Tiho pri- haja mrak, F. Liszt: Koncert- na etuda). Mlada htara-ti, (muco. nila. dinskega Hteramega knoižka, bodo Viki Etnspieler (spreinr Ijali ga bodo gLasbosiJki), Metka, Hojnik, Slavko Eat.aJ. Magda Tratnik, Ruža Kovač, Brane Piano, Vinko Modem- dorfer in Jana Kvas. Braffl bodo svoja dela. Po prireditvi bi .se mJadft Uteraiti pogovorila o lirtierar- nem ustvarjanja! % neksuteri. ml slovenskimi fcndiiževnlM, Vabljeini so tovariši Ivan Po. trč. Branka J\U'oa, Tone Pav- ček. Matjaž Kmecl in še kateri. V počastitev kulturnega prazaidka sodi tudi otvcuri^tev razstav« Socialno-kritiičaa umetnost grafika in rbsiba. ki bo dne 7. febniarja 1977 ob 17. urt v MuTKtju revoduoiijie Celje. To 90 sevedia te pcanenib. nejše prireditve, kajti tei"a. jevne skupnosti in kulturna društva bodo gotovo poriprar vila še več kulturnih priiredi- tev v času praznovaaTja kul- tum^ praznika. DANE DEBie LAŠKO: PROGRAM BO Odbor 2» proslavMev 750-letnice Laškega se bo v kratkem tretjič sestal in sprejel dokončni predlog sporeda prireditev, ki se bodo v okviru 750-letnice letos avrstide v mestu-ju. bilantu. Odbor za prire- ditve je v svojem progra- mu, ki ga adaj izdelujejo tudi v podrobnostih, pri- poročil vsem, ki bodo le- tos pripravljali prireditve, da posvetijo posebno po- zornost kvaliteti izvedbe in vsebini. Vse pria^editve v letošnjem letu seveda ne bodo potekale pod znamenjem zžgodovinsike obletnice mesta, pa tudi tiste, fcl bodo imele ta značaj, bodo imele pouda- rek predvsem na zaidnjem obdobju, ko je mesto do- živelo v ljudski revoluciji svoj socialni preporod in v p>ovojni izgradnji gospo- darski in socialni razcvet. JIH POVOLJ POZNAMO? Leta 1959 je bil v Celju na Slandrovem trgu odkrit spo- menik NOB, ki je za mesto Celje pomenil veliko estet- sko in urbanistično pridobi- tev. Brez dvoma je spomenik delo kiparja Jakoba Savinj- ska v Celju med številnimi kakovostnimi spomeniki NOB pri samem vrhu. Kipar Jaka Savinjšek je' tri leta delal na six)meniku. Prvo leto je porabil za vse- binsko dograditev teme, dru- gi dve pa za modeliranje fi- gur. Velikost figur na obeh straneh bloka, ki so vlite iz brona, je 2,90 do 3 metre. Kipar je na stenah tega mo- gočnega bloka upodobil te- mo, ki je posvečena vojna in miru. Zgodba VOJNE je upo- dobljena na severni strani in se prične razvijati spKKlaj od težavnih začetkov našega na- rodnoosvobodilnega boja (kip Tončke Cečeve) ter je pri- kazana vse do zmagoslavnega konca NOB (kip Zmage). Na drugi strani je upodabljen MIR, ki se spodaj pričenja s simbolom mladosti in se na vrhu konča z upodobitvi- jo zlate dobe človeštva«. Poleg spomenika »VOJNA IN MIR« je grobnica, kjer so pokopani naši veliki revolu- cionarji in borci: Dušan Kraigher-Jug, Vera šlander, Iv;m Kovačič-Efenka, Mica Slander in Franc Rojšek-Jailoa. I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R»NK^ DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — O MARTIN DEŽELAK IZ SLIVNEGA NAD LAŠKIMA ^miji ;2ii: iifii:iLi REKLI SO MU, DA JE PRESTAR ZA V PARTIZANE Oblačen in deo jasni jo usodo nje- govega avtomobila, mu malce odleže. Napoti se torej peš do svojega ko- njička. Razočaran ugoto- vi, da je avto, v procesu odstranjevanja z nezažele- nega mesta, spremenil obliko ali pa barvo. Do- gaja se namreč, da avto, trmast kot njegov voznik, ki noče sprevideti, da je pametneje parkirati kak- šen kilometer proč, noče in noče na »pajka«, To- da, nazadnje se preda trem ali šitirim korenja- kom kljub temu, da je »konjsko« močnejši. Pa- metnejši pač popušča. Po- sledice so lahko neserij- sko oblikovani blatniki, odrgnine na laku itd. V težjem položaju kot celjski pa je v takšnem primeru voznik iz druge- ga našega mesta ali iz tu- jine, saj ni kriv, če je tudi na drugi strani ceste dovoljeno parkiranje kot na eni. Prometni znak, ki bi to vsem jasno pokazal, stane sicer manj kot »pa- jek«, a žal ne prinaša no- benega dohodka. Morda pa bi bilo kljub temu potrebno najti pri- mernejšo rešitev in več misliti na voznika, ki si je avto moral prigarati, »pajka« pa uporabljati le v primerih, ko je napačno pvarkirano vozilo zares ovira za varnost udele- žencev v cestnem prome- tu. VLADO SRDIČ, Celje »VIRŠTANJSKO VINO« Kdo ga ne pozna? To. da, tist^a pravega! V Celju pa se pojavlja še eno »virštanjsiko vino«. Bilo je prejšnjo soboto opoldne. Mnoge hiše ozi- roma bloke na Otoku je obiskala ženska. Srednjih let. Visoke postave. Lepo oblečena. Na nogah je imela čevlje z dolgo dla- ko. »Imam še dva litra vir- štanjskega vina. Mudi se mi. Kupite ga.« Tako je ponujala svoje blago. Verjel sem ji. In kupil ne da bi poskusil to pri. znano vino. Tudi vprašal je nisem, po čem je. In tako sem čisto na koncu te zanimive kupčije zve- del, da ga prodaja po 25 dinarjev za liter. Veliko, sem si mislil sam pri se- bi. Toda, za pravo vir- štanjsko vino, naj bo. Na hiitro sem iz velike- ga flaškona, ki ga je no- sila, prelil vino v mojo posodo. Potem sem pla- čal in ženske ni bdio več. šele zdaj sem postal poBoren. Najprej na bar- vo tega nviršitanjca«. Bi- la Je temna, sdtoraj rjava. In ko sem si nekaj tega vina nalid v kozarec, sem spoznal, čeprav nisem strokovnjak, da sem ku- pil jabolčnik. Verjel in zaupal sem ženski. Nasamarila me je. Toda odslej nikoli več. In če se bo tudi vam ponudila priložnost, da bi na hitro, ker se prodajalki mudi, kupili piavo »virštanjsko vino«, bodite ix>zomi. Poskusite ga in vprašajte po čem je. Kot sem ugotovil pa obstaja pri tej prodaji še ena varianta. Res je, da nisem preverjal, če pri eni in isti prodajalki. To- da, moj znanec je kupil prav takšno »vino«. Tudi na hitro. R."tzlika je bila le v tem, da ga proda- jalka ni imela s se^boj, ker ga je bilo pretežko nositi, marveč je prosila le za prazne steklenice, ki jih je šla nekam na- polnit. Pa ne z vinom, marveč prav tako z ja- bolčnikom. Prodala pa je seveda pravo »virštanjs. ko vino«. Tudi on ji je verjel, zaupal in plačal. In bil je prav tako ogol- jufan. Torej, pozor pred »vir- šitanjskim vinom«! B. M. POSREDOVA- NJE NASLOVA Sporočite mi, prosim, kje najdem naslov sodno pooblaščenega cenilca za stanovanjska in gospodar, ska poslopja. Za skorajšnji odgovor se vam najlepše zahvalju- jem! Si-ečno! MARKO NOVAK, Vransko ODGOVOR: Naslove so- dno zapriseženih cenilcev za stanovanjska in gospo, darska poslopja — te, ki so vam najbližji — vam posreduje NT: Vinko Jor- dan, Gotovlje pri Žalcu; Slavko Kukoa-ec, Celje, Mariborska 20 in Venče- sdav Lang, Celje, Cesta na Ostrožno. Lahiko še pov- prašate pri Občinskem so- dišču v Žaaou. NA$ KRAJ KOZJE: NA SMUČAR- SKEM TEČAJU v šoli smo dan pred počitnicami zvedeli veselo novico — štiri dni bomo kneli smučarski tečaj. V petek so nam takoj po pouku razdelili smuči in čevlje. »Tovariš Biz- jak nas je razdelil v dve skupini. V prvi so bili učenci, ki še ne znajo smučata, v drugi pa tisti, ki se že znajo. Prvi dan tečaja. Po ogrevanju smo se začeli učiti osnovnih veščin smučanja. Naslednji dan se je zjutraj vreme malo kisalo, toda, kmalu je posijalo sonce. Ko smo ponovili vajo prejšnje- ga dne, smo tekmovali v slalom.u, ve leslalomu, smuku in skokih. In tako je bilo tudi konec našega tečaja. Po dveh dneh. Kajti toplo vre- me je sneg hitro pobralo. Navzlic temu smo se v d\'eh dneh veliko naučili. DEJAN KRESNIK TEHARJE: PRIDNI GASILCI Tudi teharski gasilci so imeli letno konferenco. Zbrali so se člani, pionir- ji in drugi gosti, kolikor se jih je od- zvalo vabilu. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je bilo delo v pret^eklem letu zelo plodno. Morda celo eno najbolj uspeš- nih, odkar obstaja društvo od 1921. le- ta Na tekmovanjih so dosegli lepe re- zultate. Mladi člani so na republiškem kongresnem tekmovanju v Mariboru zasedli prvo mesto, veterani pa drugo. Prav tako so mladi člani zmagali na tekmovanju v Avstriji. Na občinskem tekmovanju na Dobrni pa so vse tri ekipe dosegle prvo mesto. Di veter Franc vseh KJL na n< ma. ] cer p požar Leti njost razne skih Na valni, činsk( tudi : požar LA^ OBi SKl DV£ pride ža ob seji j forum izbez' gov deske mi zi, stari pravi? Na šotne nili »< jevna bolj J sramo škega. dvoma no 118 prispe pričak tudi r SIGMA TROVLEČNI SPECIALNI KOTEL SIGMA-SMELT TSK Sigma — TG special je trivlečiii specialni jekleni kotel 7-a kurjenje z oljem oz. plinom. — kotel Sigma S je toplo- vodni oziroma vročevodni — obratovalna temperatur« vode do 110« C — obratovalni tlak do 60 m VS — preizkusni tlak 7,8 atm — izvedba: plameno-dimnocev- na — ognjeodporni turbulatorjl v dimnih ceveh in minimal- na izstopna temperatura dimnih plinov zagotavljajo optimalni izkori stek zgorevanja — lahek dostop do plamcnice in dimnih cevi — sprednja in notranja vrata kotlov izolirana s termo betonom — priJiljučki za varnostni tn regulacijski termostat na kotlu — možnost zamenjave plame- nice in dimnih cevi in s tem daljša življenjska do- ba kotla — garancija i leta OD RINKE DO SOTLE — 00 RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — C t t>0 SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE •|(v čast, da ima med a^a člana v občini, aktivno nastopa na l0 najstarejše člane, ilji; pa niso pozabili iflitev gasilskega do- CHi prostovoljno. Sa- i^i pri gašenju vseh cjlo največ gozdnih. 3(ili obnoviti zuna- [>ma, izvedli bodo se udeležili gasil- t ,lj^ člani pa požrtvo- [nančne pomoči ob- 3b ne bo šlo. Upajo t^resne skupnosti za n A. v. \ST PRED ifcez Laški most se led poslopje sede- (Xie, toda na zadnji eed skupščino kot i- vprašanje ga je 'dje in sicer nje- ki ima majave .^e s pločevinasti- .,ži ta petdeset let Kdo naj ga po- čez mizo na pri- {, leti pa so zavr- iodgovorna je kra- I da bo zadeva še 1, ki so rohneh o sami krajani La- legata je bilo brez I mestu, naslovlje- islov, sicer pa bo It, od koder sedaj i— in po možnosti aa. J. Kr. DNI KOTEL 3 SPECIAL lo goreči kotel za cen- ■itrdo, tekoče in plinasto « special je toplovodni po DIN 4702 .ratura vode do 110" C vode do 30 m VS atm za zgorevanje vseh vrst >v In odpadkov enkratnim polnjenjejii od l)ulatorji v dimnih ceveh stopna temperatura dim- avljajo optimalni Izkori- anjc vrst kotlov . kombinirani SIGMA-TG - na trdo gorivo SIGMA- - kombinirani SIOMA-TG - na trdo gorivo SIG- l REČICA OB SAVINJI PRIPOVED KRMANIŠA LOJZA Pocukal me je za rokav, tale krmaniš Lojz. »Ce boš pisal o splavar- jih ... jaz vem vse.« Sedla sva. Nagnil sem gla- vo, da bd bolje slišal. Lojz je skrivnostno pleteničil svo- je misli, besede so uhajale v dim. V Rečici ob Savinji. Iz- za sanka so naju pogledo- vali. Nedaleč vstran, v Nizki, se je 1909. leta rodil krmaniš Lojz Jeraj. »Tole, prijatelj, tole flesar- stvo, veš, tole je sila imenit- na reč. To moraš doživeti. Kipenje vode, široka pro- stranstva razlitih rek, petje na flosu, neskončne vožnje in imenitni večeri na savinjskih hlodih, vidiš, to je bilo živ- ljenje. O tem sem pisal, ve- liko pisal.« Morda je Lojz o flosarstvu res veliko pisal, a se nikakor nisva mogla sporazumeti, kje so njegove črke o savinjskih splavarjih zagledale luč sve- ta. Morda v Mohorjevi druž- bi? Nekaj podobnega je kr- maniš Lojz omenil v svoji gostobesednosti. »Človek, bil sem na flosu od svojega petnajstega leta pa do začetka druge svetov- ne vojne. Takrat je to bil najboljši kruh, flosar pa go- spod. Meni je bila TOda pri srcu, hotel sem postati mor- nar, ampak, priznati moram, da bd se v tistih flosarskih ča&ih lahko meril z vsakim mornarjem. Saj sem bdi kr- maniš, ne?« In tako je razgrinjal svoje misli krmaniš Lojz, ki je s svojimi splavi izpod savinj- skih gora in večno nemirni- mi očmi prišel najdlje do Gevgelije. »Ko smo pluli po Savinj- ski dolini pa naprej do Za- greba, nas je bilo na splavu tudi do dvajset. Od Zagreba naprej, voda je bila mirna in nevarnosti ni bilo več, pa smo bili le še štirje. Tam je imel splav, več jah je bilo povezanih skupaj, tudi clo tri- sto kubikov lesa.« Vsak dan so se ustavUi vsaj trikrat, da so se pošte- no podprli, kot je dejal po- menljivo krmaniš Lojz, od Zagreba naprej pa so si ku- hali sami v kotlu. Dobre vo- lje je bilo na splavu na pre- tek — pirepevaU so, tu in tam pa so vrgli tudi hiodiče- ve podobice. Takrat je splav neredko krenil svojo pot. Ajnc je znal prekriža.ti ra- čune. Takole misli Lojz: »Ni da bi rekel, da je bilo hudo. Včasih je bilo res težko, ko je bila voda razlita čez bre- gove in nismo vedeli, kje sredi tega neskončnega pro- stranstva voda je pravzaprav struga in si bdi ujet samo v svoje čute. Takrat je bilo treba voziti po zdravi pame- ti, kakor si pač najbolje ve- del in znal.« Lojz je z\^ozil. Zvozil mimo ladij, ki so spodaj na Savi pozdravljale s piski in le včasih je medlo pomislil, ka- ko bi bilo, če bi bdi mornar. Prerinil se je nekako mimo brzic v današnje čase. Hja, če bi bil mornar! A bil je flosar. In flosarsko d-ušo ima v sebi še danes. MII^EMCO STRA&EK ŠENTJURSKI DRUŽBENI PLAN DOKONČATI GASILSKI DOM Prostovoljno gasilstvo ima v Šentjurju globoko zasidra- ne korenine, saj so se nje- govi člani minulo soboto zbrali že na stotretjem obč- nem zboru. Minulo poslovno leto je po- tekalo pri njih ob izrednem vlaganju naporov za dokonč- no izgradnjo gasilskega do- ma. Ob vlaganju lastnega dela ter lastnih in družbe- nih finančnih sredstev je dom že dobil svojo dokonč- no notranjo in zunanjo obli- ko. Menimo, da se je vod- stvo društva pravilno odloči- lo o notranji funkcionalni razdelitvi prostorov, hkrati pa ni jx>zabilo na estetski zunanji videz doma. Svoj- stvena fasada s prikupnimi lesenimi oblogami in balko- nom, dajeta stavbi bogat in prav nič tradicionalno dru- štven videz. Ko bo ustrezno adaptiran še stolp v obhki enokapnice z leseno oblogo, bo to res lep objekt, kate- rega bomo vsi šentjurčani veseli. Zelo prav je, da so si v okviru doma omislili tu- di dvorano v kateri bodo lahko družabne prireditve. Vsi vemo, da so gasilci do- bri in skoraj edini organiza- torji večjih veselic v obdob- ju zadnjih nekaj let. Ob obilici skrbi in delu z novim domom samokritično ugotavljajo, da se niso do- volj posvetili vzgoji gasilske- ga naraščaja in ženskega članstva, so pa svojo osnov- no požarno-vamostno poslan- stvo v celoti izvršili. Po- veljnik je poročal, da so us- pešno sodelovali na 13 poža- riščih, se vključevali v raz- na tekmovanja, prisostvova- li pri vseh pomembnejših manifestacijah v občini in izven nje ter v lanskem suš- nem mesecu juliju uspešno oskrbovali občane s pitno vodo, kjer je bila potreba. Zelo umestna je tudi povelj- nikova ugotovitev, da bi društvo nujno moralo izpo- polniti svojo tehnično opre- mo, ker le na ta način bo- do njihove požarnovarnostne akcije še uspešnejše. Občni zbor je za dolgolet- no požrtvovalno delo na po- dročju gasilstva imenoval tov. Arh Antona za častnega člana. Jubilejna priznanja za 10-letno delo sta prejela Alojz Jošt in Jože škorc, za 20-letno Martin A\ižner in za 30-1 etno Florijan Erjavec. ERNEST REČNIK BRASLOVČE Na zadnji seji sveta kra- jevne skupnosti Braslovče, so med drugim sprejeli tudi svoj program dela za leto 1977. O programu smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Marja- nom Lesarjem: Povejte nam, prosim, kate- rim delom bo letos krajevna skupnost Braslovče namenila največjo pozornost? »V programu za letos smo največ namenili za našo novo osnovno šolo. Zanjo bomo temeljni kamen položili 8. februarja, šola pa bo imela 12 učilnic za kabinetni pouk, telovadnico, kuhinjo in dru- ge prostore. Druga naloga bo rešitev stanovanjskih pro- blemov za prosvetne delavce. 2e letos bomo zgradih pet takšnih stanovanj, s tem pa bomo rešili tudi vse trenut- ne potrebe. Poskrbeli bomo tudi za ce- ste. Letos bomo obnovili dva odseka še neasfal ti ranih cest v Zgornjih Gorčah, v Bra- slovčah pa bomo izgradih avtobusni postajališči. Med večja dela sodi ne- dvomno še izgradnja vodovo- da v Parižljah, o katerem že dolgo govorimo in za katere- ga so tudi krajani sami ve- liko prispevali. Ker imamo skromno javno razsvetljavo, smo se odločUi, da jo JK)- pravimo. Razsvetliti želimo vi,aj glavni križiŠ4ii v Malih Braslovčah in Parižljah, v načrtu pa je tudi obnova mrliške vežice. Program je precej obse- žen, zato bomo za izpolni- tev potrebovah tudi precej denarja. Samoupravni spora- zumi in prostovoljni prispev- ki občano'' pa nam bodo, ta- ko upamo, zagotovili vsaj pretežen del potrebnih sred- stev.« TONE TAVČAR AKADEMSKI PLES V CELJU v petek, 4. 2. 1977 bo ob 20 uri v novi hali Golovec v Celju Akademski ples. Orga- nizira ga Klub celjskih štu- dentov Celje, s podporo de- lovnih in družbeno-poliitičnih organiizacdj. Za prijetno glasibo bo po- skrbel ansambel Čudežna polja iiz Maribora. Darja GLANCNIK lAALA ANKETA KtVNA TRGOVINA v konjišla občina (jpazimo v zaonjUi ie.tili dobro in umno gospodarjenje. Nekatere delovne organizacije dosegajo v proizvodnji oelo svetovno raven, zelo raz- gibano pa je v konjiški občini tudi družbene življenje. Za vsem tem razvojem pa močno 23ao6itaja trgovina, skratka, pon^adba potresnega blaga je izredno slaba. Dogaja se, da se morajo občani konjiške občine zara- di nakupov m premajhne izbire odpeljaiti v sosednjo, pri tem pa ne pomasildjo na dej.stvo, da se njihov di- nar obrača s pridom drugje. IRENA MIHELAK: »Ko- Idikor kupujem v Sloven- skih Konjicah hrano in druga živila, sem kar za- dovoljna. Po večje nakupe pa grem v Maribor, kjeir tudi čez teden živim. V naši občini je trg-ovska mreža preslabo raavita, predvsem pa nI iizbire med tekstilnimi izdelka, zato se jEiiz oblačim v Man. boru. Za vsak dan v Ko- njicah ži^vila že dobiš, če I>a SI malo bolj zahteven, pa moraš dracam« KRISTINA MIHORKO, gospodanja: »Kruha pač ne bi smelo nikoL zmanj- kala, vsaj črnega ne. pa se to zgoda. Okoh dva- najste ure 2imanjka črna kruh, ker ga ljudje naj- več kupujejo. Preskrba z mesom je zdaj v redu, pri zelenjava na vehko izbore, kar tudi ni prav. Trgovi- na je v neši Oibčini slabo rsEvita in zaostaja za vsem druig.im. Za večje nakupe se odpeljem v Ce- lje ah Maribor.« MARIJA KOS • iz Zreč: »Malokdaj dobimo v Slo- venskih Konjicah svež kruh, ker imajo v pekar- ni z drugimi odjemalci pogodbo in jo pač morajo izipolniti. Mi se pa lahko zadovoljimo z ostalim. — Predvsem pa v konjiški občini primanjkuje izbire v tekstilu, perilu in kon- fekciji, zato odhajamo po nakupih drugam. Lahko bi imeh tudi več izbire v zelenja'vTii trgovini.« STANE SLEIvIENŠEK iz Slovenskih Kcrnjuc: >^e- prav je res, da primanj- kuje plina v vsej Slove- niji, ne vetrjamem, da ga ni mogoče dobiti po cel teden, kar se dogaja v Slovenskih Konjicah. Mo- ramo po phn v Slovensko Bistrico ah celo v Mari- bor. Zapišite še to, da so cene v kanjdš.la občini TOšje kot drugje, kar a\ prav tn je že zadnji čas, da se ustrezno podjetje pri nas predrami.« MIHA VIDALI: »Začel bom s kruhom, kd je bi- stven, jaz pa še vedno nisem z njim zadovoljen. Izbira je premajhna, naj- huje pa je to, da primanj- kuje črnega kruha. Seda- nja trgovina je postavila višje cene kot so drugje, to pa zato, ker ima mo- nopol in nd nobene kon- kurence. Predvsem pa si želim, da bi v Slovensikih Konjicah imeli velebla- gomico, kjer bi lahko človek dobil vse, kar sd žeh.« Z. S. Kaj Konjicami pogrešajo v svoji občini, smo zabe- ležili v mali ankeiti, katere namen je predvsean opo- zorilti na nekatere vsakdanje probleme, ki so sicer mojhm, kljob temu pa izražajo občanovo nezadovoilj- stvo. ) SOTLE — OD RJNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 10. stran — NOVI TEDNIK St. 5 — 3. februar 1971 KMETIJSTVO Rikzp.'-ave o hitrejšem luzvoju Kme- tijstva in preobrazbi vasi poskušajo nekateri speljati na straaski tir. Pra- vijo, zakaj se v to vmešavajo tudi de- lavci, saj kmetje najbolje vedo, kaj je treba storiti. Taiko menajo predvsem tisti, ki bi kmetijstvo radi izboljševala le s krepkim zviševanjem cen. Take cene pa morajo na koncu kon- cev plačati delavci. Zato jim ni vseeno, kaj se godi z našim kmetijstvom. Na to opozarja tudi socialistična zveza, ki je pripravila javne razprave. Pridelo- valec mora namreč dobiti toliko, da bo zadovoljen z izkupičkom, sicer ne bo prideloval hrane. Delavec pa naj bi dobii živila po takih cenah, ki bi ustre- zale njegovim osebnim dohodkom, si- cer jih ne bo mogel kupiti dovolj. Pri pospeševanju kmetijstva je to- rej treba upoštevati oboje. Do takih pridelovalnih stroškov, ki jih bodo od- kupne cene pokrile in bodo prodajne cene hkrati sprejemljive tudi za po- rabnike, pa je moč priti le z boljšo organizacijo delo, ustreznejšimi druž- beno gospodarskimi in dohodkovnimi odnosi ter večjimi naložbami v kme tijstvu. Najbolj otipljiv je denar za urejanje hlevov, nasadov, nakup strojev in ple menske živine ter druge naložbe, ki zvečujejo pridelke in dohodke. Kmetij- stvo ga ne more ustvariti dovolj. Po- trebni so še drugi viri in krediti pod ugodnejšimi pogoji. Kdor kaj prispe- va, pa ima pravico razmišljati, razprav- ljati in celo predlagati, če stvari dovolj pozna, kaki> sredstva up>orabljati, da bi več koristila. Pred leti je bilo še hudo neprijetno razlagati kmetom, da jim na malih kmetijah vehki stroji ne bodo prinesU dovolj dohodkov. Nekateri prav zdaj s takimi stroji fK>skušajo dokazovati, da so cene pridelkov prenizke. Nočejo pa razmišljati, kako naj se amortizira stroj, ki stoji brez dela na njihovem dvorišču ali v šupi skoraj vse leto ra- zen nekaj dni ali ur, kakršen pač je. Stroj, ki ne dela se tudi v tovarni ne more amortizirati, ne prinašati dohod- ka. O tem že razmišlja vse več kme- tov in se povezujejo v strojne skup- nosti. Ali se ne bi kazalo združevati še naprej tudi pri delu? Nekateri so tudi to že poskušali v vinogradništvu in drugod in se jim zdi koristno. Raz- mišljata in prei^kiLšati je treba še nar prej. Nekateri bi sicer radi preskočili na- enkrat vse stopnice, da bi bili takoj na cilju. Taki predlogi na javnih razpra- vah motijo nekatere kmetovalce. Ni se jim pa treba vznemirjati. Nihče ne more prisiliti kmetov, da bi jih spre- jeli, saj je združevanje njihovega dela, zemlje in sredstev povsem prostovolj- no. Na takih razpravah pa lahko zve- do f-udl dobre in takoj uporabne stva- ri, ki se jih sami ne bi spomnili. Za- kaj torej ne bi poslušali in razmišljali tudi o takih mnenjih in predlogih, ki se jim v začetku morda zdijo pretira- ni? J02E PETEK KMETIJSTVO V JAVNO RAZPRAVO ČIMBOLJ MED LJUDI REGIJSKI POSVET JE VODIL FRANC SiMONIC Minuli teden je bil v Celju na pobudo medobčinskega sveta SZDL regijski posvet s kadri, ki bodo vodili javno razpravo o kmetijstvu. Po- svet, ki ga je vodil Franc Simonič, predsednik sveta za družbeno ekonomske odnose pri republiški konferenci SZDL, je udeležencem naka- zal smernice, po katerih naj vodijo javno razpravo po or- ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Raz- prava mora priti do sleher- nega občana, je dejal Franc Simonič, biti mora čimbolj razvejana in pokazati najak- tualnejše probleme kmetij stva v čim jasnejši luči. Od- govornost za razpravo ne sme biti le stvar tistih, ki jo bodo vodili, temveč tudi ob- činskih skupščin in drugih družbeno političnih dejavni- kov. Razprava, ki bo konča- na do začetka marca, naj končno pokaže, kako daleč smo prišli v kmetijstvu, kaj smo uresničili in kaj ne. Odkrito bo treba povedati o nekaterih perečih proble- mih, pojasniti, toda ne kam- panjsko, da ne gre za ni- kakršno poseganje po zaseb- ni lastnini in da to ni ni- kakršno spreminjanje dose- danje politike v kmetij st\ai. Vsi, ki bodo sodelovali v razpravi, naj govore v ja- snem in razumljivem jeziku o integracijah in dohodkov nih odnosih v organizacijah združenega dela v kmetijstvu. Razprava naj spregovori tudi o višinskih kmetijah, kmeč- kem turizmu, o socialnih problemih in sploh o vsem, kar se tiče kmetijstva. Ra- zumljivo je, da bo čimbolj ša, čimveč občanov bo v njej sodelovalo. Javna razprava, katere podlaga bo dokument repu- bliške konference SZDL, bo morala prinesti predvsem ze- lo veliko predlogov in ra^i ti zelo živahen razgovor, ki mora opozoriti na nekatere še ne dovolj nakazane pro- bleme, mst PODČETRTEK: SEMINAR Minuli teden je bil v Pod četrtku seminar predsedni- kov svetov krajevnih skup nosti in vodij delegacij v krajevnih skupnostih. Beseda je tekla o organiziranosti splošnega ljudskega odpora v krajevni skupnosti, o družbe- ni samozaščiti, vlogi samo- upravne organiziranosti, načr- tovanju, financiranju in sta- tutih. Predavali so domači predavatelji. HMEZAD ŽALEC — TOZD Gostinstvo Celje — Kidričeva 6 objavlja na E>odlagi doK>čil samoupravnega sporazu- ma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta za: 1. Za DE Hotel Prebold: . IZIV!ENOVODJE KUHINJE 2. IZMENOVODJE STREŽBE 3. VEČ KUHARJEV 4. VEČ NATAKARJEV 5. BLAGAJNIČARKO 6. VEČ POMIVALK 7. VEČ ČISTILK 8. VEČ POMOŽNIH KUHARJEV Kandidati za navedena delovna mesta morajo iz- polnjevati naslednje pogoje: pod 1.—2.: hotelska šola z osnovnim poklicem ku- har oz. natakar ah VK kuhar oz. natakar in 2 oz. 4 leta deloTOih izkušenj v stroki. Pasivno znanje dveh tujih jezikov (nemščina >. Poi7,kusno delo 2 meseca; pod 3.: gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj v stroki; pod 4 : gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj v stroki m p>asivno znanje enej-^a tujega jezika; pod 5.: gostinska ali trgoi-ska šola in 4 leta delov- nih izkušenj v stroki; pod 6.—-8.: končana osemletka in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Za vsa delovna mesta od 3 do 8 se zahteva poiz- kusno delo I mesec. II. Za DE Samopostrežna restavracija Celie: L LIKVIDATOR 2. ADiVIINISTR.\TOR POGOJI. pod 1.: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj na delovnih mestih v računovodstvu. Po- Izkusno delo 2 meseca; pod 2.: srednja upravnc-administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj na administrativnih poslih. Poizkusno delo 2 mesečna. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naslovite v \5 dneh p>o objavi, na naslov TOZD — (»dbor za medsebojna razmerja delavcev.____^ VELENJE JuU-i bodo delavci Gradbe- nega industrijskega podjetja VECJRAD v Velenju odločali na referendumu o tem, ali se bodo priključili k SOZD Go- renje ali ne. O tem je že zdavnaj stekla beseda, ki je dosegla pomemben vrh v ve- lenjski Rdeči dvorani. Tam so pred vsem kolektivom spregovoriU o tem, kaj bi pomenila združitev za nadalj- nj.i razsvoj tega kolektiva. Gre za to, da bi pri Gorenju ustanovili neJkakšno gradbe- no industrijo za opravljanje nalog pri izvajanju svojega programa »dom«, sestavljali pa jo bodo Vegrad, Lesna Šoštanj, TOZD gradbeni ele- menti (ti so doslej bih v delovni organizaciji TGO Go- renje) in SOP Gradbenik Ljubno. Brez dvoma se bo oh primeru ugodnega izida referenduma dejaTOOst vseh močno povečala, kar bo v korist nas vseh. LOJZE OJSTERAEK POLZELA ZLASTI PARK V ŠENEKU Hortikulturno društvo na Polzeli že dolga leta odliku- je velika delavnost. Lepe us- pehe so dosegli pri urejeva- nju zelenic in okolij nekate- rih objektov. Prav tako jim je uspelo urediti smetišče in odvoz smeti. O načrtih za letos pa je predsednik Franc Derča po- vedal, da bodo še bolj skr- beli za zunanji videz Polze- le ter za. ureditev parka v šeneku. Prav tako želijo ure- diti okolico vrtca, doma Svo- bode in zdravstvene postaje pa tudi okolja nekaterih de- lovnih organizacij. Zasebni- kom bodo pomagali s stro- kovnimi nasveti in nabavo sadik. V okviru praznovanja 50- letnice Tovarne nogavic pa pripravljajo razstavo kaktej v gradu šenek. V tem mesecu bodo pri- pravili več predavanj o negi, vzgoji in varstvu okrasnih rastlin. V mesecu aprilu pa bodo organizirali tudi oči- ščevalno akcijo. »Kot rečeno,« je poudaril Franc Derča, »bo glavna po^ zornost veljala parku šenek. Vsi, ki ga poznajo, vedo, di je neprecenljive vrednosti Zato tudi pričakujemo ps uresničevanju te naloge vs« stransko pomoč in razum« vanje.« TONE TAVCAI CELJE: VABILO SADJARJEM IN VRTIČKARJEM V organizaciji celjskegi Hortikulturnega društva ba danes, v četrtek, 3. febru arja, ob 17. uri v dvoran komunahiega zavoda za so cialno zavarovanje, Gregorči čeva ulica, sestanek za sad jarje-vrtičkarje. Po uvodnen predavanju o pravilni vzgoji bo prost razgovor. Na vpra sanja pa bo odgovarjal pri znani strokovnjak, inž. Vi«.t^a a-veiA na Golteh se j« kar ii)einki'at med večino mladih piučarjev pojavila ogromna jygtava. Pod kosmato čepico šiliom so slonele v Siro- ■eiii (>bra:^-u prislonjeiie ži- ^hne OČI, obraz pa so tudi 3-asile močne brke, podobne jjj-Oiiievim. Mož ni bil nihče li-iig. Veljko Rogošič, lian jugoslovanski pLavaiec, ^nui v Splitu. DL>slej smo ^ bili vajeni gledati v vodi, •jer j« prav v zadnjih letih |!^stal svojevrsten rekorder, aj skoraj ni »luže«, ki bi e ne preplaval. Začel je si- v bazenu, kjer je dose- Ijel celo vrsto najboljših re- liultotov, ki ga bodo za vse f-sčne čase obdržali v imeni- pod naslovom »najiK^ljSi lugoslovanski plavalci«. Ba. Iieni pa so mu postali pre. cj-atki, utesnjevali so ga v ijegovih hotenjili, pri eks- ploziji njegove neverjetne ■nergije. Hotel je ven, na limo morje, tja, kjer je bil ojen in kjer je med otroško gro že z nekaj več kot tre- ni leti padel v morje. Drugi »troci so jokajoči pobegniiii, ;aj se je zgodilo z Veljkom. fendfir Veljko je začel čofo- ati ,> fokami in nekako se ■|e privlekel do kavlja, za kal erega drugače privezujejo jolno Poiem je kmalu resnično plaval, vendar še ni bil pla. Blec. Prišlo je »usodno« le- 0 1959, ko so se otroci po- lovno Igrali ob morju in kakali z jambora v morje, /eljko ni najbolje »nacen- ,rirai« in je z jambora zgr. jfiel v sosednji čoln. Pri tem 1 je poškodoval obe koleni Ji za kasnejšo rehabilitaoijo O mu zdravniki priporočili im več razgibavanja v mor. Jc; vCKii. To pa je pomenilo udi začetek Veljkove fanta- tično uspešne plavalne poti. Vxstal je član kluba, F>ojava e je na prvih tekmovanjih, Ijer so mu že »formirani« davalci morali gledati v hr- Bt. Veljiko je zmagoval! Ne- tetokrat! Na raaličndh pro. {Bh in v različnih slogih! Ijegova »speciallteta« je po. ital delfin, kjer še danes predstavlja nep)onovljiv feno- lien pri r^as. Ni treba posebej govorita, te je postal kar 142-krat dr- avni pn^ak in da je 52.krat Bbol^šal dTTk-^Tii rekord, še* danes je dvojni rekorder Ju- goslavije, in to na 200 m me- tuljček (aU delfin) ter na 400 m mešano. V njegovem st.anovanju je pravi niuaeo vsemogočih priznanj. Ima okoli 400 medalj pa neprešte- to število plaket, diplom, vaz ... S slednjih mu briše prah žena Željka, ki na.] bi tudi vedela, koliko jih je. Takoj naj pov«no, da je 2elj'ka tis^a Veljfcova sopot- nica, kd mu pr«istavlja po. m«nbno oporo tako v do. mačem okolju, kot sredd div- jih morskih in rečnih vcKia. Žena Zeljka: »Ne vem, kaj bd rekla... doiilej me ni ra- zočaral . . . nikoli ni^m po- sunula v njegov« anožnosti in sposolmost! . . . vedno je uspel...« ' Kaj pa letošnja pot, ki jo pripravlja Veljko in katera nima primere v svetu? Pot od legendarne Podgoi-e, kjer je bila ustanovljena Jugoslo. vanska vojna mornarica, pa do Reke? To namreč name- rava Veijico preplavati (okoh 500 km!) v čast 40-letnice pre- vzema vodstva naše partije s strani tovariša Tita in vseh dmgih obletnic, ki sodijo zraven. Plaval bo od 15. ju- lija pa do 20. avgusta, vsak dan po približno 35 ki i omet rov . . . Zena Zeljka: »Poskusiti je treba . .. morje je še vedno nekaj skriraostnega . . .« Potem spregovori Veljko, ki ga danes uvrščajo med najboljše mara.tonske plaval- ce na svetu, nekateri pa ga imajo celo za najboljšega: »Moji trije največji dosežki v maratonski karieri bi bih. Z bronasto medaljo, bi odli- koval dosežek Capri—Napoh v dolžini 32 km, kjer sem po- stal štirikrat prvak sveta. Nepozabno je, ko z\^ečer iigra- jo našo himno in na drog vlečejo našo zastavo. Za sa-ebmo medaljo imam, ko sem zanagal na kanad- skem šampionatu na reki Sa. gunay v dolžini 37 milj. Pla- val sem pmti toku reke, ka- tere temperatura je bila 13 stopinj! Tu sem tudi posta- vil svetovni rekord, katerega sem izbolišail tsl pol ure. plfl- vrt. pti juksaci enaj&i ur m 37 minut! Z zlato medaljo bi odidko- val moj najdražji ma.raton i legendarnega (jtoka Visa, kamor ni stopi i nemški če- velj, i>a do Spldta v dolžini i>3 km, zaradi valov pa sem plaval osem kilometrov več. Plaval sem na dan borca, v splitski luki pa me je pri- čakalo 60 tisoč ljudi. Morje je imelo 19 stopinj, pihal je hud veter, bili so visoki va- lovi. V morje sem skočil ob 4.37 zjutraj, v Split pa sem priplaval ob 19.15. S tem sem tudi postavil svetovni rekord v časovnem plavanju. V Splitu sem dobil za vse športne dosežke in predvsem za podvig Vis-Split najdra- gocenejše prizaiianje — zlato uro maršala Tita.« Potem se spoiinni plavanja v jezeru Ontario . . . »'I\j jezero v dolžini 32 milj (okoli 56 km) je doslej pre. plavalo samo šest ljudi. Za- nimivo je, da vsak plara aa sebe. Nisem imel toliko pro- blemov zaradi dolžine, kot zaradi hladnosti jezera (med 11 in 15 stopinjami), stalnih ■vetrov... Ob dveh ponoči sem štartal, na cilj pa sem priplaval ob 16.24. S tem sem dosegel nov rekord pro- ge in na drogu so ameriško zastavo (dosedanji rekorder je bil Američan) zamenjali z jugoslovansko. Ta bo \risela tako dolgo, dokler ne bo ne. kdo mojega rekorda izbolj. šal.« Z Veljkom, močnejsmi od morja, smo še dolgo klepe- tali o njegm^ih podvigih, be- seda pa je stekla tudi o rem, da je pred leti treniral a državno reprezentanco v celj- skem bazenu in stanoval v hotelu Evropa, da mu je na Ck>iteh všeč in da bo prihod- njo zimo ponovno prišel ter podobno. Natrosil je rudi ne. kaj gurmanskih nasvetov, ka- tere i>a bomo prihranili aa prihodnjič. Ko smo se po- slovdiLi z »delfinom na .sne- gu« (Veljko se je naučA sm-u- čati na Golteh, njegov sdn tudi in vsi drugi), smo mu ziaželeli, da bi uspešno pre. pla\^ še eno veliko etapo v dolžini 500 km, katero je ime- noval »Po sledeh partdaan- «akih ladiij«. TONE VRABL FRAN ROŠ ZVESTA ČETA 23 Z Vero je govoril v slovo na vrtu. Besede so ji hotele ^i mirne. Z lic ji je bral vso bol, ki jo je hotela skriti njim. Ob poljubu je njena solza padla na njegovo bila je topla iv grenka. S sklonjenima glavama sta se 'oZče razšla. Brez cvetja i/i petja, brez godbe in yoiwrov je odhajala ^uova stotnija. VIII November šestriajst. Brnelo, tulilo, grmelo je skozi jutranji zrak. V jarke, ■ed in za nje so padali siJinec, železo in ogenj. Zemlja je ufuda v hladno nebo sivo kamenje in ostanke drevja, ^alu je in se krčevito stresala. Gnev človeka, ki ga je '^ila in redila, je treskal vanjo. Sredi pogina so ljudje s topimi obrazi tiščali v luknje ^ojim življenjem, s to borno utripajočo lučco svojih dni. je bilo samo še trenutek, ki gre vsak zase posebej '^o njih, brez vezi s prejšnjim in prihodnjim, morda '^^ednji. Tukaj in spet tam je odlušil načet krik človeka, je bil in so ga zdaj le še razbiti udje, krvava zmes ^f>esja, koščkov sivih cap in možganov. S krvjo so bili ošeni preživeli ljudje in skale, te strašne skale. Lijaki so Odpirali v zemljo kakor grobov>i, drugod so se zasipa-: ^ podzemske luknje in so duiile v sebi stoke umirajo-'\ čih. In smrt je hodila dalje, od človeka do človeka, in njen dih je bil smrad krvi in mesa, dima in plina. Nenadoma se je vihra oddaljila in umirila. Tišina je bila kakor prazno, pogubno brezbrežje. Klici so se začeli v jarkih, iz lukenj so lezli ljudje, razcapani in zamazani. V kalnih očeh je bil ?7iorda samo drobec začudenja, da še gledajo in vidijo. Brkat korporal je tekel po jarku s krvainm uhljem, ki mu ga je bil oplazil kamen: »Napadajo nas! K strojnicam! Puške, granate! Ven iz brloga, zaspana svinja!« S čevljem je dregnil ob človeka, ki je noge stegoval iz luknje v jarek. Toda ni se zganil. Nekdo ga je obrnil in se mu je krvavo drobovje usulo iz odpetih hlač. »Semkaj se je bil privlekel, ko jo je bil iztaknil. in je tu izpustil dušo v čreva,« je dejal dolg, koščen vojak. Z one strani so se pokazale postave. Prva vrsta in še druga in še. Sovražnik je hitel v napad. S krikom so se bližali ljudje, pošastno veliki so se t>ideli iz jarkov, z drobnim korakom so telcali, z granatami in puškami v rokah. Zaropotale so vanje strojnice. Kakor s srpom požet je klecnil del prve vrste, vanjo je planila druga. »Streljajte, mečite!« je rjul korporal. »Opalite jim rilce, hudičem!« Za hip so postave legle in takoj spet planile v novo črto krogel iz strojnic. Blazni kriki so se Izvijali iz hrope čih grl, vrste so padale, a nove so prihajale in lezle naprej med bodeče žične ovire, raztrgane in prevrnjene. Spet £o se vanje izlile krogle, na žicah so obvisela telesa. Tja in sem so treskale ročne granate, v dim je metalo zemljo in ljudi, strojnice so ropotale strašno pesem. Ze so bajoneti dosegali grgrajoče ljudi, ki so se metali mož na moža. Bajoneti so krvaveli, tolkla so kopita pv.šk, ste- klene oči s zijale v smrt. Tu se je nasprotnik vgnezdil na truplih. Peščica pre- živelih se je umikala k sosednjemu vodu, ki je prejel pomoč in je drial položaj. Korporala ni bilo med preživelimi. Bil pa je med njimi Ivan Meglic. Razpraskano mu je bilo lice, šklepetali so mu zobje, roke so se mu tresle. Onemogel se je sesedel v krvavo mlako. Ni imel misli v lobanji, megla ga je zagri- njala vase, težka, gosta, blagodejna. Zbudil ga je sunek v rebra. Zbirali so se spet k napadu. S strani je teklo dvoje v>st postav, da se polaste izgub- ljenega jarka. Tem so se pridružili iz boka, preskočili kup peščenih vreč in že so bili v borbt. Ivan se je povzpel iz jarka, dolg in ozek, s puško v levici, z granatami v desnici in za pasom. Splašena zver. Mrzlično je odtrgal vžigalko ročni granati, tiho je štel, jo vrgel in pocenil. Zapraskalo je v jarku in pognalo drob- ce v zrak. Nato je skočil še sam v globino. Padel je na človeka, na žilnega človeka, ki je buljil vanj z razp-aljenimi očmi. Sovražnik je bil, zelena obleka mu je bila na rami oškropljena s toplo krvjo. Kratko bodalo je držal v desnici in ga je dvignil. »Izpusti!« je krehnil Ivan. Z obema rokama je zgrabil njegovo roko v zapestju. Na levico mu je bil pokleknil. Desnico, ki mu je grozila, je nameril na nabrekli vrat človeku. Z vso silo je pritisnil. Slo je kakor v blazino in v tankem curku mu je brizgnila kri v lica, v oči. človek na tleh je skrčil noge, premaknil glavo in se zagledal vanj z zaobrnjenimi očmi. Ivan je nepremično strmel v njih belino. Mraz mu je zagomazel po hrbtu. Jarek je bil spet menjal lastnika. Nasprotnik je ljut bljuval železo in ogenj iz vseh žrel. Ječala je in se majala zemlja, brizgala je v zrak kamenje, drevje, ljudi. Na večer so od razrušenih jarkov ostale le še vrste lukenj in v njih so se skrit^ali preživeli. Na noč je bobnenje ponehalo, kakor da je trudno lastne jeze. V razdejane postojanke so poslali novih čet, zamoUdo so zapeli krampi in lopate in so kopali do notnega jutra. Grobove mrtvecem in sebi zavetja. Ivan je vso noč spal, niso ga mogli prebuditi. Sele sredi prihodnjega dne je odprl oči. Ležal je na deski v podzemski vdolbini, za pasom mu je še viselo dvoje ročnih granat, obraz mu je bil prevlečen s strnjeno krvjo. Bila je tuja kri. Spominjal se je vsega, kakor da se je bilo zgodilo v omotici. Kmalu je pozabil misliti na vse to. Na vse, kar je bilo včeraj, in tudi na vse, kar bo jutri, če jutri sploh še kaj bo ... Le malo je bilo prejšnjih ljudi še tu. Nekaj novih obrazov se je srečevalo z njegovim. In nekaj je bilo novic iz zaledja, iz sveta onstran vsega tega. Ustreljen je bil ministrski predsednik, grof StUrgkh. In umrl je bil tačas stari cesar, šestinosemdesetleini Fram Jožef. Da, to je bil tisti, ki je pričel to vojno. In zdaj naj jo nadaljuje mladi Karel. Nadaljuje do zmage, je bilo povedano v povelju slavni armadL 12 stran — NOVI TEDNIK St. 5 — 3. februar 1971 TABLETOMANIJA VSELEJ TUDI POSLEDICE Od vseh naštetdih substadiic, fci običajno sestavljajo table- te proti bolečinam, bi si ogle- dali aminopirin, fenaoettn in derirate barbnturne kisline (fenobarbiton). Aminopirin je zelo star pre- parat in je nastal okrog 1890. Njegovo delovanje je analge- tično in antipiretično in de- luje tudi protivnetno. Ce se ga preveč uporablja ali dalj časa, lahko pride do spre- memb na koži (rdečica), ka so trdovratne tn se težko po- zdravijo. Poleg preba^-nih motenj pa je dokazano, da povzroča pri daljši uporabi padec števila belih krvnih te- lesc (agranulocitoza), ki je lahko spremljano s povišano temperaturo in razjedami na sluznici žrela in se lahko to srtianje konča budi s smrtjo. Fenacetin je tudi iz tega obdobja. Deluje na živčne kon- čiče živcev, ki prenašajo dražljaj bolečine ter je tudi antipiretik. Ker je večina ta- blet proti glavobolu, lahko pride do kronične zastrupi- tve. Tak človek, ki se vsak dan zastruplja s tabletami, ima slabo kri, težko diha, ni- ma apetita, ima prebavne motjaje in muči ga nespeč- nost. Zaradi vseh teh motenj se glavobol še poveča in to se skuša popravita z novo tableto. Dokazano je, da se na fe- nacetin lahko tako navadi- mo, da brez njega ne more- mo biti. Pride celo do od- visnosti in vsaka drastična prekinitev lahko povzroči ab- stetične motnje, ki so sprem- ljane s psihičnim nemirom, glavobolom, tresavioo rok, nejipečnostjo, izmeničnimi dri- skami in zaprtostjo. Cesto se pojavi tudi močna slaboikrv- nost in poškodba ledvic. Derivati barbiturne kisline (fenobarbiton) so še bolj ne- varni. Stalno vnašanje barbi- turabov v telo lahko pruvede do kronične zasitirupiitive in da- nes predstavlja eno obliko toksikomanije (odvisno od zdravila). Sami barbiturati služijo kot pomirjevalo in v kombinaciji z zgoraj našteti- mi substancami ojačujejo nji- hovo delovanje. Pri daljši oziroma vsakdanji uporabi tablet zoper bolečine pride do nabiranja oziroma kopičenja barbituratov v tele- su in postopoma nastaja cel niz nevrasteničnih simptomov (kar povzroči povečanje šte- vila tablet). Sčasoma pride do mentalnih motenj, spomin peša in tako tak zasvojenec pozabi da je že vzel tableto in pride do ponovnega jema- nja tablete. Spremembe se kažejo tudi na koži in sicer kot urtikarija, rdečica. Tako lahko pride celo do akutne zastrupitve. Nekontrolirano jemanje ta- blet je podobno alkoholizmu. Zasvojenci težko mislijo, go- vorijo težko in počasi in so psihično labilni. Včasih pride do akutne psihoze, ki se iz- raža kot razburjenje, dezori- entacija, strah pred neznanim. To se doseže z večjim števi- lom tablet, ki vsebujejo bar- biturate ali če tablete zoper glavobol kombiniramo z al- koholom. To se dogaja pre- cej pogosto in ti ljudje, ki to delajo, se ne morejo vklju- čiti v svojo delovno sredino, če s^oje tablete ne poplaknejo z vinjaikom ali stično, škoda je teh ljudi in še bolj nas vznemirja dej- stvo, da segajo po tem budi mnogi mladi ljudje. B. J. ŽALEC: VEŽBALIŠČE ZA PSE MiniU sta dve leti, kar je skupina entuziastov v Žalcu ustanovila Klub za vzrejo športnih in službenih psov. Kako je bila ustanovitev dru- štva dobrodošla kaže podatek, da imajo sedaj že 1200 čla- nov. Na zadnjem občnem zbo- ru, kateremu so prisostovah tudi predstaAmiki republiške organizacije, je bilo vidno, da so v kratkem času dosegli po- membne uspehe. že doslej so se posamezni člani kluba izredno izkazali, saj so v kratkem času opra- vili preko 470 udarniških tir, s tem pa so pripomogli, da bo klub v bodoče še bolje deloval kot doslej. Predstav- nik republiške zveze je pohva- lil delo žalskega kluba, saj je eden izmed redkih v Sloveni- ji, ki je že v začetku obstoja doživel tako lepe delovne us- pehe. Trenutno je v Sloveniji enajst tovrstnih klubov. Danes imajo že petnajst svojih šolskih psov, prepriča- ni pa so, da bodo to število že v letošnjem letu kljub še neurejenemu novemu vežba- lišču še povečali. V progra- mu pa imajo tudi sodelova- nje na raznih kinoloških raz- stavah, tekmovanjih, prireja- nje predavanj, organizacijo plesa in podobno, seveda pa je vedno na prvem mestu skrb za vežbališče in izpol- njevanje osnovnih nalog, ki jih predpisuje kinološko dru- štvo. Na občnem zboru so se tudi dogovorili za prihodnje tesnejše sodelovanje s celj- skim kinolm letu so na območju UJV Celje obravnavali 309 mlado- letnikov, ki so storili 515 kazni- vih de.ianj In 170 otrok, ki so sto- rili 147 kaznivih dejanj. Zanimivo je, da se je v lanskem letu ste- . vilo storilcev zmanjšalo za 38 pri- | merov, žal pa se je povečalo števila kaznivih dejanj. To pome- ni, da isti prestopniki storijo po več kaznivih dejanj v enem letu. Žal so tudi hujše oblike kaznivih dejanj, ki jih povzročajo mladi. Posebej se »poslužujejo« vlomov v avtomobile. kra.|o avtomobilov in v njih »spravljenih« dragoce- nih predmetov. Močno pa so lani upadli pobegi mladoletnikov in otrok od doma, saj so zabeležili samo 38 prime- rov, medtem ko jih je bilo leta 1975 kar 113. Zmanjšalo se je tudi število pobegov iz vzgojnih domov, saj so jih lani registri- rali 113, predlani pa 130. Slednje primere pa izredno hitro odkri- jejo zato, ker mladi po pobegu storijo še več drugih kaznivih de- janj, kot raznih vlomov, tatvin in podobnega. Vsi zbrani podatki olajšajo pot iskanju prestopnežev. V zadnjih letih potekajo pri preprečevanju takšnih prekrškov številne akcije, ki so že obrodile določene uspehe. Brez dvoma pa je treba z njimi nadaljevati in jih dopolnjevati, da bi številke o prestopni.stvu mladoletnikov in otrok Se zmanjšali, če ne celo . . . 1, V. ZAUPNO BO KOT OČE? Hodim v srednjo šolo. Imam fan- ta, s katerim se zelo dobro razume- va, trenutno pa služi voja.ški rok. Ma- ma dolgo ni vedela, da hodiva sku- paj, vendar ko je zvedela, je bilo hu- do. Prepričevala me je in me tudi še sedaj, da sem še premlada za fan- ta, čeprav so že vse moje sošolke sreč- no zaljubljene. Ni mi šlo v glavo za- kaj mi tako brani, a pozneje mi je povedala, da se boji, da bi bil fant tak kot je njegov oče, ki je kroni- čen pijanec. čeprav imam mamo rada, sem ji v tem primem nasprotovala. Dop>ove- dovala sem ji, da moj fant ni tak, vendar je nisem mogla prepričati. Re- kla sem ji tudi, da do sedaj še ni- sem opazila, da pije, pa mi je odgo- vorila, da se fant dela pred poroko zlatega, da šele pozneje pokaže roge in da jabolko ne pade daleč od dre- vesa. Zaradi takih nasprotovanj sem pre- bedela že marsikatero noč, vendar do rešitve še nisem prišla. Pomagajte mi vi in mi odgovorite ali ima mama prav ali ne! IRENA DRAGA IRENA. nikakor ni odveč skrb, ki jo ima tvoja mama. Dekle ne sme pustiti pro- sto pot samo čustvom, ampak tudi ra- zumu. Vem, težko je tako misliti, ker srce govori drugače kot pamet. Konč- no pa, če bi imela vedno pred očmi vse nevarnosti, katerim gremo naspro- ti, zlasti pri tako važni izbiri, bi se malokateri poročil. Previdnost je lepa Čednost, je pa tudi huda zavora. Kot pri vseh situacijah je tudi tu najbolj- ša zlata sredina, ker eden in drugi skstrem lahko samo škoduje. Morda si ti res na enem in mama na dru- gem, tako da nima ne ena ne druga prav. Ker pa si še mlada in ker si zapisala, da so že vse tvoje sošolke srečno zaljubljene, se mi 23di, da si le malo preveč pod vplivom splošne zaljubljenosti, zato bi skoraj bolj drža- la z mamo. Poglejmo problem sam. Strokovnja- ki pravijo, da človeka v 70 odstotkih oblikuje okolje in da tudi v toliki me- ri pušča na človeku posledice. Ce Je okolje dobro, bo človek, ki je zrasel v njem, boljši kot v drugačnih pogo- jih. Zato svojega fanta opazuj. Ce se ne zna v ničemer premagati, če je go- spodovalen, ljubitelj hrupne družbe, če želi imeti povsod prvo besedo, potem boš vedela, kakšne bodo tudi posledi- ce. Ni nujno, da je fant pijanec, če je njegov oče, potrebna pa je previd- nost, zato ga opaauj in ga glej z ne- rožnatimi očah. S poroko še nekaj ča- sa počakaj, vse do tedaj, da boš spo- znala, da je fant res zlat ali se dela zlatega, kot pravi mama. Dolgo časa se človek ne more pretvarjati in kaj kmalu bo tudi tvoj fant prišel s pra- vo barvo na dan. NATAŠA Staša Gorenšek moda za njega Dajmo po daljšem času spet prednost močnej- šemu spolu in poglejmo tokrat, kaj je novega v moškem modnem svetu. Za še preostale hladne zimske dneve priporoča moda topla oblačila. To pa so hlače iz sive ali rjavo beige flanele, zraven oblečene športne srajce in topli puloverji v jacguardnih vzorcih. Puloverji ozi- roma pletenine so tako kot pri ženski tudi pri moški modi sestavni del zimske garderobe. Sple- tene so iz gladke ali mohair volne v lepih rjavka- stih, modrih ali sivih tonih. Med površniki oziroma plašči so priljubljeni prav tako mohair plašči ali narejeni iz volnenega kamelhara. Vedno dovolj aktualni so usnjeni, s krznom podloženi plašči, ki imajo krznen tudi ovrat- nik. ToHko — da vas ne bo zeblo in za informiranost o modnosti in aktualnosti. DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC — Cankarjeva 1 a vpisuje v PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA VPIS NA VIŠJO UPRAVNO ŠOLO V LJUBLJANI za vse kandidate, ki nimajo ustrezne pred- izobrazbe. Izpite bodo opravljali pri profe- sorjih, ki bodo vodili seminar. V šolskem letu 1977/73 bo v Žalcu ponovno odde- lek Višje upravne šole — vpis v 1. letnik. Prijave sprejemamo do 15. 2. 1977. KAJ PA CENE DIMNIKARSKIH USLUG? Kadar koLi se pri nas kaj podraži, pišejo o tem časopisi, slišimo v radiu pa tudi na televiziji. Le o spremembah cen dim- nikarskih storitev ni sle- du v javnosti. V decembru sem pla- čala za tromeseoje minu- lega leta 50 dinarjev za dimnikarsko storitve, zdaj pa bodo pobirali za dim- nikarske storitve vsak mesec p>osebej, in sicer za čiščenje enega dimnika 50 din, če pa ga ne bo či- sitil, bo dimnikar račimal le prevoz 20 din. In jjdaj se sprašujem. kako je s temi cenami in ali jih res vsakdo lahko dviguje za toliko, kolikor potrebuje. Zanimajo me torej cene dimnikarskili sborifteiv za žalsko občino. SLAVKA HRUSOVAR. Šempeter 27 PRIPIS: Vsako spre- membo cen dimnikarskih storitev odobrava občin- ska skupščina. V vašem primeru torej v Žalcu. Je j pa seveda vprašanje, ka- ko ste občani in delovni ljudje v občini seznanje- ni s takšnimi spremem- bami. Tu je zdaj bistvo vašega vprašanja in nanj budi nase uredništvo ne ve odgo^-cffa. Morda ga bo dalo dimnikarsko podjet- je? Prav bi bilo, če bi to storalo! Urednišibvo NT gt, 5 — 3. februar 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 HOKEJ NA LEDU Državiio hokejsko prvenstvo v skupini B je zaključe- no. Celjani so tretji. Zmagalo je moštvo Slavije, drugi je Tivoli. Za las so Celjani izgubili drugo mesto, z nekoliko lX)ijšo igro v tretjem krogu pa bi lahko dosegli znatno , več. Po sobotna tekmi, ko so Celjani zasluženo nadigraU moštvo Tivolija, je eden od stolnih gledalcev Jože Zoi-ko dejal: »V zadnjih tekmah proti Kranjski gori 2:3, Slavij! v I^ubljani 5:5, Mladosti v Celju 10:4 in sedaj proti TivoH,}u 2:1, smo videli odličen hokej. S takšno igro b<)do Celjani v bodoče vsekakor uspeli. Vedno več je mladih, ki se vključujejo v ekipo, opaziti pa je tudi stalni napredek v kvaliteti celotnega moštva. Vertovšek, Bratec, I^esjak, Zorko, Senica, Filipovič in vratar Komadina so okost.}e bodoče še boUše ekipe.« S tem pa sezona še ni končana. Prihodn,K) soboto bo v Celju srečanje Triglav — Celje. Načrtujejo pa še več prijateljskih tekem in zaključni memorialni turnir »Jane- ea Kokalja«, ki bo ob 30-letnici društva, koncem februar- ja. J, KUZMA UMETNOSTNO DRSANJE JOLANDA TRETJA v odlični organizaciji celj- skega HDK je bilo v Celju republiško člansko in mladin- sko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Nastopilo je 17 tek- movalcev iz Ljubljane, Jese- nic in Celja. Celjanka Jolan- ita Savernik je bila v konku- renci mladink prva v krat kem programu, druga v ob- veznem programu in v skup- nem vrstnem redu tretja. Druga celjska tekmovalka Vanja šketako je osvojila še- sto mesto med enajstimi tek- movalkami. J. K. Celjski košarkarji so na doma- % Ueh zopet poskrbeli k» pri- letno presenečenje. Z odlično igro premagali trenutno vodilno moštvo v II. ZKL — zahod Dal- rtn iz Splita s M:71 (Sei.^S). Eki- Celjanov je v tem srečanju »»stopila brez svojih dveh ključ- igralcev v prvi peterki — irllni igfralec Gole .ic bil po.ško- *'*van. oeJiter Kralj pa zaradi »Vdhodnili tehničnih napak na srečanju nI smel nastopiti. 1» prav ob takšni situaciji, ko i* Imel trener Zmago Sagadin iz- 'srtne težave pri sestavi moštva, * je ponovno izkazala Ijubitelj- "ta v.ilku in borbenost mladih v *4 športni zvrsti. Z vsem mla- lostnim ognjem in silovitim tem- '"»n ob Izredni podpori zvestih i'edalcev so igralci napravili po- kakršnega je le malokdo »rtčakoval. VI. polčasu sta bili »oštvi še izenačeni, menjavali sta •* v vodstvu in gcstje so ta del ceio povedli z minimalno razliko. 2e v nadaljevanju pa so domačini takoj ujeli SpliCane, v 34. minuti že povedli s 44:38 in v nadaljevanju vse bolj poveče- vali prednost. Zaustaviti jih nista mogla niti oba sodnika, ki sta jim prisodila kar 40 osebnih na- pak iu izrinila iz igre 4 igralce, rudi tak kriterij sojenja so to- laat mladi teljaui izdržali in na koncu zasluženo slavili pomembno zmago. Ponovno so izpričali ne- premagljivost na domačem terenu. Zaslužni za zmago so prav vsi igralci, ne glede na število dose- ženih košev. Tako sta Stefanec in Trobiš odlično zaigrala v ob- rambi, v napadu sta nosila vso težo l'ipan iu Sabolčki, levji de- lež pa je tokrat prispeval celjski zmagi tudi mladi Kuljad, gostom dokaj neznan igralec. Vsekakor so gostje vso pozornost posvečali kritju Pipana, pa so tako pri- hajali do izraza tudi drugi mladi celjski igralci. Najuspešnejši pri metanju na koš pa so bUi — Pipan in Sabolčki po 24, Kuljad 14, Štcfanec 7, Trobiš € itd. Ne glede na to zmago in prl- borjenih v celoti 18 točk v tej ligi, so Cleljani še vselej ostali na 8. mestu, od koder jih do konca prvenstva ne bo moglo zriniti no- beno moštvo. Načrtovano število točk je žc preseženo, članstvo v tej ligi je Celjanom zagotovljeno tudi v prihodnjem letu, kjer lah- ko računamo, da se bodo glede na pridobljene izkušnje lahko še bolj« uveljavili. B. JVG §AH: SRZOPOTEZNO rednem, prvem letošnjem, "■^opoteznem tiu-nirju SK Celje f nastopilo kar 14 tekmovalcev. 'I?*Sala sU v izenačeni borbi ^Nc PEŠEC in JANI BER- ki sta zbrala JO In pol toč- I*; Sledijo: Ojstrez 10, Jazbec 9, 7™">*ie 8,5, Bojovič "r.S. Oglar. **v»č In Bogadi 60 točk itdu To je ekipa državnih prvakov v rokometu za mladince. Prvi z leve stoji trener ekipe, nekdaj odlični igralec Celja, Niko Markovič. DRUGO DRŽAVNO MLADINSKO ROKOMETNO PRVENSTVO V CELJU Tri dni je bila v hali Golovec prava parada mladih jugoslovansikih rokometašev, saj je na njej nastopilo osem ekip, šest republiških in dva pokrajinska prvaka. Vsi pa so se borili za pokal llokometne zveze Jugo- slavije! Prav to tekmovanje, ki ga je odlično organi- ziral Rokometni klub Celje pod pokroviteljstvom Ob- činske konference ZSMS Celje ter sodelovanju mno- gih cel,jisikih delovnih organizacij, je še enkrat dokaza- lo, da v Jugoslaviji ni bojazni za nov rokometni rod. Po zadnjih rezultatih pa še posebej v našem mestu, saj so fan!t,ie po ogorčenih borbah osvojUi prvi držav- ni naslov v naši republiki! Pot, začeta okoli leta 1960, se je tako z zadnjim uspehom močno obrestovala, kar se je nenazadnje izkazalo tudi pri občinstvu, ki je zatlnji dan domala napolnilo dvorano in skoraj še bolje spremljalo mladince Celja kot njihove sitarejše kolege v zvezni ligi... Preko 2000 gledalcev je bur- no pozdravilo v nedeljo ob 12.16 zmago in uspeh celjske ekipe, ki si je pribo- rila naslov mladin.skega ro- kometnega prvaka Jugoslavi- je. To je prvi naslov prvaka v rokometu, ki smo ga osvo- jili v Sloveniji. Res da ni na- slov v konkurenci članov, to- da dolgoletno načrtno delo z mladimi v Celju je prineslo sedaj mestu ob Savinji vse naslove v tej starostni kon- kurenci. Po uspelem nastopu smo obiskali celjsko ekix>o: Boris Virant — el. tehnik: »Zelo sem vesel zmage, ško- da, da sem se razigral šele na zadnji tekmi. Turnir je usipel, nd pa presenetili, kaj- ne?« Aleš Praznik — učenec: »Ne morem opisati svojih ob- čutkov. Publika je bdla čudo- vita in nismo jo smeh razo- čarati.« Miha Samardjič — dijak TSŠ: »Po zaslugi odličnih pri- prav in vadbe trenerjev ter velike volje vseh igralcev smo pokazali »celjsko« igro in us- peli.« Rolando Piišnik — učenec: »Kaj naj povem? Srečen sem! Zasluženo je pokal zmagoval- ca naš.« Igor Razdor, najmlajši tek- movalec turnirja — dijak 'F-SŠ: »Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagali k uspe- hu. Trenerjem, pubhki in up- ravi. Lepo je biti mlad roko- metaš.« Iztok Ščurek — učenec Ko- vinotehne: »Državni prvaki smo. To olajša tudi mojo bo- lečino, ko sem se iažje po- škodoval. Zmagah smo zaslu- ženo.« Marjan Golob, tehnični vo- dja ekipe: »Priprave so popol- noma uspele, ker so fantje bili resni in delavni. Veliko zmagoslavje je delo vseh.« Mirko Toplak — dijak TSŠ: »Borih smo se vsd za enega, eden za vse. Za končni uspeh smo imeli srečnejše moštvo.« Herman Virt — učenec: »Zelo sem vesel. Ne vem, kaj bi fie sedaj lal^o pridaJ.« Miloš Rovšnik — dijak gim- nazije: »Izredno vodenje eki- pe, priprave in homogenost ekipe so nam prinesli uspeh, na katerega smo čakaU od Reke dalje.« Tomaž Kleč — dijak TSŠ: »Kako lepo je, ko si zmago- valec nad zmagovalci repu- blik. Se ne ■ morem prav do- jeti uspeha.« Branko Paučnik — prodaja- lec: »Mislim, da smo dosegh tisto, kar se nam je lansko leto izmuznilo na prvem pr- venstvu. Zato je zmaga tem- bolj dragocena.« Darko Zupane — delavec: »Mislim, da smo dokazali, da je Celje mesto rokometa. S svojo igro v vratih sem zelo zadovoljen.« Ivan Kaučič — zlatar: »Pri- jetno je biti v ekipi, ka ve, kaj hoče in kd je izpolnila svoj cilj. Sedaj pa je potreb- no misliti naprej.« Stanko Anderluh — dijak TSS: »Vsi soigralci so igrali zelo dobro. Sam se še nisem vživel. Toda uspeli smo, kar do sedaj še ni nobeni odlič- ni celjski generaciji.« Niko Markovič — trener ekipe: »Naslov prvaka Jugo- slavije je rezultat dela od lanskoletnega prvenstva, delo trenerjev Toneta Goršiča in Mileta cepina ter delo zad- njih 60 dni, ko smo imeU 32 treningov, 16 srečanj in tri dni priprav v Novem mestu. Bilo ya je težko in naporno, toda neix)zabno.« Zmagoslavje ob Kiključku j je bilo nepozabno. Gledalci so nagradili domačine z burnim aplavzom, skandiranjem, po- ljubljanjem, stiskanjem rok, dvigovanjem igralcev na ra- mena . . . Dokazah pa so še nekaj več: Ko so po tekmd igralci Me- taloplastike potrti zaradi po- raza zapuščali igrišče, so jih pozdravih z resnično toplim a.plavzom za dobro igro in tudd uspeh, saj navsezadnje tudi diugo mesto ni od muli! Ce izrečemo tokrat odlično oceno organizatorjem pa celj- ski ekipi in vsem tistim, ki so to prvenstvo v Celju omo- gočili, moramo izreči tudi za- hvalo in priznanje ljubite- ljem rokometa. To je nov do- kaz, da je Celje resnično sr- ce slovenskega rokometa! V zapisu nismo poa^edali vse- ga (sodili so najboljši jugoslo- vanski rokometni sodniki, med njimi tudi Celjan Štefan Jug, tekmovanju sta med drugim prisostvovala tudi predsed- nik RZJ Džordže Pekldč in zvezni kapetan Ivan Snoj, prl- soitimi pa so biLi mnogi dru- žbenopohtični delavca Celja, navzoča je bila mladina itd.), vendar naj še nekaj ostane za prihodnjič. Poskušajmo urediti prve prijetne vtise o pomembnem dosežku celjskih športnikov, petem pa bomo dodali še kaj prijetnega s te pomembne »fešte«. Iz hale Golovec poročajo: s tekstom: JOŽE KUZMA in TONE VRABL s fotografijo: TONE TAVČAR Kapetadi mladinske ekipe ščurek prejema pokal RZJ ia rok člana predsedstva RZJ Toma Zevnika, ob njem pa je predsednik RZJ Džoordže Pefclič. Po finalni tekmi se je Stanko Anderluh. eden riajboijših igiralcev turnirja, znaSel na rokah navdušencev te dinaantJN ne igre. Zaskiženo: — Mamica. Imaš res štiri oči? — Ne, ljubica. Zakaj vprašaš? — Očka je včeraj re- kel naši podnajemnici, da imaš tudi zadaj oči. — Kakšna je razlika med padalom in kondo- mom? _??? — Velika. Če se strga padalo, je tu mrlič, če... — Imate kaj proti, de- kle, če ležem poleg vas? — Ne, tega nisem ni- koli storila. — Potem oprostite, če sem vprašal ... — ... Ne, mislila sem, da nisem še nikoli ime- la nič proti. Kdor hoče biti mo.^ter, mora zgodaj začeti — tako pra vi en pregovor, drugi pa dodaja: Kar se Janezek nauči to Janez zna. Toda tale prikupen parček je tudi hudo moderen v svojih pletenih plaščih, šalih in kapucah. Morda bo le katera od mamic, ob pogledu na ta posnetelt segla po volnj in pletilnih iglah? GLASBA PO SVETU na pragu uspeha SVEŽINA PO ODHODU DVEH Med najbolj presenetljivimi razpadi med pop skupinami v lanskem letu je bil nedvom- no razpad vse bolj priljublje- ne skupine 10 CC. Pred kon- cem minulega leta sta se dva člana skupine Lol Crerne in Kevin Godley odločila, da za- pustita skupino, želela sta več časa in možnosti, da se po- vsem posvetita svojim ekspe- rimentom z novim instrumen- tom Gizmom. Oba sta že dalj časa v študijih in trojni giz- mo album, ki se bo imenoval »Posledice«, bo kmalu napo- Ucah. Odhod dveh članov pa prav- zaprav ni pomenil razpada skupine 10 CC. Oba preosta- la člana, Eric Stewa.rt in Gra- ham Gouldman sta obdrža- la ime in trdno sta odloče- na nadaljevati pot 10 CC tam, kjer se je ta končala. Prav- zaprav ne na istem mestu. Oba si namreč želita še več kreativnosti in lastnega dela, predvsem pa nameravata ne koliko spremeniti stil in scen- ske nastope, ki so bili vselej šibka točka 10 CC. Bolj raz- burljivi nastopi, več dogaja- nja na odru, mnogo več časa za improvizacije in sprošča- nje glasbenSi idej, ki se po- rajajo med nastopi, to so glavne novosti, ki jih obljub- lja »novi« 10 CC. Oba preostala člana trenut- no snemata nov album, ki bo kmalu končan, vse dvome v še večjo uspešnost 10 CC pa je razblinil izreden uspeh no- ve male plošče »The things we do for love«, 10 CC imajo velike načrte. Po izidu albuma jih čaka sve- tovna turneja, ki je preostala člana pač ne bosta mogla op- raviti sama. Nastala bo torej nova, večja skupina, v kate- ri bosta dva bobnarja, še en kitarist in orglar, vsi novi člani pa bodo morali biiti tuj dobri vokalisti, saj je pri večglasno petje vselej bi ena od odUk skupine. Kar z deva spremembo stila v gla bi pa poleg večje svobode i CC napoveduje še bolj umd jeno glasbo, predvsem pa vi lepih balad, kot je »TI things we for love«. Pres netljiv odhod dveh članov t rej 10 CC ni prizadel, ari pak je prinesel novo a ve no v njihovo glasbo. ITAJSKA IN ZNANOST (4) napoved potresa PRETEKLOST NAJ SLUŽI SEDANJOSTI Na področju epidemio- logije (nalezljive bolezni), ki mobilizira vseh 900 mi- hjonov Kitajcev, prirejajo velikanske sistematske preglede, ki zajemajo ne- kaj deset milijonov ljudi in to predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja ra- ka tn proučevanja vzroka raznih vrst rakastih obo- lenj. Pomem.ben delež pri teh raziskovanjih imajo tudi »bosopeti zdravniki«, ki zaradi dolo^ega elemen- tarnega znanja s področja oitologije (nauk o celicah) igrajo pomembno vlogo v zgodnjem odkrivanju bo- lezni. Jemljejo pri bohii- kih vzorce tkiva, opravijo uvodna proučevanja cehe in če opazijo znake zlo- čestega spremljanja, jih pošljejo bolje oprem- ljenim in večjim strokov- njakom ter ustanovam. Znanost, ki jo Kitajci tako negujejo, je plod profesionalnih raziskoval-1 cev obrnjenih k nacional- ni in mednarodni znan. stveni skupnosti. Vse pa je v skladu direktive po- kojnega predsednika Maa: »Naj preteklost služi se- danjosti in naj spoznanja tujcev služijo Kitajski.« UKROTITI NARAVNE SILE Po pregledu resnično učinkovite zdravstvene za- ščite, ki je zajela 900 mi- lijonov Kitajcev, je prav, da naslednji del naših na- daljevanj namenimo me- todam za napoved potre- sa —- to je stvar, ki je navdušila ljudi povsod na svetu — ki so jih prav Kitajci, tolikokrat priza- deti s strahotnimi potre- snimi sunki, do sedaj naj- bolj izpopolnih. Kitajska je izpostavljena velikim tektoriskim priti- skom in bo je z dveh stra- ni formalno vkleščena. Tektonski premiki, iz smeri Pacifika iz vzhoda na zahod proti azijskemu kontinentu z ene, in z in- dijskega podkontinenta za severovzhod, z druge strani, so doprinesli v daljni preteklosti k ust- varjanju največjega gor- skega masiva na naši .Ze- mlji — Himalaje, in na- redili pot največjim re- kam Azije Rumeni reki, Jang ceu, Mekongu, Brah- maputri in Indu. Te sile še danes niso ukročene j in so tako glavni vzrok j nevarnih razix)k in ze- ] meljskih premikov, ki so j jih Kitajca nekoč pripiso- vali mračnim siilam. Nova Kitajska ni samo zavrgla takšnega mišljenja, tem- več je do sedaj najbolj razvila znanost, s katero je mogoče predvideti po- tres. 1556. L. 820.000 ŽRTEV Katastrofalni potresi, ki so avgusta preteklega leta prizadeli območje Tang- šana — knenadiM so ra- ziskovalce in oblast — niti najmanj ne zmanjšujejo uspehov iz preteklih let, ko so zaradi predhodnih opozoril evakuirali stotine milijonov ljudi iz ogrože- nih območij. Kitajski strokovnjaki so odkrili sledi seizmičnih premikov, ki so prizadeli strahovito škodo in zah- tevah našteto življenje, že tisoč let pred našim štetjem so stalno beležili potrese — predvsem na severu — tako da danes obstaja dragocena doku- mentacija. Pokrajino šen- si je 1.1556 prizadel stra- hovit F>otres, ki je zahte- val 320.000 življenj. (priliodnjič: ŽIVALI ČUTIJO POTRES) UTRINEK Z GOLT kdor Čaka, dočaka Čeprav smo ob koncu lan- skega leta brali po skoraj vseh jugoslovanskih časnikili, da bodo turistično športne Golte (tam, kjer imajo vse »naj« žičnice itd.) verjetno za- prli, pa tega ie niso storHi. Zadnji p>odalki kažejo, da so napravili prav, saj je v teh dneh na prostranih snmči- ščih vse polno smučarjev. Tu- di letošnja zima je bila koli- kor toliko radodarna z belo snežno odejo, tako da je vsaj smuka ugodna. V smučarski raj nad Mozir- jem smo se podali prejšnji- četrtek, ko je v dolini neu- smiljeno deževalo, v Zekovcu (tam, kjer je sp^odnja p>ostaja žičnice) ni padalo ničesar, malce više pa je že na vso moč snežilo. Na zgornji po- staji, kjer je tudi hotel z vse- mi prostori, Id sodijo k takš- nemu centru (ali res?) je bil pravi snežni metež. Navkljub vsemu je bilo tako lepo, saj nismo več vajeni takšnih zim. V hotelu je bilo vse polno, lahko bi rekli celo prepolno. Tudi v recepciji se je nabra- lo precej ljudi, ki so želeli to in ono informacijo, kupiti kakšen spominek, potelefoni- rati v dolino in podobno. Zdaj je v teh dneh na Gol- teh vse polno otrok (vsak dan okoh 1200 in to iz Vranskega, Braslovč, Žalca, Celja, Vele- nja, Murske Sobote, Sloven- skih Konjic) in seveda drugih smučarjev, zlasti iz tistih kra- jev, kjer skoraj ne poznajo snega. Skupina 70 turistov iz Opatije je sneg opazovala tako, kot kontinentalcd mor- je, nič boljši pa niso bih tu- di tisti' iz Novega Sada. Na parkirnem prostoru pri spod- nji postaji žičnice pa ni bilo težko najti tudi oznak na av- tomobihh, kot Tuzla, Split, Sarajevo, predvsem Zagreb itd. Vso bo maso ljudi je treba čimvečkrat prepeljati po žič- nicah, jo dobro in hitro na- hraniti ter nuditi vse ostalo, da se bodo dobro počutili. ZanimivT) je, da gostje iz dru- gih republik niso toliko »ner- gačasti« kot domačini, ki bd vse imeh kar pri roki, verjet- no celo to, da bi jim kdo stregel na progi. Res je, da so težave, da marsikdaj zaškriplje, vendar takšno si- tuacijo je treba razumeti, saj tudi dnigje verjetno ni kaj dosti bolje. V teh dneh nam reč, da ne bo pomote! Ko pogledaš v restavracija te najprej »zbode« prijete občutek, da je veliko lju( na smučiščih in da želijo tU di nekaj pojesti, zbode pa I tudi drugi neprijetni občutd da so med številnimi gos najbolj nestrpni prav starejS ki neusmiljeno porivajo otr ke. Med njimi pa vlada kljti temu dobra volja, saj se b do naučili smučarskih vešČi in naužili svežega zraka. Kot smo že zapisali v n slo\ai: kdor čaka, dočaka : navkljub vsemu je le najva nejši sneg, čeprav se strinj mo, da mu je treba doda še nekaj »soli«. Vse to pa I more biti naenkrat! TONE VRAl Takole je v teh dneh v samopostrežni .jedilnici na Goltel Kljub gneči, ki je zlasti za domačina prijetna, med Ijui mi ni kaj dosti nerganja in slabe volje, saj navsezadnj je le važnejši sneg in vožnja po njem, kot pa »komoi sedenja v restavraciji. Čeprav bi se tudi to prileglo! NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predal 1Q1, Naročnina tn oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved *— Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cona posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 dim, polletna 65 din, četrtletna 36 din. Za inozemstvo je cem dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369 , 23-105. oglasi in naročnina 22-m.