cena 80 dinarjev številka 32(836)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 14. avgusta 1986
Z obiska predstavnikov OK ZKS Velenje v OZD
Potrebne bodo tudi kadrovske zamenjave
V LUČAH JE BILO LEPO — V tem prijetnem in lepem kraju čno prireditev v Sloveniji. Luče so bile tudi v nedeljo pravi naro-so v nedeljo v okviru znanega Lučkega dne znova pripravili pri- dopisni muzej »v živo« in obiska najbrž nikomur ni bilo žal, si-reditev »Od štanta do štanta«, lani izbrano za najboljšo turisti- cer pa več o tem na strani 4.
V Titovem Velenju od 16. do 23. avgusta
Drugi turistični teden
Predstavniki občinskega komiteja ZK so obiskali nekatera delovna okolja, predvsem tista, kjer se srečujejo z večjimi težavami. V razgovorih s komunisti, vodstvom in predstavniki drugih družbeno političnih organizacij, so se seznanili s težavami posameznih okolij ter nato sprejeli tudi konkretne usmeritve za njihovo razreševanje.
V Rdeči dvorani, v tem okolju so imenovali invididual-nega poslovodnega organa brez soglasna kadrovske koordinacije pri OK SZDL Velenje, pravočasno pa tudi niso pripravili planskih dokumentov, so predstavniki občinskega komiteja ugotovili, da maloštevilni komunisti, ki niso niti organizirani v osnovno organizacijo ZK, niso kos vsem nalogam, da bi razrešili vse težave. Sprejeli so konkretne sklepe in zahtevali, da jih v tem okolju nemudoma uesničijo. Nemudoma morajo opraviti tudi vse
Na Graški gori, gori juri-šev, bo tudi letos tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Tokrat bodo pripravili to priljubljeno prireditev, ki jo obišče po nekaj tisoč velenjča-nov in slovenjegradčanov, pridejo pa tudi od dlje, že enajstič, pri organizaciji pa bosta sodelovala poleg Kulturno umetniškega društva iz Plešiv-ca, ki organizira to prireditev že od vsega začetka, še Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in Radio Velenje.
Do te nedelje se je na letošnje srečanje prijavilo 19 narodno zabavnih ansamblov in malih vo-
aktivnosti za katere jih je zadolžil izvršni svet.
Druga delovna organizacija, ki so jo obiskali, je bila EFE. Tudi v tem delovnem okolju so se srečevali z velikimi težavami, zaradi katerih je ta delovna organizacija z julijem prenehala obstajati. Predstavniki OK ZK so v tem okolju, kot je povedal sekretar Drago Blagus, analizirali stanje zaradi katerega je prišlo do likvidacije te delovne organizacije in menili, da družbeno politične organizacije niso odigrale svoje vloge. Te bi morale pravočasno izpostaviti probleme in zahtevati, da se motnje pri poslovanju odpravijo. Člani OK ZK so takrat v tem delovnem okolju tudi zahtevali, da se izdela elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti likvidacije delovne organizacije EFE oziroma združitve z DO ESO. Kasneje so o tem
(Nadaljevanje na 3 strani)
kalnih skupin, vsebina srečanja pa je nekoliko drugačna kot prejšnja leta, saj dobiva bolj tekmovalni značaj. Nastopajoči se bodo predstavili s pesmimi na temo Graška gora med narodno osvo-
i MODERNO JE ^ IZ ELKROJA JEJ
Titovo Velenje je v teh poletnih dneh pogosto videti, kot da so ga prebivalci zapustili. Ulice so prazne, dokaj skromna pa je tudi turistična ponudba. V želji, da bi jo nekoliko popestrili, je organiziralo turistično društvo Titovo Velenje lani prvič turistični teden, ki je uspel. Zato so se odločili, da bo postal turistični teden v Titovem Velenju tradicionalna prireditev. Letos bo potekal od 16. do 23. avgusta.
Drugi turistični teden se bo začel z Večerom pod lipčo, ki ga bodo pripravili 16. avgusta na Trebeliškem. V prijetnem ambi-entu rekreativno turističnega centra Trebeličko boste lahko preživeli zares prijeten in zanimiv večer, ki vas bo spomnil na stare čase, ko so se zbirali po vaseh in ob pesmi preživljali tople poletne večere. Pričarali vam jih
bodilno vojno in danes ter z drugimi lastnimi skladbami. Najboljše bodo nagradili. Nagrado bodo podelili tudi za najbolj kvaliltetno izvedene skladbe, besedo pa bodo dali tudi občinstvu, ki bo izbralo najboljši narodno zabavni ansambel oziroma vokalno skupino. Na letošnjem 11. srečanju bodo med obiskovalci opravili anketo na osnovi kateri bodo skušali kasneje to prireditev še izboljšasti.
Na Graški gori bo torej v nedeljo, 17. avgusta spet veselo. Letošnje srečanje se bo pričelo ob 14. uri. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za avtobusne prevoze. Na Graško goro bodo peljali ob 12.15 minut ter ob 13.10 minut z vmesnimi postanki pri Erini tržnici na Kidričevi cesti ter pri Rudarskem domu. Z Gra-ške gore pa bodo odpeljali ob 20. in 22. uri.
(mz)
bodo pevci in tamburaši, lahko pa boste tudi zaplesali.
V Turistični teden so vključili tudi poletne kulturne prireditve in tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin, ki bo 17. avgusta na Graški gori. V ponedeljek, 18. avgusta bodo odprli v avli občinske skupščine razstavo fotografih Titovih mest. Mesta, ki tako kot Titovo Velenje, nosijo ime po Titu, bolj slabo poznamo, zato si to, vsekajcor zanimivo raz-stavop, odprta bo ves teden, velja ogledati. V teh dneh bo nekoliko bolj veselo tudi v samem centru Titovega Velenja. Pred
Gorenje
Bitka za
planske
cilje
Po kolektivnem dopustu bodo v j ponedeljek, 18. avgusta, v tovarnah Gorenja v Titovem Velenju znova začeli obratovati stroji in tekoči trakovi.
Delavci v delovnih organizacijah Gorenja bodo od ponedeljka naprej nadaljevali s prizadevanji za izpolnitev letnih planskih in izvoznih nalog. Posebno pozornost pa bodo namenili varčevalnim akci- 1 jam. '	j
Ljubljansko Namo bo pripravilo Kulturnodruštvo Stane Sever iz Škal v torek zvečer zabavni program, v četrtek zvečer pa bo na terasi velenjskega bazena večer slovenskih narodno zabavnih pesmi in plesov. To prireditev bo pripravilo gostinsko podjetje Paka. Pestro bo tudi v petek, 22. avgusta, ko bo na kotalkališču v Titovem Velenju ples na kotalkah, nato pa disko program za mlade. Organizatorji drugega turističnega tedna so poskrbeli tudi za nekoliko starejše. Predvsem njim bo namenjena folklorna prireditev na vrtu hotela Paka — Odpiraj dekle kamrico. To pa še ni vse. V restavraciji hotela Paka bodo pripravili tega dne še zabavni večer, v Starem Velenju pa bo gostoval z monodramo Krja-velj, Dare Ulaga.
V Kavarni-slaščičarni Center bodo pripravili v soboto, 23. avgusta od 10. ure dalje slaščičarske razstave, tega dne pa bodo tudi sklenili prireditve drugega turističnega tedna in sicer z veliko osrednjo glasbeno prireditvijo Noč ob jezeru, ki bo ob restavraciji Jezero. Začela se bo popoldne ob 17. uri, obiskovalcem pa se bodo predstavili številni ansambli, med drugim Srebrna krila, Agro pop, Dobri znanci, Vitamin, Big ban, Božidar Volfan s svojim ansamblom, dalmatinska klapa Radovan iz Trogira ..., razpoloženje pa bo popestril tudi Mopedshow. Letos so se odločili za novost, ki bo prav gotovo pritegnila lepa dekleta, Izbrali bodo
miss noči ob jezeru. Gostilničarji pripravljajo za to priložnost zares pestro in bogato turistično ponudbo. Med drugim bodo pekli vola na žaru, postregli vas bodo z velikansko mortadelo (takšne v Titovem Velenju še gotovo ni bilo), zmešali pa bodo tudi velikanski,tisočlitrski koktejl. Velja ga poizkusiti.
Tudi v drugih gostinskih lokalih v Titovem Velenju bodo v času turističnega tedna popestrili svojo ponudbo, (mz)
Smučarski skoki
Danes
mednarodna
tekma
Smučarski skakalci Libereca iz ČSSR, Zahomca iz Avstrije in velenjskega kluba vsako leto pripravljajo troboj skakalcev vseh kategorij. Letos je gostitelj tega športnega in prijateljskega srečanja velenjski smučarsko skakalni klub. Tekma bo na novi skakalnici v Titovem Velenju danes, v četrtek, 14. avgusta. Pričela se bo ob 17.30, še pred tem pa se bodo najmlajši pomerili na skakalnici v Pesju.
Turistično društvo Titovo Velenje vas vabi na prireditve v
TURISTIČNEM TEDNU
od 16. do 23. avgusta 1986.
Nezakonite vselitve — izselitve
Vsakdo med nami si želi svoj prostor pod soncem, svoj dom. Dom v katerem preživlja skupaj s svojo družino prosti čas. Žal pa je med nami, tudi v velenjski občini, v^e več takšnih, ki nimajo možnosti, da bi si »ustvarili svoj dom«, in so prepuščeni na milost in nemilost stanodajalcev. Živijo v skromnih sobicah za katere morajo odšteti velik del svojega mesečnega dohodka. Ob tem ne smejo imeti nobenih pripomb. Reakcija stanodajalca je lahko hitra in odločna. Znajdejo se na cesti, brez strehe nad glavo, brez postelje, kjer bi si po napornem delu odpočili.
Takšni ljudje sigurno znajo ceniti stanovanje in vedo, kako veliko bogastvo je to.
Nasploh pa v našem okolju stanovanj ne znamo ceniti. Družbena stanovanja, torej družbena lastnina, nam predstavljata neko imaginarno vrednost do katere smo močno brezbrižni. Tako pogosto puščamo nezavarovana nenaseljena stanovanja in tako seveda povzročamo »skomine« tistim, ki živijo v skromnih podnajemniških sobi-
cah. Nehote jih »silimo«, nai izkoristijo priložnost in si, če pač ne gre s prednostno listo in po pravilniku v organizaciji združenega dela, stanovanje vzamejo na silo. Še posebej, ker so bile v preteklosti takšne vselitve »uspešne«, saj na silo vseljenega ni nihče »preganjal«.
je vprašanje, zakaj je toliko stanovanj praznih, če vemo, da so spiski tistih, ki čakajo nanje dolgi. Pa še to: Za organizacije združenega dela bi bilo vsekakor ugodneje, če bi v stanovanja, ki iz upravičenih razlogov še niso vseljena »postavile« čuvaje, tako pa se potem ubadajo z dolgimi in mučnimi procesi izselitve.
Povejmo še to, da nezakonite vselitve v občini Velenje nikakor niso majhen problem. V letu 1985 je Postaja milice obravnavala 48 primerov nasilnih vselitev. Če malo računamo: če je vsako stanovanje vredno le dva milijona dinarjev (v večini prime-
rov gre za nasilne vselitve v starejša stanovanja), pomeni to skoraj 100 milijonov dinarjev. To pa še ni vse. Številka je namreč še mnogo višja. Torej gre za velikanska družbena sredstva ob katerih ni mogoče držati križem rok.
Naš namen ni, da bi opravičevali tiste,, ki se nezakonito vselijo. Nikakor. Nezakonita vselitev je povsem podobna kraji in prav je, da smo se teh problemov odločno lotili.
Vendar pa, tudi v teh primerih gre za naše ljudi. Ljudi, ki so zaposleni v naših organizacijah združenega dela, za delavce, ki jih potrebujemo. Torej bi bilo prav, da bi jim v njihovih delovnih okoljih na ustrezen način pojasnili, da so ravnali narobe, jim svetovali, kako naj razrešijo svoje probleme... Na to pa žal največkrat pozabijo. Tako imajo ti delavci občutek, da so bili izigrani, da jim je bilo odvzeto nekaj kar jim pripada (nekateri so živeli nezakonito vseljeni v stanovanjih tudi več let). Čutijo se osamljeni, prepuščene samim sebi-	Boris Zakošek
Vojaki ob meji slavijo
— 15. avgusta slavijo svoj praznik neomajni varuhi nedotakljivosti meja naše domovine. Na ta dan bo slovesno na vseh naših obmejnih postojankah, ko vojake obiščejo predstavniki družbeno-političnih skupnosti, domačini, športniki in dragi, se z njimi zadržijo na tovariškem srečanju, jim čestitajo ob njihovem prazniku in se jim predvsem zahvalijo za njihove izredne napore in uspešno uresničevanje odgovornih nalog ob državni meji. Tako bo tudi na obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi. O tem kaj več prihodnjič, danes pa vsem vojakom ob meji veljajo tudi naše iskrene čestitke.
17. avgusta na Graški gori
Srečanje ansamblov in vokalnih skupin
2. stran * f13s css
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje * 14. avgusta 1986
»Ne prijemaj kruha!«
Ne dajemo radi odgovora na članek, ki ga je pred tednom dni v tedniku objavila naša stranka. Res je da, že 20 let obiskuje vsak dan našo trgovino in prav toliko časa zaupa trgovskim delacem v njej svoje želje — po njenih besedah najslabšim prodajalcem v dolini.
- Stranko, čeprav si ni podpisala, v naši enoti dobro poznamo. Ob prihodu v našo prodajalno se vedno oglasi pri prodajni mizi s kruhom. Čeprav je otipavanje kruha prepovedano, to opozorilo zanjo ne velja. Na marsikaterem kilogramu tega živila namreč pusti »svoje prstne odtise«. Seveda, če takšnega kruha, kot ga želi, ne dobi, hoče pač s člankom opozoriti na po njenem mnenju, najslabše prodajalce v Tržnici.
Nimamo se namena opravičevati. Želimo pa si, da bi se obiskovalci naše enote pri nas dobro počutili in se k nam radi vračali.
Poslovna enota Tržnica DO Era Titovo Velenje
NAS ČAS TUDI TAKO - Da bi bolje informirali naše občane o dogodkih Šaleške in Gornje Savinjske doline, smo se v uredništvu Našega časa odločili »razstaviti« Naš čas v velenjski Nami, ki nam je ljubeznivo odstopila primeren kotiček. Prvič smo Naš .čas, skupaj z reporterskimi fotografijami razstavili 5. junija. Vse kaže, o tem priča tudi posnetek, da smo storili prav, saj je zanimanje za to zvrst obveščanja iz tedna v teden vse večje. In prav je tako.
(b. m.)
POD PRHO
(Žalostni) utrinki iz Solčave
Le komu je to potrebno?
O razvojnih dosežkih in problemih manj razvite, obmejne in predvsem lepe Solčave ne kaže posebej razpravljati, ob tem pa mimo nekaterih »malenkosti« vendarle ne moremo. Na vsem področju Solčavskega z Logarsko dolino so se vsa zadnja leta prav borili za bencinsko črpalko. Potrebe za turiste, predvsem za domačine in zlasti za kmete visoko na obronkih Matkovega kota ter drugih področij, so več kot očitne, v nebo vpijoče. Najbližja črpalka je na Ljubnem, več kot 30 kilometrov oddaljena, pa še ta zaprta, ob nedeljah in praznikih. Če hočeš torej po gorivo moraš najprej do vrha napolniti »tank«, da o izgubljenem času ne razpravljamo.
Po (pre)dolgih naprezanjih bodo v Solčavi v kratkem končno le dobili črpalko. Toda takšno, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. v središče prelepe gorske vasice, ob hišo krito še s skodlami, ob mogočno lipo in lepo kapelico, ob vse lepe okoliške stavbe, so postavili prozorno plastično skrpucalo, ki naj bi služilo kot nadstrešnica za črpalke, ob njega pa postavili KONTEJNER (zabojnik) kričeče oranžne in zelene barve. Kot, da v vsej Gornji Savinjski dolini ni niti kubika lesa! Krajani se razburjajo. Le kako se ne bi. Zares je vprašanje, kdo si kaj takega upa in sme privoščiti. Gorivo v domači vasi je za domačine izjemna pridobitev, toda koga bo ob občinskem prazniku, ko naj bi to strašilo »slovesno« izročili namenu, razen domačinov seveda, SRAM ob tem dosežku pomanjkanja vsakega okusa, ob tem posmehu vsem prizadevanjem za ohranjanjem prvobitnosti in lepote narave in okolja? Nekoga bi moralo biti, pa naj bo kdorkoli. Vsi skupaj pa sanjamo o narodnem parku in se že desetletja zapletamo ob gradnjah prepotreb-nih, lepih in naravi prilagojenih turističnih objektov, ki naj bi razsvetlili temo turistične ponudbe Solčave in Logarske doline. Krasno!
Poletni obisk naših turističnih agencij
Vašim željam radi ustrežemo
Smo sredi dopustniškega vrveža. Mnogi v tem času preživljajo svoj dopust na morju, v hribih ... Drugi se nanj mrzlično pripravljajo. Oboji pa so se ali se bodo ustavili tudi v eni izmed turističnih agencij. V obe, v Titovem Velenju imamo Izletnikovo in Kompasovo, smo se v teh poletnih dneh odpravili tudi mi. Vendar, žal ne z željo, da nam pomagajo pri izbiri oziroma rezervaciji turističnega aranžmaja. Kot obi-
sodobno opremo, s tem pa se bodo nedvomno še izboljšale njihove storitve.
Kompasa najbrž ni treba posebej predstavljati. To je ena večjih jugoslovanskih turističnih organizacij, in kot sami pravijo, gradijo široke mostove prek bližnjih in daljnih meja ter podpirajo človeška hotenja o medsebojnem povezovanju in nenehnem sporazumevanju. Nudijo vse vrste storitev turističnih in agencijskih dejavnosti, ki jih potrebuje turist ali poslovni človek — od rezer-
Kompasova turistična agencija je v Rdeči dvorani
čajno, tudi tokrat, smo bili novinarji samo službeno radovedni.
Kompasova turistična agencija je v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Pred nedavnim, o tem smo že poročali, se je namreč z njo združila turistična agencija Rdeče dvorane, ki je prej poslovala samostojno. Kar takoj, ob našem prihodu, so nam povedali, da bodo agencijo v kratkem posodobili, pridobili bodo vso
vacij hotelov, prodaje vseh vrst vozovnic za domovino in tujino (letala, vlaki, ladje, spalniki, ležalniki), oskrbe tujih viz, rent a car, letni oddih, do organizacije vseh mogočih izletniških storitev in prevozov s turističnimi avtobusi. Precej podobna pa je tudi ponudba Izletnikove turistične agencije, ki ima svoje prostore na Avtobusni postaji. Tudi želja delavcev tega kolektiva je kar najširša in kar najbolj celovita
K0MPAS0VE KREDITNE KARTICE EUROCARD
Pri Kompasu je mogoče dobiti Eurocard in tako postati član največjega sistema plačilnih kartic na svetu.
Kreditne kartice so sodobno plačilno sredstvo, ki vam omogočajo brezgotovinski nakup v trgovini, plačate lahko hotelske in gostinske usluge, najamete avtomobil, kupite letalsko vozovnico, plačate izlet... Še posebej dobrodošle so kreditne kartice kadar potujete v tujino. Vse omenjene storitve lahko plačate namreč tudi tam — seveda, kjer so se za takšno vrsto plačila odločili. Takšnih pa je okoli 4 milijone trgovin, hotelov, restavracij, letalskih družb, potovalnih agencij... Na vhodnih vratih imajo označeno, da so plačniki s kreditnimi karticami dobrodošli.
In kako lahko dobite Eurocard kartico. Pri Kompasu dobite poseben obrazec, ki ga izpolnite, posebna komisija pa bo potem pretehtala vašo prošnjo. Seveda vam bodo več o tem radi povedali pri Kompasu.
ponudba in to svojo vlogo na velenjskem področju že dolga leta uspešno uresničujejo.
V obeh agencijah vam bodo radi prisluhnili in vam skušali pri vaših željah kar najbolj ustreči. Poleg lastnih zmogljivosti in programov, prodajajo v obeh turističnih agencijah tudi programe večine jugoslovanskih turističnih organizacij.
Vesti o letošnji jugoslovanski turistični beri so zelo različne, vse pa kaže, da z njo ne bomo mogli biti v celoti zadovoljni. In kako zaenkrat ocenjujejo turistično bero v naših turističnih agencijah. V obeh so z letošnjo sezono povsem zadovoljni, povedali pa so, da imajo v teh dneh še polne roke dela. Njihovi programi so vabljivi in čeprav se je sezona že prevesila v drugo polovico, je veliko takšnih, ki si prej niso rezervirali letovanja, zato v turističnih agencijah skušajo najti prosta mesta tudi zanje.
Sicer pa v obeh turističnih agencijah razmišljajo že o jesensko zimskem času. Pripravljajo različne izlete namenjene predvsem sindikalnim in drugim skupinam pa tudi posameznikom. Programe so pripravljeni željam skupin tudi povsem prilagoditi.
Pri Kompasu radi priporočijo počitniške klube v katerih so zanimivi in poceni počitniški programi. Še posebej veliko naših
veliko zanimanja vzbudili izleti. Pripravljene imajo programe za Grčijo, Varšavo in številne dokaj poceni enodnevne izlete.
Za zimsko sezono pa pripravljajo smučarske pakete. Prizadevajo si, da bi bile njihove cene kar najbolj konkurenčne. Smuka postaja vse bolj draga rekreacija, zato bodo skušali pripraviti »smučarske pakete« po sprejemljivih cenah.
V obeh turističnih agencijah radi prisluhnejo mnenju svojih strank, o tem, kako so bile zadovoljne z njihovimi programi. Na Izletniku so povedali, da so imeli nekaj pripomb na letovanje v nekaterih zasebnih sobah, ki jih bodo v prihodnje nadomestili z boljšimi.
Seveda nas je ob našem obisku v turističnih agencijah zanimalo tudi, če pomagajo turistom, ki prihajajo v naše okolje. Na tem področju je le malo narejenega in tudi naša turistična ponudba je skromna. Seveda v obeh agencijah gostom svetujejo, kaj si je na našem območju vredno ogledati, začeli pa so pripravljati tudi programe za takšne goste. Kompas dela prve korake na tem področju v sodelovanju z Zdraviliščem Dobrna, v zadnjem času pa se pogovarjajo tudi s predstavniki Zdravilišča Topolšica, da bi tudi za njihove goste pripravljali izletniške in zabavne programe.
Izletnikova pa na Avtobusni postaji
občanov se je letos odločilo za deset oziroma štirinajstdnevne pakete na Visu. Podobne »pakete« bodo pripravili tudi za letovanja na Lošinju in v Dubrovniku — za jesenski čas, namenjeni pa bodo seveda predvsem starejšim. Pri Izletniku posebej priporočajo program »Karavan« v katerem so poceni letovanja in potovanja namenjena predvsem mlajšim. Prepričani so, da bodo
Turizem smo ljudje, to je geslo, ki ga v zadnjem času poudarjamo na vsakem koraku. Še kako zavedajo se tega v obeh velenjskih turističnih agencijah, kjer si prizadevajo, da svoje delo dobro opravijo. Mi smo vam jih želeli tokrat le predstaviti, odločitev, katero boste obiskali, pa prepuščamo vam.
Mira Zakošelt Tatjana Podgoršek
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objava potreb po delavcih v občini Velenje
DELOV. ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE
DI NČ ROK P
OD
DČ				
prof. angl. in ital. jezika	sam. prevajalec angl. in ital. jez.	X	nč	8 103.000
dipl. ekonomist ali prav.	opravljanje nalog ocene ZR in POB	2	nč	15 156.000
PU telesne vzgoje	učitelj telesne vzgoje	X	Jč	8 100.000
PU tehnične vzgoje	učitelj teh. vzgoje (pol. del. č.)	X	dč	8 50.000
učitelj razrednega pouka	učitelj razrednega pouka	X	dč	8 100.000
učitelj razrednega pouka	učitelj razrednega pouka	X	nč	8 100.000
učitelj razrednega pouka	učitelj razrednega pouka	X	nč	8 100.000
ekonomski tehnik	ekonomski tehnik-pripravnik	X	dč'	8 42.000
ključavničar	ključavničarska dela	1	nč	8 65.000
elektrikar	KV elektrikar	2	nč	8 85.000
lesar	lesar pripravnik	X	nč	8
snažilka	čiščenje prostorov	X	dč	8 42.000
snažilka	snažilka na boln. oddelku	X	nč	8
prof. za obramboslovje	učitelj za obrambo in zaščito	X	dč	8 119.000
prof. slov. jezika	učitelj slovenskega jezika (pol. del. č.)	X	dč	8 59.000
dipl. ing. elektronike,	učitelj strokovno teoretičnih predme, v	X	nč	8 119.000
šibki tok	elektro usmeritvi			
dipl. ing. strojništva	učitelj strokovno teoretičnih predm. v	X	nč	8 1'9.000
	kovinarski usmeritvi			
prof. za samoupravljanje	s učitelj STM	X	dč	8 119.000
temelji marksizma				
prof. slov. jezika	učitelj slovenskega jezika	X	dč	8 119.000
ŠT. del.
1 2
DO GORENJE COMMERC SDK VELENJE OŠ ANTON AŠKERC OŠ ANTON AŠKERC OŠ ANTON AŠKERC OŠ VELJKO VLAHOVIČ OŠ BIBA ROCK ŠOŠTANJ DS GORENJE INTERNA BANKA
GIP VEGRAD TOZD GRADNJA
CSŠ TOZD DOM UČENCE\ GIP VEGRAD TOZD GRADNJA
GIP VEGRAD TOZD VE-MONT
BOLNIŠNICA TOPOLŠICA CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ
CSŠ TOZD EKŠ
CSŠ TOZD EKŠ
CSŠ TOZD EKŠ
LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavec
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
14. avgusta 1986 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
naS GaS * stran 3
Kratek intervju z Alojzem Diaccijem
Kljub težavnim pogojem dobri rezultati
O energiji se vedno veliko govori. Veliko pa smo pred kratkim govorili o težavah, ki jih ima elektrogospodarstvo v celoti, še posebej pa o izgubah v premogovništvu in energetiki. Veliko bomo o rudarjih govorili spet ob koncu leta, ko bo povsod odmevalo: za tone gre! Rudarji nas pač še nobeno leto s svojo proizvodnjo niso razočarali. Kako pa jim gre v teh poletnih mesecih?
Za pogovor smo prejšnji teden zaprosili predsednika kolektivnega poslovodnega organa Rudnika lignita Velenje ALOJZA DIACCIJA. NČ: Kako letos na Rudniku lignita Velenje uspevate uresničevati zastavljene cilje?
Diacci: »Tudi letos smo si proizvodne naloge zadali na način kot vsa leta doslej. Imamo pa nekaj težav, ki so težjega značaja. Predvsem na področju tozda jame Skale, tozda Izobraževanje, pa tudi v Pesju zaradi težkih montan — geoloških razmer. V Pesju smo morali zaradi tega mehanizirano podporje demontirati in ga, ker trenutno nimamo ustreznega mehaniziranega podporja, nadomestiti s klasičnim. Tako smo na enem čelu v dolžini pe-tinpetdeset metrov ponovno prešli na klasičen odkop.«
NČ: Kako ob teh težavah dosegate plan?
Diacci: »Naši rudarji hočejo rezultate, hočemo pa tudi slovenski družbi dati tisto, kar od nas pričakuje. Seveda pa je to glede na celotno ekonomsko situacijo in razmere nekoliko težje. Predvsem beležimo bistveno več zastojev, ki so posledice nekoliko slabše opreme. Jamo smo mehanizirali predvsem po zaslugi prizadevanj znotraj kombinata, predvsem delovne organizacije ESO, ki je zgradila ogromno podporje in transportnih sredstev.«
NČ: Kakšen je bil izkop premoga v šestih, mesecih letos?
Diacci: »V 134 rednih dneh in šestih rdečih sobotah, skupno torej v 140 delovnih dneh, smo pridobili 2 milijona 427 tisoč ton premoga. Poprečni dnevni izkop pa je znašal 17 tisoč 377 ton. Planirano proizvodnjo smo dosegli 99 — odstotno, procent manj kot smo načrtovali, vendar pa so tudi ti rezultati v teh pogojih sorazmerno ugodni.«
NČ : Kakšna je bila proizvodnja v juliju?
Diacci: »Tudi julij smo zaključili z enakim delovnim rezultatom. Beležimo namreč prav tako odstotek manj kot smo planirali. Pri tem je treba vedeti, da je v teh poletnih mesecih ogromna odsotnost zaradi dopustov, da so pogoji dela
zaradi vstopa sorazmerno vročega zraka dosti težji. Zaradi vročih dni pa tudi počitek rudarjev ni takšen, kot bi moral biti. Zato menimo, da so rezultati sorazmerno ugodni. Julija smo pridobili 367 tisoč ton premoga, poprečni delovni1 izkop pa znaša 17 tisoč 758 ton, nekoliko več torej kot v polletju.«
NČ: Problematika celotnega elektrogospodarstva je bila julija na dnevnem redu zasedanja slovenske skupščine. Zelo pomemben sklep s tega zasedanja je, da ob koncu leta ne bi smeli beležiti izpada dohodka oziroma izgube. Veliko je bilo govora o ovrednotenju elektroenergetske bilance,\jtl je zaenkrat okoli 18 milijard ^inarjev »prekratka«. Kako to razrešiti? Diacci: »Obstajata dve osrednji varianti. Po eni naj bi dodatno obremenili porabnike električne energije pri kilovatni uri. Fiksnega izračuna sicer še ni. Ker vemo, da primanjkljaj povzroča tudi reprogram kreditov za nuklearno elektrarno Krško in del opreme za rudnik Žirovski vrh pa bi lahko bila druga varianta ta, da bi se del sredstev za razširjeno reprodukcijo preusmeril za plačilo obresti, ki izhajajo iz reprogra-mov.«
NČ: Kaj pa za Rudnik lignita Velenje predstavlja nedavna podražitev premoga? Diacci: »Računamo, da se bo zaradi povišane cene že v drugem polletju stanje izboljšalo.«
(mkb, B. Z.)
Z obiska predstavnikov OK ZKS Velenje v OZD
Potrebne bodo tudi kadrovske
zamenjave
(Nadaljevanje s 1. strani)
razpravljali tudi na predsedstvu OK ZKS Velenje.
V Sipaku pripravljajo novo samoupravno organiziranost — organizirali se bodo kot enovita delovna organizacija. V tem okolju so namenili predstavniki občinske partijske organizacije največ pozornosti tem aktivnostim dogovorili pa so tudi o aktivnostih za odpravo motenj v toz-du KIG, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta posloval z izgubo. Zahtevali so, da problematiko celovito obravnavajo samoupravni organi in družbeno politične organizacije v tem delovnem okolju, določene aktivnosti pa so zahtevali tudi od poslovodnega organa in strokovnih služb.
Problematika organiziranja in povezovanja znotraj Industrije usnja Vrhnika je že dolga leta rak rana našega tozda TUŠ Šoštanj. Vso pozornost so tem vprašanjem namenili tudi na razgovoru ob obisku predstavnikov OK ZKS Velenje v tem delovnem okolju. Tudi tu so zahtevali odločne aktivnosti samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, stro-
kovnih služb in poslovodnega organa za dosego letnega plana, ustreznejše organiziranje in izvajanje skupnih funkcij, dopolniti je potrebno samoupravni sporazum na nivoju delovne organizacije, izboljšati informacijski sistem. Govorili pa so še o slabi disciplini, veliki odsotnosti z dela, nekontroliranemu poslovanju, veliki fluk-tuaciji... torej problemih subjektivne narave, ki pa jih je potrebno z učinkovitimi ukrepi nemudoma odpraviti.
V EKO tozd Tehnološka oprema se pri poslovanju srečujejo s hudimi motnjami. Ob koncu lanskega leta so imenovali strokovno skupino za izdelavo celovitega programa ukrepov za odpravo motenj, saj vse dosedanje aktivnosti niso prinesle želje-nih rezultatov. V prvih mesecih letošnjega leta pa se je stanje vendarle nekoliko izboljšalo. Na razgovoru pa so predstavniki OK ZKS Velenje menili, da se morajo družbeno politične organizacije še bolj vsebinsko vključiti v uresničevanje sanacijskega programa. Posebno skrb morajo nameniti uresničevanju zastavljene kadrovske
Rudarji so se
pravočasno vrnili do vstopnih jaškov
Gorenje Glin Nazarje
Razpad elektroenergetskega sistema v Sloveniji in delu Hrvatske v začetku tega meseca ni povzročil zmede v rovih Rudnika lignita Velenje.
Dežurni rudnika Anton Marš pa je imel takrat polne
»Jamskih reševalcev nismo poklicali, saj so umik vodili ter urejali nadzorniki, gospodarji čel in tisti jamski reševalci, ki so bili v tem času na delovnih mestih. Vse je potekalo hitro in po načrtu.
roke dela:: »Prve vesti o razpadu sistema smo dobili na naši traf© postaji. Akcija umika rudarjev iz vseh delo-višč in rowov je seveda takoj stekla. Poivedati moram, da so rudarji že po nekaj minutah, ko ni Ibilo elektrike, spraševali, zakcaj je tako slab zrak na delovišščih. V naše jame »prihaja« svež zrak na petih vstopnih tmestih (jaških) ter pri upadniiku v Pesju, iz jame pa črpamco zrak v Prelogah, Pesju, Hnastovcu in v Skalah.«
V jamahh je trenutno odprtih približžno 95 kilometrov pohodnih prog. V času razpada elekttroenergetskega sistema je bjilo v rovih 690 rudarjev. Neekateri, najbolj oddaljeni, sco morali prehoditi tudi 1300 metrov dolgo pot, da so prišlili do kolikor toliko svežega zrraka, pač tako, kot predvidevaa načrt umika, ki ga ima vssako delovišče v jami.
Okoli 15.45 je napetost znova »prišla«, z redno proizvodnjo pa so rudarji lahko začeli šele ob 18. uri. Ta dan so nakopali le 3040 ton premoga, iz redne proizvodnje pa je izpadlo približno 3000 ton lignita.
L. Ojsteršek
Gorenje Notranja oprema
94.300 elementov
Zaposleni v tozdu Pohištvo delovne organizacije Gorenje Notranja oprema so v prvem polletju izdelali 94.300 kuhinjskih in kopalniških elementov. Za izpolnitev planskih nalog, uvajajo tudi nov program, so v lakirnici uvedli drugo izmeno, prav tako pa še na nekaterih drugih delih v dodelavi. Pomembno je, da je bilo naročil za izvoz precej več kot lani.
Kakšna bo usoda tovarne
ivernih plošč?
V Lesni industriji Gorenje — Glin Nazarje so s poslovanjem v prvem letošnjem polletju zadovoljni, saj so ga za razliko od prejšnjih obdobij sklenili brez rdečih številk. Najboljše rezultate so dosegli v temeljni organizaciji Iverna, nekoliko slabši so bili v Žagarstvu zaradi pomanjkanja hladovine in v Stavbenem pohištvu, kjer pa je vzrok za navidezno slabše rezultate prilagajanje tržnim razmeram. Seveda to velja le za manjši obseg proizvodnje, drugi kazalci so namreč bolj ugodni. Glede na vse to so v prvih šestih mesecih letni načrt izpolnili le 41 — odstotno in jih zato do konca leta čaka pomembna naloga, to pa pomeni, da morajo nadoknaditi izpad in letni načrt tudi uresničiti.
Se nekaj več o značilnostih proizvodnje v prvih šestih mesecih. V Žagarstvu jim je predvsem primanjkovalo hlodovine, zlasti kakovostne, zato so v tej temeljni organizaciji v prvem tromesečju poslovali z izgubo, ki so jo do polletja že odpravili, seveda pa načrtovanega obsega proizvodnje niso v celoti dosegli. V proizvodnji stavbnega pohištva so bistveno izboljšali sestavo proizvodnje. V veliki meri so se prilagajali tržišču in delali predvsem tisto, kar so lahko takoj prodali. Obseg proizvodnje je bil zato nižji, saj so delali manjše serije, kljub temu pa so bistveno zmanjšali zaloge izdelkov. Lani so namreč imeli na zalogi 50.000 odprtin, ob polletju pa le 20.000. Usmeritev je torej pravilna in bodo z njo tudi nadaljevali. Najbolje so poslovali v Iverni, kie^so bistveno povečali obseg proizvSonje in prodaje, pa tudi ostali kazalci kažejo na postopno izboljšanje.
V celoti so z bistveno povečanim dohodkom pokrili vse potrebe, niso pa uspeli doseči načrtovane netto akumulacije. Pomembno je, da so zmanjšali bolniški stalež, tudi po zaslugi lastne ambulante, ki so jo ustanovili i' sodelovanju s temeljno orga-nizat jj Zdravstvo. Se naprej izboljšujejo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih, pomembne uspehe pa so dosegli tudi na izvoznem področju. Niso sicer dosegli predvidenega obsega izvoza, kar bodo z značilnim povečanjem v drugem polle'.ju nadoknadili, zelo pomembno p-, je, da znižujejo izvoz surovin in polizdelkov, kar nadomeščajo z izvozom finalnega pohištva. Ko bedo sklenili še nekatere naložbe, se hoda izvozne možnosti še povečale. Bistveno torej je, da so na račun manjšega obsega izvoza pričeli izvažati izdelke bistveno višje ravni predelave. Težav in pomanjkljivosti jim seveda še vedno ne manjka, zato bo potrebno še veliko naporov, da bodo jetošnje poslovno leto ugodno sklenili in uresničili bistveni del načrtov, predvsem v zvezi z akumulacijo.
Ker so lansko leto poslovali z izgubo, predvsem na račun Iverne, so
sprejeli sanacijski program. V njem so zelo kritično opredelili lastne slabosti, kljub temu pa je jasno, da je bil osnovni razlog za izgubo položaj ivernih plošč na tržišču. Dokaz zato so odlični rezultati Iverne v letošnjem letu. V lanskem drugem polletju so namreč spoštovali dogovore s proizvajalci pohištva, niso povečevali cen in izguba je bila nujna. Letos so se pogoji spremenili in Iverna, ki je lani povzročila izgubo vsej delovni organizaciji, je danes v njej najboljša. To seveda predvsem kaže na nestabilne pogoje gospodarjenja, saj se v sedmih mesecih sami vsekakor niso toliko popravili.
Sanacijski program vseeno temelji na programski plati. Ne glede na hitro spreminjajoče se pogoje, današnje struktura proizvodnje nazarskim lesarjem dolgoročno ne zagotavlja uspešnosti in stabilnosti. Vse ocene in analize so namreč pokazale, da lahko do konca tega srednjeročnega obdobja bistveno povečajo vse najpomembnejše kazalce uspešnega gospodarjenja le s prestrukturiranjem proizvodnje in ob enakem vhodu surovine, število zaposlenih pa bi ob tem povečali za največ poldrugi odstotek.
Nalog je veliko in del jih bodo opravili že letos. To predvsem velja za posodobitve v Žagarstvu in za boljše izpolnjevanje izvoznih pogodb. Za partnerja iz Zvezne republike Nemčije so namreč junija in julija že izdelali
po 6.000 komadov in se s tem približali ciljni vrednosti, ki jim s pogodbo v prihodnjem letu omogoča izvozni, zaslužek v vrednosti 5 milijonov mark. Med drugim bi naj do konca srednjeročnega obdobja zmanjšali prodajo žaganega lesa za 20.000 kubičnih metrov in predvsem bistveno povečali prodajo zahtevnejših izdelkov.
V sanacijskem programu morajo odgovoriti tudi na vprašanje prihodnosti proizvodnje ivernih plošč. Pri tem bodo morali nujno upoštevati programske vidike sestavljene organizacije, položaj Glina v domačem prostoru ter sodelovanje z gozdarstvom in sorodno lesnopredelovalno industrijo. Prihodnost Iverice bo bolj jasna po javni razpravi, ki jo bodo opravili do konca leta. Usoda iverne je namreč še kako pomembno vprašanje. Doslej so povsod iskali le razloge proti njej, bolj malo pa njeno upravičenost. Razvoj brez iverice bi bil precej otežen, saj poraba ivernih plošč v proizvodnji pohištva narašča in v svetu že dosega 80 odstotkov. Iverne plošče so torej potrebne, vprašanje pa je, kje jih bomo izdelovali, če ne v sedanjih štirih slovenskih tovarnah. O usodi nazarske iverice se bodo skupno odločili na podlagi ocen o surovinskih možnostih, energetiki in ekologiji. Vsekakor bo osnovna razvojna naloga večja predelava masivnega lesa, kjer so velike možnosti za večji obseg predelave in predvsem za večjo dohodkovno uspešnost, ki bi jo vsi skupaj še kako potrebovali.
politike, dolgoročnemu razvoju, organizaciji dela ter informiranju. Družbeno politične organizacije morajo izdelati svoj akcijski program uresničevanja nalog sanacijskega programa ter usposabljanja in kadrovske krepitve osnovne organizacije ZK.
V	Šoštanjskem Merxu so
predstavniki OK ZKS Velenje namenili v razgovoru največ pozornosti rezultatom poslovanja, ki so bili v prvih mesecih letošnjega leta slabi, vendar jim jih je že uspelo izboljšati. Z delom družbeno političnih oganizacij v tem delovnem okolju pa niso bili zadovoljni. OO ZK šteje le pet članov, prave vloge pa nima tudi sindikalna organizacija.
To je le del zapažanj, ki so jih na razgovorih v omenjenih delovnih okoljih ugotovili predstavniki OK ZKS Velenje. Vsekakor so na teh delovnih razgovorih dokaj dobro spoznali načrte, želje in seveda tudi težave. V mnogih okoljih so prišli do spoznanja, da komunisti niso kos nalogam, ki so pred njimi. Sekretar OK ZKS Velenje Drago Blagus zato poudarja, da bo potrebno jasno opredeliti, v katerih okoljih niso sposobni in pripravljeni uspešno razrešiti problemov.
V	tem mesecu na OK ZKS Velenje že pripravljajo konkretno analizo teh razgovorov. S podobni razgovori bodo v jesenskem času še nadaljevali, saj želijo, da postanejo razgovori v delovnih okoljih ena njihovih konkretnih kontinuiranih metod dela. Iz vsega kar so opravili doslej je že mogoče sklepati, da bo kasnejša analiza pokazala v katerih okoljih so potrebne korenite spremembe. Marsikje bodo potrebne kadrovske zamenjave v osnovnih organizacijah zveze komunistov, saj je pogosto ravno od njih odvisna aktivnost oziroma neaktivnost osnovnih organizacij. Prav te pogosto niso sposobne konkretno zahtevati in terjati, da se problematika obravnava na samoupravnih organih, da se spejmejo konkretni sklepi za razrešitev. Tu so še poslovodni delavci — komunisti. Tudi od njih je v zelo veliki meri odvisno uspešno ali neuspešno razreševanje nastalih vprašanj. Zato bodo na občinskem komiteju ZKS Velenje v okviru omenjene analize, temeljito analizirali tudi aktivnost članov ZK — poslovodnih delavcev in po potrebi zahtevali tudi njihove kadrovske zamenjave, (mz)
Obetavno pohištvo za ZR Nemčijo
4. stran ★ naŠ Č8S_ NASI KRAJI IN LJUDJE _Titovo Velenje ★ 14. avgusta 1986
Zgode in nezgode kmečkega turizma v mozirski občini
Del in nalog gospodarja in
gospodinje ni moč zapisati
pa so tudi sicer družbene in ekonomske razmere. Nedorečenosti je precej, takšnih ali drugačnih, stanje pa je kljub vsemu še vedno ugodno. Neugodno pa je dejstvo, da nekateri gostje in številni naši krajani nimajo pra-
V skromni in pičli turistični ponudbi Gornje Savinjske doline je ena redkih svetlih točk, celo njena perjanica, kmečki turizem. Še vedno je glede zmogljivosti in ponudbe precej pred ostalima dvema področji-ma. To sta Koroška in Škofja Loka, zmogljivosti turizma na kmetiji mozirske občine pa predstavljajo tretjino vseh slovenskih. Od skromnih začetkov pred 15 leti in kasnejšem razcvetu, se je stanje v zadnjih letih bistveno spremenilo. Spremenili so se odnosi na va-
polnilna dejavnost. Kmetijska proizvodnja je preveč pomembna, da bi jo zaradi tega smeli zanemarjati. Osnova kmečkega turizma je namreč brezpogojno urejena in tržno usmerjena kmetija, turistična dejavnost naj bi ob tem kmetom le pomagala pri zagotavljanju večje socialne varnosti.
KMETIJA NI HOTEL
Kaj in kje je torej danes kmečki turizem Gornje Savinjske doline? Na kratko lahko povzamemo besede direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Alojza Plaznika: »Od prvih skromnih in korajžnih začetkov uveljavljanja kmečkega turizma so se odnosi na vasi (tudi zaradi turizma) krepko spremenili, bistveno drugačne
Le usmerjena, urejena in močna kmetija je lahko tudi turistična
čijo v družino kot enakovredni člani, prav ta domačnost pa je vzrok, da se gostje želijo in hočejo vrniti vsako leto, komaj čakajo ponovnega srečanja z dobrimi ljudmi. S takšnimi gosti je najmanj problemov, vedno znova se vračajo, takšnih je več kot 80 odstotkov, to pa obenem potrjuje pravo usmeritev našega kmečkega turizma. Takšnih gostov si seveda še želimo, nikakor pa tistih, ki imajo o kmečkem turizmu povsem zgrešene pojme.«
ENAKOPRAVNA KMEČKA ŽENA
si in miselnost ljudi z njimi, ob vseh uspehih so se pojavila odstopanja do gostilniške dejavnosti na kmetiji, ponekod naj bi celo prenehali sprejemati goste, napačne predstave o tej zvrsti turistične dejavnosti so zaradi vsega tega pri nekaterih gostih in domačinih napravile več škode kot koristi, svoje pa so k vsemu temu prispevale še sedanje zaostrene razmere.
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je nosilec kmečkega turizma na preusmerjenih kmetijah, zato se z zmanjševanjem, neupravičenem pogosto, njegovega pomena ne more sprijazniti. Usmeritev je jasna — vsestransko krepiti kmečki turizem še naprej in ga spodbujati, vendar na njegovih resničnih vsebinskih prvinah. Popuščati ne mislijo, in tako je edino pravilno.
Čar turizma na vasi je tudi spoznavanje nekdanjih običajev
POGOJ JE MOČNA KMETIJA
Ob vseh uspehih torej problemov ne manjka, povsod in na vsakem koraku, malenkostnih morda, pa vendar še kako pomembnih. Zato so pravi kmečki turizem predstavili širši javnosti, vse v želji, da bi ljudje spoznali, kaj pravzaprav je pravi kmečki turizem, od kod in zakaj se pojavljajo pripombe, kaj je vzrok vsem nedorečenostim. Dosežkov ne smemo zanemariti, saj so bistveno spremenili življenje in miselnost na podeželju, na bolje seveda, zato je kritizerstvo toliko bolj boleče. Doslej so na 36 kmetijah uredili 450 postelj, pripravljajo še 250 postelj na 25 kmetijah, skupno s slednjim pa urejajo 50 kmetij. Ce bi bili pogoji za gradnjo le nekoliko ugodnejši, bi lahko kaj kmalu za potrebe kmečkega turizma uredili vsaj deset kmetij. Ob vseh naporih in težavah so kmetje vlagali veliko (in že preveč) za potrebe kmečkega turizma, ob tem pa v nobenem primeru ne smemo pozabiti, da gospodarske sposobnosti kmetije ne smemo osiromašiti, saj je turizem vendarle samo do-
ve predstave in pravega razumevanja za kmečki turizem in za vse posebnosti te dejavnosti. Vsi ti pač menijo, da bi moral kmečki turizem v vsakem trenutku služiti vsakomur, ki si v prostem času zaželi razvedrila in pride z družbo na dobro hrano in pijačo. Ko pride nenajavljen in je seveda odklonjen, zažene neupravičen vik in krik in s tem povzroča pravemu kmečkemu turizmu veliko škodo. Le kako naj na kmetiji v vsakem trenutku opustijo košnjo, sušenje sena in otave, ali druga nujna opravila, da bi zadostili trenutnim muham posameznikov?!
To je daleč od izvirnih vsebinskih načel kmečkega turizma, za katere smo se odločili že na začetku in se jim v nobenem primeru ne mislimo odreči. Naš cilj je čisti stacionarni turizem z lepo naravo, mirom, domačnostjo, spoznavanjem življenja in dela na kmetiji in na vasi. Izletniška oblika ne pride v poštev, še manj gostilniška, ki s kmečkim turizmom nima nobene zveze. Seveda je izletniška oblika bolj donosna in manj zahtevna, toda to ni in ne bo naš cilj. Stacionarni turizem zahteva od vse kmečke družine, ne le od gospodinje, veliko žrtev, odrekanj in naporov. Gostje se večinoma vklju-
tudi zares številni tuji gostje, ki jim bo dan v Lučah vsekakor ostal v enkratnem spominu, saj takšnega zgodovinskega in narodopisnega izročila ne vidiš povsod in ne vsak dan. Če kaj potrjuje to ugotovitev, potem je to nenehno brnenje kamer in škljo-canje aparatov na vsakem koraku, da o presenečenih in predvsem zadovoljnih obiskovalcih ne govorimo. K vsemu so svoje prispevali še domači godci, ki so neumorno skrbeli za domače vi-že po vsej vasi.
Kaj vse lepega smo v Lučah lahko videli, bi pravzaprav težko našteli, pa vendarle. Kovaška opravila in gozdarsko življenje po starem, preja lanu, nekdanji način razreza na »martrah«, ki si to ime še kako zaslužijo, tesanje hlodov, žganjekuha (da o poku-šini ne govorimo), domače jedi, ob katerih si še v tako hudi vročini pozabil na osvežilno pijačo in postal lačen, izviren kotiček turističnega krožka tamkajšnje osnovne šole z »živo« glasbo, naužili ste se lahko svežih dòbrot iz pekarne, pa vsega še ni moč našteti, zares je bolj primerno, da si to ogledaš in doživiš.
Dejstvo je torej, da je kmečki turizem bistveno obogatili sicer pičlo turistično ponudbo Gornje Savinjske doline, še pomembnejše so velike prednosti, ki jih je bilo z njim deležno podeželje, najpomembnejši pa so bistveno spremenjeni odnosi na vasi. O tem lahko največ pove Marija Bezo-všek, ki vse svoje moči in sposobnosti že od vseh začetkov namenja izobraževanju kmečkih žena in deklet, urejanju kmetij in vsem ostalim dejavnostim, ki so predpogoj za pravi turizem na kmetiji. Njene izkušnje in spoznanja so še kako pomembna.
»Prednosti, ki jih je na vas prinesel kmečki turizem so velike in tudi različne. Predvsem ne smemo ozko gledati samo dohodkovnega vidika, večje prednosti so drugje. Predvsem so veliko bolj urejena naselja, pa kmetije in to ne le turistične, tudi ostale. Zanimiv je primer s trgovci. Še pred leti so kmečko gospodinjo v trgovini odpravili z najcenejšo robo, s kičem, danes trgovci zanje že sami izbirajo najboljše. Pri gradnji vseh novih objektov na kmetijah, danes že vsi ugotavljajo, da, za vas le ni vse dobro. Zelo pomemben je bistveno spremenjen položaj kmečke žene, za kar je cela vrsta dokazov. Na raznih pogodbah se pojavljajo tudi žene, ne več samo gospodarji, pridobile so si pravico do zavarovanja, do porodniškega dopusta, vse so bolj samozavestne in korajžne, ni jih več sram povedati, da so kmetice. Drugo so seveda dohodkovni
Gostje in gostitelji so ena sama
Masno je, Sloveniji
družina, kar največ velja
učinki, saj se kmetija gospodarsko krepi, dohodek od turizma se prenaša v kmetijstvo, v izobraževanje otrok in podobno.«
LE MESEC NA LETO
Odnosi in miselnost se torej bistveno spreminjajo, z vsem tem pa se pojavljajo tudi nesporazumi in pomanjkljivosti, vse skupaj včasih pretirano. Turizem naj bi kmetiji prinesel največ 30 odsMtkov dohodka, višji odstotek ne bi bil več kmečki turizem in še manj dopolnilna dejavnost. Obstoja namreč zmotno mišljenje, da turizem na kmetiji pomeni bogatenje, ustvarjanje kulakov, kar pa še zdaleč ni res. Ob tem se pojavlja cel kup problemov. Današnjih 400 postelj je premalo za konico sezone, ku žal traja le mesec dni. Kmetje bi radi imeli postelje zasedene vsaj 60 in največ 90 dni, žal pa ostale mesece ni prevelikega zanimanja. In če je že, pričakujejo gostje pred ali posezonski popust, kar pa je za kmeta nesprejemljivo. Bolj upravičeno bi bilo celo obratno. Kako naj kmet pusti kopico nujnih pomladanskih ali jesenskih opravil na kmetiji in streže le gostom? Naj najame delovno silo in jo plača? Vsekakor bi plačal več, kot bi zaslužil s tu-.rizmom.
Pa še nekaj je. Nekateri gostje se razburjajo, da jih na določenih kmetijah .e sprejemajo. To je res, vendar je treba vedeti, da se tudi na kmetijah pojavljajo bolezni, tudi porodi naj ne bi bili izjema, prihaja do zamenjav lastništva in podobno, v teh primerih pa na kmetijah določeno obdobje res ne morejo sprejemati gostov. Osnova turizma je vndarle na kmečki ženi, prostega delovnega mesta gospodinje in gospodarja pa se ne da razpisati. Kmr.ija ni hotel.
SAMO NA IZVIRNIH NAČELIH
Problemov je seveda še več. Predpisi določajo, da moraš tujega gosta prijaviti v šestih urah. Ne glede na vreme ali dnevni čas, mu moraš že ob prihodu izpuliti potni list in oddivjati na postajo milice, ne glede na oddaljenost. Le kaj si mislijo gostje? Problem je v delovanju turistične agenci-
V Lučah ob Savinji so preteklo nedeljo znova pripravili zdaj že kar znameniti »Luški dan«, drugače rečeno prireditev »Od štanta do štanta«, za katero so si lani prislužili naslov najboljše turistične prireditve v Sloveniji. Kratko in jasno — to priznanje so si zares prislužili in prireditev bi ga bila vredna tudi letos. Nekdanjo povorko in ostale »protokolarne obveznosti« so opustili in poslej vsako leto svojo vas spremenijo v čudovit narodopisni muzej, v živo če hočete. Štante razporedijo po vsej vasi in z njimi predstavijo nekdanja delovna, rokodelska in kmečka opravila, ki sicer krepko tonejo v pozabo in jih le še redki poznajo v vsej njihovi prvobitnosti. Sprehod po vasi zatorej ni samo užitek, temveč pravo doživetje, sprehod skozi preteklost.
To potrjuje tudi množica obiskovalcev iz-doline, Slovenije, pa
je* ki je k razvoju kmečkega turizma veliko prispevala, danes pa dela vse in nič obenem. Turisti se na kmetije vračajo veliko let zapored sami vzroki za to so jasni. Če agencija pripelje gosta na kmetijo, ga pripelje da enkrat. Gost vzljubi to kmetijo in se prihodnje leto vrne neposredno na kmetijo. Rešitev bi bila morda v večjih zmogljivostih, ali pa v zakupu polno za prazno, vsaj delnem. Dogaja se namreč, da ima agencija rezervirane postelje, gostov ni in kmet sam sprejme prve, ki pridejo. Zadevo bi bilo treba vsekakor rešiti v obojestransko zadovoljstvo, z vso odgovornostjo seveda.
Dosežkov, problemov in načrtov je torej dovolj. Imamo izredno neugodne pogoje za gradnje, ki vse bolj otežujejo odločanje za kmečki turizem. Kljub vsemu se v Gornji Savinjski dolini ne nameravajo odreči kmečkega turizma na njegovih izvirnih načelih. Po vseh močeh ga bodo v takšni obliki razvijali naprej. Upajo, da bo novi dogovor na zvezni ravni o pospeševanju hribovskega kmetijstva vključeval tudi kmečki turizem, kot dejavnost posebnega družbenega pomena v prizadevanjih za ohranjanje hribovitega prostora, k čemur lahko kmečki turizem vsekakor veliko pripomore.
Ob tem tudi drugih prireditev ni manjkalo, z vsem skupaj pa so počastili tudi praznik krajevne skupnosti, ki ga slavijo 1. avgusta. Tako je bila v prostorih osnovne šole več dni odprta razstava čudovitih primerkov azijskega slikarstva iz zbirke Rada Malen-ška iz Ljubljane. Tudi sprehod po treh razstavnih prostorih je bil za vse ljubitelje lepega nekaj posebnega in morda tudi neponovljiva priložnost. Umetnost Indije, Indonezije, Tajske, Šri Lanke, Burme in Filipinov lahko in mora vsakogar navdušiti.
Tudi sicer je bilo še marsikaj zanimivega. Velemojster Bruno Parma je odigral vsakoletno simultaneo in petnajstim tekmecem oddal vsega tri remije, v rokometnem maratonu pa so se pomerili mladi in stari. Po 24 urah utrujajočega igranja so bili skoraj »razumljivo« boljši mlajši, ki so svoje tekmece ugnali z rezultatom 663:630. Izkazali so se tudi ribiči, ki so za vse ljubitelje ribolova pripravili tekmovanje in se'.eila nagradili tistega srečneža, ki je ulovil najtežjo ribo. Za vsakogar nekaj in še več torej, sicer pa nasvidenje prihodnje leto.
PRODAJA NA PROSTEM — Pri Modnem salonu v središču Titovega Velenja, so se letos drugič odločili prodajati svoje izdelke kar na prostem. Kot so povedali, je med mimoidočimi kupci Za to vrsto prodaje precejšnje zanimanje.
(b.m.)
14. avgusta 1986 * Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas CBS * Stran 5
Kladnikovi v Skornem
w
»Človek mora biti vztrajen«
Prijeten hlad in svež vonj po smrekah sta nas spremljala, ko smo po vijugasti asfaltirani cesti hiteli h Klad-nikovim v Skorno. Pcvsem se kljub temu nismo mogli izogniti vročim sončnim žarkom.
Pošteno prepoteni smo se ustavili na lepo urejenem dvorišču, na katerem je imel vsak priključek svoje mesto. Na desni nov hlev, na levi nove oziroma obnovljene garaže, na sredi pa obnovljena hiša. Za-leznikovega Cena in Milo, tako pravijo domačini Kladnikovima Vinku in Ljudmili, smo našli na klopi pred hišo. Pomodrovali smo seveda najprej to in ono o vremenu, nato pa se »preselili« v hladno »glasbeno« sobo. V njej je bilo n:imreč polno instrumentov, o^j klavirja, harmonike, kitare do kontrabasa. Mila je opazila naše začudenje in nam pojasnila, da igra najmlajši sin pri ansamblu, in da v tej sobi vadijo. Kadar pa se jim zahoče, zaigrajo Kladnikovi kar sami, oče in oba sinova.
O kmetiji, delu na njej je začel pripovedovati Vinko: »Vse nas, ki tako delamo in poskušamo ustvariti čimveč, tare nekaj skupnega. Pomagati pa se ne da. Nikjer ni samo med, tudi pri proizvodnji mleka, s katerim se ukvarjamo na naši kmetiji, ne. Pa vendarle, človek mora vztrajati. Že 17 let, pravzaprav odkar
V preteklosti sta morala Kladnikova Vinko in Ljudmila veliko delati, da imata sedaj uspešne letine
je odkup mleka bolje organiziran, je naša proizvodnja usmerjena v samo to dejavnost. S pašno košnim sistemom, silažno krmo nam to dokaj dobro uspeva.«
Kladnikova kmetija je velika 11 hektarjev, obdelovalne zemlje pa ni niti 5 hektarjev. Pa še ta je skoraj vsa »prislonjena« na breg. »Ce bi imeli svoje njive kje v dolini, ja, tokrat bi lahko še uspešneje kmetovali in lažje. Za same robove in bregove pa je vsaj zaenkrat proizvodnja mleka še najboljša.« 24 tisoč litrov so ga lani pridelali. Za letos se nadejajo še boljše proizvodnje,
saj ga oddajo kar 113 litrov na dan. »S pašno košnim sistemom so sitnosti. Je pa manj napornega dela,« je dejal mimogrede Cene, ki je tu in tam polistal po Kmečkem glasu. Rad ga prebira. Ob našem obisku je nestrpno čakal poštarja.
10 glav živine, ki jo imajo Kladnikovi v pred šestimi leti obnovljenem sodobnem hlevu, so vzredili doma. Zato so na uspehe še toliko bolj ponosni.
Na poljih, kolikor jih imajo, v glavnem raste krma za živino, največ silažne koruze. »Kako smo morali v preteklosti delati, da vse to danes imamo. Iz te mo-
ke kruha več ne more biti. Iz vsake pedi zemlje poskušamo izvleči največ. Kmetija je »opremljena« s celim trakom za spravilo sena, prav tako z nekaterimi drugimi priključki. Ko smo tiščali močno napolnjen voz čez take in drugačne ovire, smo vztrajali, pa naj je šlo še tako slabo. Upanja človek ne sme nikoli izgubiti.«
Žal, se vse ni tako dobro izteklo, kot bi rada Vinko in Ljudmila. Kmetija je namreč premajhna za vsa lačna usta pri hiši. Zato mora njun sin vsak dan na delo v bližnjo tovarno. Kako radi bi, da bi ostal doma, toda ne bi šlo. Ker je zemlje zelo malo, tudi stroji — te pa potrebujejo — niso tako izkoriščeni, kot bi lahko bili. Kaj to pomeni, vsak kmet dobro ve.
Sicer pa se Vinko in Ljudmila ne pritožujeta. Dobrovoljna sta oba, prav tako zadovoljna z vsem, kar jima je dalo življenje. Vesela sta, da jima gre zadruga tako »na roko«, regresi za to in ono so sploh dobra stvar. Kakšnih načrtov ne delata več. Kaj bo s kmetijo v prihodnje, bo sinova skrb. Zemljo sta imela vedno rada in še danes jo imata. Vendar. Leta so tu, počasi jima pojenjajo moči. »Kaj hočemo še več. Ce bomo zdravi, bomo lahko obdržali to, kar imamo. Večjih ciljev pa si nismo zadali«, sta končala pogovor Zalaznikova Cene in Mila.
Regijsko tekmovanje oračev
Velik uspeh mladih zadružnikov Šaleške doline
Pred nedavnim je bilo na Gomilskem regijsko tekmovanje oračev. Sodelovalo je 35 tekmovalcev, med njimi tudi dve ekipi mladih zadružnikov Šaleške doline. Prva ekipa iz naše občine, sestavljali so jo; Anton Spital, Brane Videčnik in Edo Brodnik, je osvojila prvo mesto v skupni razvrstitvi, med posamezniki pa je zmagal njen član Anton Spital in sicer v disciplinah oranje, vožnja z dvoosno prikolico in teorija. Brane Videčnik je bil v oranju drugi, oba pa bosta tako konec tega meseca nastopila na republiškem tekmovanju.
Doseženi rezultati so za mlade zadružnike Šaleške doline toliko pomembnejši, saj so si morali traktor in plug za tekmovanje izposoditi pri kmetu Rudiju Novaku. Poudariti je namreč potreb-
no, da ima večina zadrug in zadružnih enot posebne pluge, prirejene samo za tekmovanje. Kljub vsemu so mladi zadružniki Šaleške doline v vseh teh letih, ko se udeležujejo teh tekmovanj, s svojo spretnostjo, znanjem in doseženimi uspehi dokazali, da se lahko uspešno kosajo s še tako dobro pripravljenimi in usposobljenimi tekmovalci, čeprav je konkurenca vsako leto hujša. Dobro se namreč zavedajo, da uspehi niso prišli čez noč in daje levji delež k uspehom prispeval tudi mentor Marjan Jakob, ki se še posebej zanima za delo mladih zadružnikov in je lahko brez pretiravanja zgled vsem drugim. Zapišimo še to, da si mladi zadružniki želijo, da bi bilo tudi v naši občini izbirno občinsko tekmovanje, saj bi s tem povečali zanimanje za to zvrst tekmovanja, obenem pa bi bila izbira za tekmovanje oračev mnogo lažja, predvsem pa bolj kakovostna.
B. M.
Ivo Drev.v, vodja tekmovalne ekipe in Anton Spital, najboljši tekmovalec,:, s prehodnim in drugimi pokali
ŠRANGANJE TONE V POZABO - Včasih je bilo šran-ganje, zlasti na podeželju, obvezni del poroke. Danes pa ta in drugi podobni običaji že tonejo v pozabo, le tu pa tam smo še priča kak lep nekdanji običaj, ki ga mladi že skoraj ne poznajo več. V soboto smo bili priča šranganju, ko sta se v Ple-šivcu vzela Mira Dolar, administrativni tehnik iz Plešivca in Jože Špital, kovinar iz Gaberk. Šranganje je trajalo kar precej časa, saj je moral ženin odgovoriti na veliko zahtevnih in duhovitih vprašanj. Najdalj je seveda'trajal odkup neveste in ženin je moral kar globoko seči v žep, saj 6 starih milijonov niso mačje solze.
(b. m.)
Šaleški jamarski klub
Uspešna akcija
Topolški jamarji tudi v vročih poletnih dneh ne počivajo, saj skoraj ne mine dan, da ne bi šli v kako jamo. Pri tem čestokrat naletijo na povsem nove — še nepoznane globine, ki jih seveda takoj raziščejo. Tu in tam se zgodi tudi, da v že znani in raziskani jami odkrijejo povsem nove prostore. Tako je bilo prejšnjo nedeljo, ko so se trije jamarji podali v Bele vode, točneje na Sveti Križ, na katerega zahodnem apneni-škem pobočju se nahaja brezno z imenom Križnica.
To brezno so topolški jamarji raziskali že novembra lani, in sicer do globine 20 m. Na dnu so opazili ozko špranjo, ki pa je bila premajhna, da bi lahko prišli skoznjo. Zato so takrat sklenili, da se bodo v brezno še vrnili in špranjo razširili. To jim je na nedeljski
akciji tudi uspelo. Za prekopano ožino pa so odkrili pravi jamski biser. Novood-kriti rovi so pretežno vodoravni in merijo po dolžini skupaj okoli 100 metrov, njihova višina pa se giblje od 2 do 5 metrov. So izredno lepo zasigani in zakapa-ni, posebej pa velja izmed kapniškega okrasja omeniti zelo lepo kaniško zaveso oziroma baldahin, ter velik vijugast kapnik - heliktit, ki še najbolj spominja na velik mizarski sveder.
Naj omenim, da so v tej jami še vedno realne možnosti nadaljnjega ra?iskova-nja, kar se sicer lepo vidi iz morfološkega pregleda jamskih prostorov. Seveda bo v bodoče možno prodreti naprej v notranjost hriba le s kopanjem.
Slavko Hostnik
Franjo Pukari iz Nazarij
Gasilci so lahko vsem za zgled
O uspehih in dosežkih gasilcev ni treba posebej razpravljati. To velja tudi za vsa gasilska društva Gornje Savinjske doliis». Pri neumornem opravljanju svojega humanega poslanstva z izredno organiziranostjo, veliko voljo, s skoraj neverjetnim številom prostovoljnih delovnih ur, z ljubeznijo do gasilske dejavnosti, ki jim je nihče ne »vsiljuje«, pa seveda z nenehno pomočjo in sodelovanjem krajanov, zares dosegajo uspehe, ki so lahko zgled vsem ostalim.
Franjo Pukart s kipcem gasilca, ki so mu ga ob upokojitvi podarili sodelavci
Gasilska društva so na ta način zgradila nove domove, ali posodobila stare, ki služijo tudi vsem ostalim krajevnim dejavnikom, nabavila številna sodobna gasilska vozila, veliko opreme in orodja, ob vsem tem niso pozabila na strokovno usposabljanje in izobraževanje, na družabno življenje ter predvsem na vključevanje mladih v svoje vrste. Vse to je neizmerno družbeno bogastvo, ki ga skupaj z njihovo usposobljenostjo ne moremo in ne smemo zanemariti ali spregledati.
Današnje stanje je seveda posledica zavzetega dela v preteklih letih in desetletjih, saj včasih ni bilo tako. Zato pogovor s Franjom Pukartom, ki je svoje življenje in delo posvetil gasilstvu, poklicno v nazarski lesni industriji in prostovoljno v tamkajšnjem društvu, ne bo odveč. Tudi zato ne, ker nazarski gasilci zares dosegajo lepe uspehe, kar ni nič nenavadnega, saj so Nazarje s svojo hitro rastjo in industrijo, vsekakor požarno zelo obremenjene.
Franjo Pukart se je k nazarskim gasilcem vključil leta 1947, kot član mladinske desetine, kmalu je postal desetar in član upravnega odbora. Rad se spominja teh dni, nastopov na
tekmovanjih, vaj in druge dejavnosti, za vs^ pa priznava, da ni bilo niti približno tako dobro organizirano, kot je danes. V nazarski lesni industriji se je zaposlil leto kasneje in obenem postal član industrijske gasilske enote. »V tej desetini sem delal do leta 1952, ko so me poslali v šolo za gasilske častnike v Medvode. Ko sem se vrnil sem postal poveljnik industrijske enote in bi to do leta 1971, ko smo zgradili tovarno ivernih plošč. Z njo se je povečala požarna ogroženost, zato so mi ponudili mesto vodje poklicnih gasilcev, kar sem bil vse do letošnje upokojitve, s čemer pa dela v nazar-skem prostovoljnem društvu nisem in ne bom opustil.«
Zanimiva je seveda tudi primerjava v organiziranosti in opremljenosti od začetkov do danes. »Primerjava je skoraj nemogoča. Takrat smo imeli le eno motorno brizgalno iz vojnih časov in nekaj malega opreme. Danes imamo dve sodobni brizgalni, dve vozili, ogromno opreme in orodja po obratih, kilometer cevi, veliko hidran-tov, ročnikov in ostalega. Napredek je ogromen, tudi na preventivnem področju, kar je seveda za lesno industrijo razumljivo in nujno. Dobro delo preventivne službe je vzrok, da večjih požarov nimamo. Nekaj manjših je v iverici, kar pa je zaradi tehnološkega postopka razumljivo, saj je že iskrica dovolj za ogenj, ki pa ga gasilci in delavci vedno takoj pogasijo.«
Franjo Pukart je seveda ob svoji službi poklicnega gasilca vedno deloval tudi v nazarskem prostovoljnem gasilskem društvu. In bo tudi v prihodnje. Bil je poveljnik društva, dvanajst let predsednik upravnega odbora, zdaj pa vodi nadzorni odbor. Tudi pri društvu je primerjava dokaj zanimiva. »Gasilski domovi so bili med vojno izropani. V Nazarjah ni ostalo skoraj ničesar, imeli smo le eno vozilo iz vojnega plena, ki je bilo še kako dobrodošlo in nekaj malega opreme. Seveda smo tako pričeli nabavljati opremo in do danes dosegli ogromne uspehe. Zgradili smo sodoben dom, na katerega smo zares lahko ponosni. Zanj smo že pred leti zbrali več kot staro milijardo, njegova vrednost pa je bila zaradi zares ogromnega števila prostovoljnih delovnih ur neprimerno večja. Prostoren, lepo urejen in opremljen dom seveda ne služi le gasilcem, pač pa vsem krajevnim dejavnikom. Poleg tega imamo kombinirano cisterno za vodo in peno, orodno vozilo in vozilo za prevoz ljudi, dve brizgalni, ogromno opreme in v domu tudi polnilnico za ročne gasilne aparate, z njo si prislužimo kakšen dinar-ček za vzdrževanje doma. Pri tem smo bili deležni kaj malo pomoči občinske gasilske zveze, zato pa toliko več s strani delovnih organizacij in krajanov, ki nam pomoči nikoli ne odrečejo, lastnega prostovoljnega dela pa niti ne moremo sešteti. Zares smo dobri, predvsem upravni odbor s predsednikom na čelu. Poleg tega pomagamo in sodelujemo pri vseh akcijah v krajevni skupnosti in se pravzaprav ne mi ne drugi ne zavedajo koliko sploh zmoremo.«
ZA LEPŠI IZGLED — Komunalci tudi v teh vročih poletnih mesecih niso brez dela. Razlika je le v tem, da opravljajo tudi nevsakdanja. Kako bi lahko drugače zapisali ob posnetku, ko delavec Vrtnarstva Vekosove delovne organizacije s škarjami skrajšujejo preveč dolge poganjke vrbe žalujke. Nova »frizura« bo seveda za pogled prijetnejša, za vozila, ki parkirajo pred Na-mo pa bolj prikladna. Kot so nam povedali, teh opravil v Titovem Velenju ni veliko, kljub temu pa jih morajo vsako leto opraviti.	(b. m.)
6. stran * fi£3S
ŠPORT, VAŠ OBVEŠČEVALEC
Titovo Velenje *
14. avgusta 1986
——»iii>ir»iL • 'Hy
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
DRUGI DEL POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV
Po krajšem premoru bodo spet zaživeli kulturno obarvani večeri na velenjskem gradu in v mestnem jedru Titovega Velenja. Drugi del poletnih kulturnih prireditev bo otvoril Igor KA-DUNC s predavanjem, spremljanim z diapozitivi — MED ESKIMI. Igor Kadunc seje predstavil velenjski publiki že dvakrat in si pridobil nemalo simpatij zaradi zanimivega in sproščenega opisovanja vtisov s svojih avtosto-parskih potepanj širom po svetu. Tokrat nam bo približal svet Eskimov s pripovedovanjem, sliko in izvirno eksimsko glasbo.
Življenje med Eskimi nam bo ohladilo vroč poletni večer v četrtek, 14. avgusta ob 20.30 pred gostiščem Grajski hram na Velenjskem gradu.
OTVORITEV RAZSTAVE
V petek, 15. avgusta ob 19.30, bodo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju odprli zanimivo razstavo mladega avstrijskega umetnika iz Gradca Hannesa FLACKA. Mladi grafik bo predstavil svoje haptično-sintetične vizije v emajlni tehniki. Pokrovitelj razstave je Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, ki je tudi omogočila izdajo barvnega kataloga.
Ob otvoritvi bo na flamenco kitaro igral V. Papež.
DRUGJE - DRUGAČE - NEKAJ DRUGEGA
Tokrat ne na velenjskem gradu ampak v središču mesta, še točneje v atriju Kavarne in slaščičarne center, se bo na neobičajen način odvijala gledališka predstava NEKAJ DRUGEGA.
S to predstavo se bo prvič v Titovem Velenju predstàvilo eksperimentalno gledališče »Podjetje za proizvodnjo fikcije« iz Ljubljane. Ta nenavadna predstava sprevrača elemente klasičnega kabareja in krimi zgodbe po angleški maniri, kar poraja v gledalcu zdaj smeh, zdaj začudenje. Zgodba poteka simultano na vi-deu in v živo, tako da se prepletata dva nivoja naracije s časovnimi suspenzi, kar omogoča logičen razplet zgodbe.
Nastopata: Mojca Drev in Tanja Lesničar-Pučko.
Dobimo se v soboto, 16. avgusta ob 21.00 pred KSC.
Martina De Costa
LETNI KINO
V soboto 16. avgusta, ob 21.30, bo na velenjskem gradu letno filmsko gledališče. Tokrat bo na sporedu francoski barvni film: NEVARNI POKLIC, kriminal-ka.
Poletne kulturne prireditve v polnem teku
Tisti, ki berete Delo, ste v zadnji sobotni prilogi opazili članek o kulturnih prireditvah, ki se poleti vrstijo v slovenskih mestih. Velenjske niso omenjene in kar prav je tako, saj bo to (nas) organizatorje ponovno spomnilo na dejstvo, da je obveščanje — propaganda, vsaj tako pomembna kot odlični izvajalci ali primerno izbran prostor. Ker nam je drugo in tretje letos (zelo) uspelo, se omenjeno poročilo iz slovenskih mest lahko bere tudi z zavistjo, saj naš program izredno in izrecno presega poprečje. Toda, jamranje na stran! Še ie čas. da vsa i vas, domačo publiko, seznanimo z drugim delom letošnjega posebnega poletnega programa, ki se prične danes, v četrtek, na velenjskem gradu.
Nekatere prireditve so omenjene v gornjem prispevku, tu pa nanizajmo še nekatere!
V	petek, 22. avgusta bomo skušali kulturno prebuditi Staro Velenje in pokazati, kako bo tam lepo, ko bo (nekoč) prenovljeno. Pred gostilno »Pod gradom« bo ob 20. in 22.15 (ko pridejo na pivo rudarji s popoldanske izmene) DARE ULAGA odigral svojega KRJAVLJA, prijazne tovari-šice pa bodo postregle s hrano in pijačo.
V	soboto, 23. avgusta se bo (ponovno iz Ljubljane) predstavilo gledališče ANE MONRO in nas ob 19. uri pred gostilno na gradu presenetilo z burkaško igro BLUE HAT. Razen pantomime, cirkusantnih in glasbenih
vložkov, bodo v tej kriminalistično obarvani zgodbi uporabili tudi kombi. Ob diletantih bo v petek, 29. avgusta ob 20. uri, na velenjskem gradu nastopil tudi pravi čarovnik MIRAN CANAK in poiskusil s kabaretnimi čarovnijami očarati odrasle in otroke. V petek, 29. avgusta, se bodo prav tako ob 20. uri na velenjskem gradu na koncertu predstavila zelo uspešna in (pri)znana skupina QUATEBRIGA iz Ljubljane.
Toda, to še ni vse: vsako soboto ste ob 21.30 vabljeni na dvorišče grajskega bifeja, kjer je odprt LETNI KINO. Letos so na sporedu kriminalke, začinjene s prijazno postrežbo pijače in hrane v sami »dvorani« in nobenim opozorilom, da je kajenje prepovedano. Ta teden bo film izjemoma v nedeljo, 17. avgusta.
Preživite torej poletje (tudi) z nami!
Vane Gošnik
LH'M°T I LIJ
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 14. 8. ob 18. in 20. uri PRVE ŽELJE - francoski, ljubezenski. V gl. vi.: Monica Br»eke.
Petek, 15. 8. ob 18. in 20. uri CINDY - ameriški glasbeni. Nova verzija pepelke narejena v stilu rock povesti. Pepelka je mlada, privlačna pevka Bonnie Bianco, njen princ pa idol mladine Pierre Cosso.
Petek, 15. 8. ob 10. uri ZAKLAD AMAZONKE - ameriški, avanturistični. V. gl. vi.: Stuart Whitman. Film nam ponuja veliko akcije, straha, intrig, nasilja, strasti, ljubezni in naravnih lepot v džunglah Južne Amerike.
Sobota in nedelja, 16., 17. 8. ob 18. in 20. uri ZAKLAD AMAZONKE -ameriški, avanturistični.
Ponedeljek, 18. 8. ob 10., 18. 20. uri in torek, 19. 8. ob 20. uri SLABI FANTJE — ameriški. V. gl. vi.: Sean Penn.
Šestnajstletni Mick se potika po ulicah in v spopadu z bando Packa Morena po nesreči ubije Packovega najmlajšega brata. Zaradi umora mora v zapor za mladoletnike in tam se sreča s Packom, ki se mu hoče maščevati za bratovo smrt ...
Mladoletni kriminal z najbolj senčnih plati.
Sreda, 20. 8. ob 10., 18. in 20. uri MEJA NA RIU GRANDE - ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Jack Nicholson.
Četrtek, 21. 8. ob 10. uri INSPEKTOR NERODA - francoski, komedija. V gl. vi.: Michel Coluche.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 16. 8. ob 20. uri MEJA NA RIU GRANDE - ameriški, ljubezenski.
Nedelja, 17. 8. ob 18. in 20. uri PRVE ŽELJE - francoski, ljubezenski. Ponedeljek, 18. 8. ob 20. uri ZAKLAD AMAZONKE - ameriški, avanturistični.
Sreda, 20. 8. ob 20. uri CINDY - ameriški, glasbeni.
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo letos že četrtič organizirala trim pohod izven občinskih meja. Tudi tokrat je na programu dvodnevni trim pohod na Košuto v Karavankah.
Na pot bodo pohodniki krenili v soboto, 30. avgusta ob 7. uri
izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju proti Brniku, Kranju do Tržiča. Tu se bodo izletniki ustavili za kratek čas in nakupili obutev v Pekovi industrijski prodajalni. Pot bodo nato nadaljevali do Jelendola, od tam pa peš do-koče na Kofcah. Vsi, ki se bodo po dve uri in pol nezahtevne hoje utrudili, se bodo tu lahko pr-
Rokomet
Velenje:Radnički 20:32
V	pripravah na novo tekmovalno sezono so igralke Velenja pretekli teden dvakrat merile moči z rokometašicami beograjskega Radničkega, večkratnimi evropskimi in državnimi prvakinjami.
V	Žalcu, kjer so Beograjčanke na pripravah so Velenjčanke izgubile s 14:26, v soboto pa so v Rdeči dvorani klonile z 20:32. Glede na to, da je do začetka pr-
venstva še več kot mesec dni, so bili gledalci zadovoljni z igro in s pripravami mlade domače ekipe na težavne nastope v 2. zvezni ligi. Pred 500 gledalci sta srečanje vodila Povalej in Ribič iz Celja.
Pri gostjah je blestela proslavljena Kitičeva, zadetke za domačinke pa so dosegle Kričejeva 5, Hrastova 4. Misaljevičeva in Plaskanova po 3, Kraljeva 2 ter Zidarjeva, Goličeva in Kotniko-va po enega.
vič počili in se tako poskušali kar najbolje pripraviti za turo Kofce gore, Veliki vrh, po grebenu Košute na Kladno in Skrbi-no. Od tam dalje pa jih čaka še spust mimo koče na Siji planini do koče na Kofcah, kjer bodo prenočili. Naslednji dan bo treba na pot ob 9. uri do avtobusa v Je-lendolu, od tam dalje pa do Blejskega Vindgarja. Ob koncu se bodo pohodniki ustavili še v taboru v Ribnem pri Bledu, kjer jih bo čakala krepka taborniška malica. Hrano za preostale dni si morajo pohodniki priskrbeti sami. Prav tako primerno obutev in opremo.
Cina dvodnevnega trim pohoda je 3500 dinarjev, vanjo pa je vračunan prevoz, vodstvo, prenočišče in zaključek v Ribnem. Prijavite se lahko na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 16. ure, in sicer od petka 15. avgusta do zasedbe avtobusa. Podrobnejše informacije bodo udeleženci dobili ob prijavi.

Restavracija Jezero Titovo Velenje vabi na prireditev
N0C OB JEZERU
dne 23. avgusta 1986
Ob bogatem zabavnem programu bo poskrbljeno za pestro izbiro jedi in pijač. Vol na žaru, posebno pripravljena mortadela, ribiške, lovske in kmečke specialitete, coctail Jezero.
Organizira pa tudi
IZBOR MISS JEZERSKE NOČI
Prve tri izbrane bodo nagrajene z vikendom v Parizu, 4-dnevnim paket aranžmajem v Radencih in 3-dnevnim bivanjem v domu rudarjev Fiesa.
Prijave sprejema Restavracija Jezero,
telefon 063 854-493.	v,judn0 vab|jeni.
Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje									
Tri mMI	im	pol	lod	i	ia		Košu	i ito j	
RAR
PUBERK-SMIHEL-LABOT £
AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202, 3 x VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISK0NT-TRG0VIN0! PRIMERJAJTE CENE - PRESENEČENI BOSTE, KOLIKO SI LAHKO PRIHRANITE.
REGIO BRASIL IAU JACOBS MERID0
KAVA 1 kg
JVC - STOLP
5-DELNI O IMO
(8.900,-) izvozna O./*,-
90
LIMONE i 5 kom. '	1."
ITAL. RIŽ j 1 kg 1	I.«1
MILKA 01 ČOKOLADA 300 g C	I.90
MANDARINE ALI « BANANE i kg S	I.90
ROZINE 5oo g II-90	
LEŠNIKI 500 g V«	I.90
OREHI mm JEDRCA 500 g 4!	L"
MILKA 01 ČOKOLADA 300 g LI	I.90
KOKOSOVA 1E MOKA 500 g 19	i.90
RAMA
DORLE
LAK ZA LASE idz
JEDILNA ČOKOLADA
250 g
URA Z	IIQ _
RAČUNALNIKOM 1151,
KABEL
3x1,5
50 m
| BOXI SE DAJO ODVZETI ,zvoz (1599,-) CENA
ODVZETI izvozn/ 12Ü --
179,-/——
REKLAMNA PRODAJA PHILIPS KASETOFONOV
PRESENEČENI BOSTE!
IS tem kuponom dobite eri SPAR I ŽENSKO
I URO
ČRPALKA ZA 699,-1" 19,1 ^P
CENTRALNO KURJAVO J^ ™ ■■ ■■ »
IZVOZNA CENA
MTC - RADIO KASETOFON
(599,
IZVOZNA CENA
499,-
BENCINSKA
VERIŽNA ŽAGA IZVOZNA CENA
1899,-
OTROŠKI
W0KMAN
Š SLUŠALKAMI
PONUDBE VELJAJO 00 11. 1. 86. VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI. SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL - LAB0T PO ŽELJI VAM POŠLJEMO REKLAMNI KATALOG
14. avgusta 1986 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas*stran 7
koledar
ČETRTEK, 14. avgusta - ANASTAZIJA
PEÌ E K, 15. avgusta - MARIJA SOBOTA, 16. avgusta - ROK NEDELJA, 17. avgusta - RA-DIVOJ
PONEDELJEK, 18. avgusta -HELENA
TOREK, 19. avgusta - MARIJAN
SREDA, 20. avgusta — BERNARD
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu v Velenju:
16. in 17. avgusta 1986 — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 15. do 22. avgusta 1986 — Milan Matko, dipl. vet.,
Topolšica 15, tel. 891-166.
MALI OGLAS!
TAKOJ ZAPOSLIM KV, PKV ALI PRIUČENEGA MIZARJA.
OD po dogovoru. Jože Nunčič, Veliki vrh l/a, Šmartno ob Paki, telefon 884-114.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE NA GORICI V TITOVEM VELENJU ZA VEČJE. Telefon 853-249 dopoldan ali 854-217 popoldan. PRODAM DOBRO OHRANJENO STAREJŠO SPALNICO, dva fotelja in mizico. Telefon 853-445.
PRODAM KUHINJSKE ELEMENTE. Telefon 857-682. PRODAM GLASBENI STOLP UNIVERSUM 2 x 50 W, z dvojnim kasetofonom. Cena 15 SM in dirkalno kolo na 5 prestav. Milan Naveršnik, Gaberke 63 a, Šoštanj.
PRODAM FIAT 128, star dve leti in kuhinjo »iris«. Telefon 881-170.
PRODAM RAZLIČNE VRSTE UVOŽENIH STRUŽNIH NOŽEV in rezkarjev. Informacije po telefonu 856-770, popoldne. ZASTAVO 101 Confort 1300, letnik 1981 oktober, garažirano, s prevoženimi 39.000 km, prodam za 110 SM. Rahten E„ Titovo Velenje, telefon 855-227.
\ KDOR {fgbé
Cenen nakup je lahko dober nakup! 11. 8. - 23. 8. 1986
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN TEKSTILNIH IZDELKOV DO 40 %
Izbirate lahko: ženske bluze, obleke, otroško konfekcijo ...
ženske hlače, ženske
Pričakuemo vas v Blagovnici Šoštanj in Blagovnici Gorica Titovo Velenje.
MIERX
UGODNO PRODAM MOTORNI ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos — 4, rabljen dve sezo-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
Frančiške Šarner
iz Rečice ob Paki 41
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in nam karkoli pomagali. Posebno zahvalo dolgujemo višji medicinski sestri Faniki Krbavac za dolgoletno nego in Cipovim
za pomoč v bolezni.
Hvala tudi osebju Doma za varstvo odraslih, pevcem za zapete pesmi in g. duhovniku za opravljen obred.
VSI NJENI.

ZAHVALA
V 68. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Valentin Dolinšek
iz Laz
Ob tej boleči izgubi bi se radi zahvalili vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej še hvala družinama Orozel in Stvarnik, DO in sodelavkam Modnega salona, DO ERA, REK Izobraževanje, častni straži upokojencev RLV ter duhovnikoma
ir. pevcem.
Žalujoči otroci : Mira, Vida in Zdravko z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Staneta Žižka
rudarskega upokojenca iz Titovega Velenja
se: iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih treenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo kolektivu REK Franca L^koška Luka, krajevni skupnosti Desni breg, društvu upokojencev Titovo Velenje in hišnemu svetu Tomšičeve 10. FHvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI!
POTROSIM
ni, cena 23 SM. Ponikva 64, Pod-linšek, telefon 854-864. SIMCO 1307 G LS, 60.000 km, letnik 1978 ter plinsko napravo Bedini prodam. Telefon 857-782. GRADBENO BARAKO UGODNO PRODAM. Telefon 882-771, po 20. uri.
ZA DOBRO PLAČILO IŠČEM ŽENSKO, za pomoč - lahka fizična dela v dopoldanskem ali večernem času, z obveznim znanjem slovenskega jezika. Gostišče Rajh.
PRODAM OSEBNI AVTO GOLF JLD letnik 1979, obnovljen, registriran do marca. Informacije, po telefonu 858-636, od 19. ure dalje.
PRODAM kravo z tretjim teletom ali brez, odlično mlekarico, prašiča za zakol 140 kg, hranjen z domačo krmo, samonakladal-no prikolico Sip 16 m\ malo rabljeno, gozdno parcelo na lepi sončni legi, primerno za gradnjo ali vikend ob cesti, osebni avto R-4, letnik 1977, neregistriran, potreben delne obnove, z rezervnimi deli. Telefon 881-059. V HOTELU PAKA ali njegovi bližini sem izgubila okrogel zlat uhan, večjega formata. Poštenega najditelja prosim, da mi ga, proti nagradi, vrne v recepcijo hotela.
NAJAMEMO ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU. Ponudbe sporočite po telefonu 855-246 dopoldan.
DVE BELI POSTELJI ZELO UGODNO PRODAM. Helen Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje.
PRODAM VEČ LESENIH ZABOJEV PRIMERNIH ZA SPRAVILO JABOLK. Feri Rudnik, Slatine 5 a, Šmartno ob Paki.
1.
2.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča vse zainteresirane občane, da bo v š. I. 1986/87 poleg sodelovanja z izobraževalnimi službami OZD ter družbenega in varnostnega izobraževanja organizirala še naslednje izobraževalne oblike:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 7 in 8 razred (oba razreda se lahko opravi v enem šolskem letu) — pogoj za vpis: uspešno končan 6. oz. 7. razred OŠ
Skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA v cestno prometni usmeritvi — smer VOZNIK. Šolanje traja 1 sulsko leto — pogoj za vpis: izpolnjena osnovnošolska obveznost in zdravstvena sposobnost za opravljanje del in nalog voznika.
TEČAJE TUJIH JEZIKOV (nemškeg ain angleškega). Poleg osnovnih tečajev bomo organizirali tudi nadaljevalne — prilagojene predhodnim znanjem posameznikov
TEČAJE SLOVENSKEGA JEZIKA za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ
TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA — osnovne in obnovitvene
TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
TEČAJE ROČNIH DEL (makrame, tapiserije, tkanje, pletenje . ..)
TEČAJE STROJEPISJA
TEČAJE ŠIVANJA IN KROJENJA
GOSPODINJSKE (KUHARSKE) TEČAJE
Organizirali bomo tudi druge tečaje, če se bo zanje med izobraževalno sezono pokazal dovolj velik interes.
Informativno pa bomo ugotavljali interes občanov in delovnih organizacij za naslednje smeri izobraževanja: EKONOMSKI TEHNIK, POSLOVNI MANIPULANT, KOMERCIALNI TEHNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA, UPRAVNI TEHNIK in ADMINISTRATOR. Izobraževanje za navedene smeri bomo organizirali, če bo ugotovljeno dovolj veliko zanimanje in če bo to odobrila tudi ustrezna posebna izobraževalna skupnost.
Prijave za vse navedene izobraževalne oblike sprejemamo do 12. 9. 1986 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Naš naslov: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Titovo Velenje, Titov trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št. 853-576.
6.
7.
8. 9.
10.
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
objavlja naslednja prosta dela in naloge
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA PODROČJE TITOVO VELENJE (DVA DELAVCA)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj ali
—	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
Tokrat malo drugače
Na šoštanjskem polju kulture se je mirno pasla jata ptičk. Veselo so čebljale in prepevale, čeprav so jim leta štela že tretje življenjsko obdobje. Tudi daljši ali krajši izlet so si privoščile. Za vodjo so si izbrale starejšega ptička, ki je najglasneje žvrgolel. No, prijetna in številna jatica, ni kaj !
Nekega dne je med nje priletel jastreb, sicer predsednik številnih jat in čred v svojem revirju z namenom, da napravi v tej jati reorganizacijo. Zvedel je namreč, da med jato vlada nesoglasje. Zavreščalo je.
Grdo je pogledal po navzočih, jih umiril in dejal: »Bom konkreten in kratek. Prepirate se in ti ptička na moji desni komandiraš druge in ustvarjaš nesoglasje. Taki nimajo tu mesta.«
»Seveda,« se v solzah brani napa-dena ptička, »vaša žena poje sopran in je pri javnem nastopu stopila med nas, alte — zakaj? Vseii nas se to tiče, želimo lepo peti, tako pa je nemogoče. Moje besede so bile dobronamerne in so veljale tudi drugim.«
Obrne se jastreb proti ostalim in reče: »Vaše delo je tudi predrago. In ti ptička sploh nisi uradno član našega revirja, ne spadaš sem.« Oglasi se jih kar sedem: »Potem pa tudi nas ne bo več, če smo predragi!«
Jastreb: »In ti ptič tam zadaj. Ne znaš peti v pravem duru, zamenjal te bom za deset mlajših in boljših. Ampak ti tam v kotu pa le prihajaj — dobro žvrgoliš, čeprav si drag. Tudi vašega vodjo bomo menjali, prestar si in nič več pedagoga ni v tebi. Ne ukrepaš proti prepiru v jati. Dobili bomo mlado sposobno ptičko «
Jata je onemela. Šušljanje in odgovori vsevprek — kaj takega. Pa se dvigne ptička, ki so ji veljale ostre jastrebove besede: »Tovariš predsednik, prihajam na vaše kulturno polje, ker sem se tu rodila, domača mi je vsaka stezica, drevesa in ptičke, ki jih tu sre-
čujem. Rojaki smo, skupaj smo prepevali kot mladički in se veselili svoje mladosti. Nismo pa vedeli, da sedaj, ko nam je usoda predstavila gnezdo v sosednji log, nismo več tu zaželjeni. Prav, ne pridem več.«
Korajžo dobi še druga ptička: »Če bi vi kot predsednik vašega revirja prišli in rekli: lepo je, da se zbirate in skrbite za kulturni ugled našega loga, vendar pa vam moram povedati, da nimamo denarnih sreds.ev za prelete v naš log, bi to razumeli in bi si prelete plačali sami, kot smo si jih pred leti. Vaš način pa nas žali. Kaj takega nisem doživela v vsem dolgoletnem delu na kulturnem polju.«
Jezno nadaljuje jastreb — predsednik: »Kaj nam bo taka številna jata, saj pojete le za svoj hobi. Niste prišli na naš letni zbor, niste nam pripravili nobenega koncerta, samo denar, denar vam dajemo, da ga za naše športnike ostane premalo. 60.000 za vaš izlet v Laško, 90.000 v Kranj, kje naj jemljemo? Kaj bo teh 28.000, ki vam jih namenja kulturna skupnost vašega območja?«
»Laž, sama laž,« pravi jezno pevo-vodja, »užaljen sem bil, ker nas niste povabili na vaš zbor, niti k drugim prireditvam, zdaj pa take obtožbe. Da so med nami nesoglasja! Ustvarjate jih vi in vaša g. soproga. Če pa ona med nami ni bila zadovoljna, pač nismo mi krivi. Določeni disciplini se moramo podrejati, če hočemo uspeti. Udeležili pa smo se vseh prireditev v našem ožjem in širšem območju, za katere smo se res dolgo pripravljali. Znamo pesmi za cel koncert, toda povejte nam, tovariš predsednik, kdo nas bo prišel poslušat. Pred na pol prazno dvorano so peli mladi ptički s svojim čudovitim zborom. Ne, ne, ni naša publika vzgojena za tako petje. Pravite, da nisem pedagog. Pedagog najbrž niste tudi vi, vendar moram
vsem povedati, da smo od pravih pedagogov kulturnega področja bili deležni za svoje delo pohvale. Organiziramo si delo, ki nam ga priporoča ge-rontologija. Obleke in note smo si nabavljali sami, niti dinarja niste plačali.«
Mrmranje narašča. »Tako pa ne,« povzdigne svoj glas drobna ptička, »prijetno se počutimo v tej jati in bomo hodile sem le, če ostane naš stari pevovodja. Njemu se moramo zahvaliti za vse lepe urice, ki smo jih skupaj preživeli.«
»Pred vami je dopust oziroma počitnice,« nadaljuje vztrajno svoje stališče predsednik jastreb, »po počitnicah pridite v jato le tisti, ki boste dobili pisno povabilo. Garantiram, da bom zbral jato ptic z manjšim številom, ki bo lepše pela in seveda ceneje.«
Še in še je trajalo prerekanje in prepričevanje drug drugega. Jastreb odleti, se spet vrne in meče med jato jezne besede. Končno: »Torej smo zmenjeni!« in odide.
Pevovodja sede s hrbtom proti svoji jati, srepo zroč zdaj v tla, zdaj v nebo. Težko je vsem. Iz nota se oglasi bas: »Mi se imamo radi«, pritegnejo vsi ostali in pesem za pesmijo odmeva v majhnem logu. Pravkar odigrana drama je kot šok, ki še med pesmijo izvabi solze.
»Kljub vsemu pa le pridite v jeseni na Trebe'iško, kjer bo srečanje vseh pevcev. Takrat pa si bomo zadnjič rekli — srečno«, doda ob slovesu pevovodja.
To pot se je njihova pevska vaja zaključila zares povsem drugače.
Kasneje je na seji starešin živali dejal stari volk: »Kaj je res treba na tak način reševati probleme, če res to problemi so. Ali si vsi ti stari in veseli ptički niso v vsem svojem pevajočem življenju zaslužili kaj lepšega, vsaj priznanje, če drugega ne?«
(Naslov v uredništvu)
Tale zapis smo želeli sicer nasloviti drugače — POROKE IN RAZVEZE PO VELENJSKO. Vendar pa nam zaradi pomanjkanja časa, težko je bilo zbrati vse podatke tudi zaradi dopustov, to v celoti ni uspelo. Zato smo spustili začetek. S porokami se namreč vse začne. Vendar pa je takrat še vse lepo. Težko je potem, ko se zaplete. Omejili smo se na začetek in konec teh odnosov, na predzakonsko svetovanje in razvezo.
-Kljub obilici dela so si vzeli dragoceni čas in nam postregli s podatki : vodja enote Temeljnega sodišča Titovo Velenje MILENA DEŽMAN-BU-KVIČ, sodnica tega sodišča BOŽO MEH in direktorica Centra za socialno delo v
Titovem Velenju JELKA FU-ŽIR.
Ljudje torej, ki opravljajo delo pri katerem se srečujejo z najbolj občutljivimi zadevami. Za njimi vedno nekaj ostane. Konec nečesa in začetek novega. Ne pa vedno boljšega. Žal, tudi takšno je življenje. Zato naj ne bo odveč, če kar na začetku zapišemo mnenje Jelke Fužir, ko je dejala, da naša družba vse premalo pozornosti posveča »učenju« in pripravi ljudi na bodoče skupno življenje, predvsem pa na pogovarjanje. Zato se tudi vsi zavedajo, da priprava na zakon, tako imenovano predzakonsko svetovanje ni tisto, kar bi moralo biti. Kajti nihče ne more v treh urah, kolikor to traja, dobiti »recepta« za skupno življenje.
Alpinistična odprava v perujske Ande
Dolina Paron
Po štirih dneh, kolikor smo jih potrebovali, da smo opravili aklimacijsko turo na Pisco, zapustimo dolino Langanuco. Poslovimo se od Ljubljančanov. Zaželimo jim, da bi uresničili svoje načrte, kajti do sedaj jim ni šlo vse gladko od rok.
Vrnemo se v Huaraz, kjer se dobro spočijemo in pripravimo za naslednje ture. Spoznamo Valterja, domačega gorskega vodnika, ki nam veliko pomaga pri izbiri vrhov. Po njegovem nasvetu se odpravimo pod južno steno 6025 m visokega An-tesoiraja, ki leži v dolini Paron.
Na robu ledenika, še na zadnjih skalah, si uredimo bivališče. Ob klepetu opazujemo, kako rumeno-rdeče barve počasi izginjajo z zahodne stene Pira-mideja. Takoj nastopi tema. Počasi zlezemo v spalne vreče, dva po dva se zavijemo še v bivak vreče. Mraz počasi pritiska in nas opozarja to na, kdo je tukaj resnični gospodar. Lede-niški potok, ki je še malo prej lahkotno žuborel, umolkne. Slišimo le tiho zavijanje vetrov, kakor da bi nam ti zaželeli lahko noč. Toda dobro vem, da te lahke noči nocoj ne bo. Pod bivak vrečo je še kondenz, ki bo s časom prilezel prav do kože, če ga še prej ne bo ujel mraz in spremenil v kristal. S prsti na nogah migam, obenem se pre-
pričujem, da me sploh ne zebe. Pogledam na uro, komaj osem je. Prekleta noč. Samo dobra ura je minila, odkar smo se spravili spat. Mislil sem, da je že najmanj polnoč, zato v jezi zakopljem uro tri metre globoko v žep. Velikokrat se prebudim, ni pravega spanca. Prav vesti sem, ko mi ura končno pokaže, da je že čas za kuhanje. Nejevoljno se spravim iz spalne vreče, ker vem, da je zunaj še bolj mrzlo. Šele čaj mi povrne nekaj prepotrebne toplote. V temi zapustimo bivak, moj prvi na višini okrog 5000 m. Ze prejšnji dan smo si začrtali smer po kateri bomo danes poskušali osvojiti vrh. V široki ledeniški razpoki najdemo šibko mesto daleč na desni. Prečkamo levo navzgor do stene. Do vrha nas loči še 700 višinskih metrov z naklonima 45 stopinj. Nenavezani se zagrize-mo v boj s steno in samim seboj. Saj imamo vrv, toda vsi menimo, da je zaenkrat še ne potrebujemo. Menjavamo se v vodstvu, ker se prvemu pogreza do kolen. Mraz je in precej piha. Dokler čutim, da me boli, me ni strah, da bi dobil ozebline. Izmenično zapikujem cepina in se dvigujem z noge na nogo. Počasi, toda vztrajno, pridobivamo na višini. Še malo in že nas obsije sonce. Od tu naprej vodi pot le navzdol. Do vr-
Včasih je razveza edini izhod
Znamo govoriti, ne znamo pa se
pogovarjati
Predzakonsko svetovanje
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 je opredelil tudi obveznost organiziranja zakonskih svetovalnic. V Titovem Velenju je to nalogo prevzel Center za socialno delo, ki enkrat mesečno bodočim zakoncem pripravi tudi tri urni grupni program svetovanja. Ker je glavni namen tega pripraviti zakonce na življenje v dvoje, jih informirati, velik poudarek dajejo zlasti učenju komunikacij — čeprav znamo ljudje govoriti, pa se velikokrat ne znamo pogovarjati — je prezakonsko svetovanje obvezno za vse, ki želijo skleniti zakonsko zvezo.
Seveda pa lahko tisti, ki jih »stvar zanima« pridejo tudi na informativno — individualno svetovanje, kjer pogovora ne odklonijo nikomur.
Tistih, ki so se lani udeležili predzakonskega svetovanja je bilo skupaj 504. Seveda pa ni rečeno, da je to tudi število tistih, ki so se lani poročili. Pridobitev »potrdila« ima namreč »neomejen rok trajnosti«, je pa nekaj, kar mora biti pri dokumentih za poroko.
Sicer pa Zakonska svetovalnica, tako se imenuje, nudi strokovno pomoč bodočim zakoncem, vsestransko naj bi pripravila kandidate za skladno skupno življenje, nudi pomoč zakoncem oziroma partnerjem v njunih medsebojnih razmerjih in odnosih, seveda pa tudi pomoč družini in posameznikom — članom družine — pri urejanju medsebojnih odnosov in zagotavljanju drugih pogojev za nemoten razvoj.
Ukvarja pa se tudi s postopki dovolitve zakonske zveze mladoletnih oseb ali takrat, ko gre za zadržke (sorodstvene vezi), s spravnimi poskusi in razvezami
zakonskih zvez ter dajanjem mnenj sodišču o tem, komu naj bodo po razvezi dodeljeni mladoletni otroci in urejanje stikov med starši in otroki.
Včasih »zaškriplje«
Zgodi se, da »poči«. Odnosi med zakonci so zapleteni. Včasih pripeljejo tako daleč, da je edina rešitev razveza. Za nami so časi, ko sta se partnerja s poroko sporazumela, da bosta skupaj dokler ju ne loči smrt. Če ne gre skupaj, lahko gre narazen. Laže se je poročiti, kot potem razvezati. Čeprav prvo stane več, pa je drugo toliko bolj hudo, še posebno, če so zraven otroci.
Najhumanejša pot za »iti narazen« je sporazumna razveza. Vendar pa je teh primerov med vsemi razvezami sorazmerno malo. Da je tako, so »krivi« verjetno pogoji, ki jih morata zakonca zagotoviti, da se lahko tako raz-vežeta. Dogovoriti se morata o varstvu otrok, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, predložiti je tr<*ba pismen in po sodniku overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo imetnik stanovanjske pravice. Vse to zagotoviti pa je ponavadi težko takrat, ko sta zakonca svoje skupno življenje pripeljala tako daleč, da je rešitev samo še razveza. To dokazuje tudi podatek, da je bilo lani v Titovem Velenju takih predlogov za razvezo zakona samo 23 ali 16 odstotkov, da pa je bilo lani vloženih tožb za razvezo zakona 118 ali 84 odstotkov, vseh razvez torej 141.
No, včasih si zakonci med postopkom za razvezo še premislijo. Edino v postopku za razvezo
ha smo potrebovali celih sedem ur ali drugače povedano 150 višinskih metrov na eno uro. Drug drugemu podamo desnice. Iz utrujenih in izčrpa-nih obrazov žarijo le oči. Toda, časa za veselje ni. To bo prišlo kasneje, morda šele doma, ko bomo zleknjeni v toplih posteljah in ob kozarcu vina gledali diapozitive z daljnjega sveta. Vse misli mi uhajajo na sestop. Bo potrebna vrv, nas bo dobila noč,...
Previdno začnemo sestopati po naših stopinjah. K sreči nas dobi tema, ko smo že iz strmine. Drug za drugim preskočimo ledeniško razpoko, nato v siju dveh drobcenih lučk nadaljujemo do bivaka. Tu nas čaka čestitka za osvojen vrh in čaj. Skuhala sta ga Milan in Dani, ki bosta jutri napadla naš vrh. Po naših stopničkah bosta hitro nazaj. Pijemo in klepetamo, potem kuhamo, klepetamo in na koncu pijemo. Ko takole utrujen, a zadovoljen s samim seboj, sediš in ti po grlu teče vroč čaj, če morda »pade« v usta še kakšen čokoladni keks, pozabiš, da si prav ta dan pošteno garal. Za to garanje ni plačila. Mar mi za debelo denarnico, ko pa imam v roki skodelico vročega čaja in v ustih čokoladni keks.
Naslednji dan počakamo, da se Milan in Dani vrneta z vrha, nato skupaj sestopimo do baze pri jezeru. Dogovorimo se za novo turo. Ker je Piramide pre-
več nevaren, se odločimo za normalni pristop na Caras I., 6025 m visok vrh.
V enem dnevu pridemo do ledenika, kjer si ob majhnem jezeru postavimo šotora. Preveč nas je zeblo na Artesoura-ju, zato poskusimo, kako bo v šotorih, ki niso dosti težji od bivak vreče. Odrinemo zgodaj zjutraj, ker nas čaka nevaren vzpon čez ledenik. Sledim stopinjam, ki so ostale za Milanom in Danijem izpred štirih dni, in hitim. Ne mislim si namreč od blizu ogledati kakšne ledeniške razpoke. Bolj, ko se sonce upira v to gmoto ledu, večja je nevarnost, da padeš v razpoko. Skoraj vedno pa obstaja nevarnost podora sera-kov. Oddahnemo si šele na sedlu med Carasem I. in II. Postavimo tabor in se za nekaj ur skrijemo pred močnim soncem. Popoldne »skočimo« še na vrh. Vid nima sreče, kajti podre se mu most, ki vodi proti vrhu. Počaka nas malo nižje. Kako bomo sedaj mi prišli do Vida? Problem rešimo s skokom na rob razpoke. Prej si še rečemo: »Če bo držalo bo, če ne pa ne.« In držalo je. Prespimo na višini 5800 m. V dobri uri sestopimo po ledeniku, dalje po ledeniški moreni do jezera in baze. Po desetih dneh nas ob vnaprej določeni uri čaka ko-lektiro. Z njim se vrnemo v civilizacijo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
zakonske zveze je možno tožbo umakniti tudi še potem, ko je obravnava na prvi stopnji že končana. Lani je v postopku umaknilo tožbo za razvezo 43 zakoncev ali 36 odstotkov, pri sporazumnem predlogu za razvezo pa sta umaknila predlog 2 zakonca.
Kriza — 7. leto? Kje pa!
Seveda tudi postopek za razvezo ni enostaven. Tožbo ali predlog za sporazumno razvezo vložijo zakonci najprej na sodišču. Sodišče pošlje predlog ali tožbo na Center za socialno delo, ki izvede spravni poskus. Letos so na Centru za socialno delo imeli teh že 70, v celem lanskem letu 123. Čeprav razveza ne pozna več ugotavljanja krivde in vzrokov zanjo — pranje umazanega perila pred sodniki so včasih rekli — pa tisti, ki na tem delajo ugotavljajo, da je najpogostejši vzrok za razpad zakonske zveze alkoholizem ali drug partner. Seveda so ti vzroki tako prepleteni, da najpogosteje eden vpliva še posledično na niz drugih.
V času spravnega poskusa lahko gresta zakonca tudi v Zakonsko svetovalnico in poskušata s pomočjo strokovnjakov prebroditi krizo. Če problema ne moreta razrešiti, se puJtopek lahko nadaljuje ali na koncu ugotovi, da spravni poskus ni uspel. Seveda mora na spravni poskus obvezno tisti, ki je tožbo za razvezo vložil, pri sporazumnem predlogu pa oba zakonca.
Nihče, s katerim smo se pogovarjali o razvezah, ni potrdil te-
ga, da je sedmo leto zakona najbolj kritično. Ljudje se~odločajo, da gredo narazen v vseh obdobjih. Bili so primeri, že takoj po sklenitvi zakonske zveze, so primeri, ko se za to odločita zakonca, ki sta dolgo živela skupaj, otroci so odrastli, sama pa spoznala, da se ne znata več pogovarjati, da nimata ničesar skupnega, razen otrok. Na Centru za socialno delo pa ugotavljajo, da je največ primerov razvez takrat, ko so otroci stari približno deset let.
Kako dolg je postopek?
Če ni ovir, potem lahko gresta zakonca narazen tudi že v mesecu in pol, drugače pa traja ves postopek pet ali šest mesecev, v redkih primerih tudi dlje.
Razveze niso lahke
Ne za tiste, ki se razidejo, še najmanj za otroke, enostavne pa niso tudi za sodnike in za delavce Centra. Srečujejo se s pravimi družinskimi tragedijami.
Materialne dobrine, pehanje za njimi, neznanje in nesposobnost komuniciranja med seboj, premalo časa, ki ga zakonci posvečajo drug drugemu . . .
Razveza lahko pomeni za posameznika novo kvaliteto. Otroci, sadovi nekdanje ljubezni, pa ostanejo. Pri enem ali drugem zakoncu. Pri očetu ali pri materi. Vedno pa brez enega. To pa je lahko spet nov začetek ali pa nov spis. Na Centru za socialno delo ali na sodišču.
Takšno je življenje . . .
Milena Krstič-Planinc
Lani je bilo na Temeljnem sodišču v Titovem Velenju vloženih vseh novoza-četih sporov 656, od tega razvez 141 ali 21 odstotkov. Vseh sporov iz zakonskih in družinskih razmerij pa 220 ali 33,5 odstotkov. Sem sodijo razveze, izpodbijanje očetovstva in materinstva, ugotavljanje očetovstva in materinstva ter vzdrževanje otrok, zakonca in drugih oseb.
V tem istem času pa je bilo v SR Sloveniji vloženih pri sodiščih 6330 zadev
iz zakonskih in družinskih razmerij, kar predstavlja 29,3 odstotke vseh novoza-četih sporov.
Če pogledamo še leti 1984 in 1983 potem lahko ugotovimo, da je bilo v Titovem Velenju obakrat vseh sporov iz zakonskih in družinskih razmerij 243, da pa se je delež v vseh sporih zmanjšal. Leta 1983 je bilo teh 40 odstotkov, 1984. leta pa 37 odstotkov, število razvez je bilo leta 1983 155 in leta 1984.137.
MILIČNIKI SO ZAPISALI* MILIČNIKI SO
IZ OBJESTNOSTI PREBODEL GUME
Na parkirišču Jenkove 9 v Titovem Velenju je 4. avgusta neznani storilec prebodel gume na osebnem avtomobilu Ž. S. Upajmo, da ga bodo odkrili in mu poleg nastalih stroškov zaračunali tudi ustrezno kazen.
NEPRIMERNA HITROST
V	Gaberkah, v bližini trgovine je 4. avgusta okoli 17.30 zaradi neprimerne hitrosti trčil voznik osebnega avtomobila LJ 431 560 Iztok Videmšek v traktor Milana Stropnika. Nastala je večja materialna škoda.
UKRADLI ŽELEZOBETONSKE MREŽE
V	noči na 6. avgust je izginilo 14 železobetonskih mrež z gradbišča Nivoja v Selah vrednih okoli 300 tisoč dinarjev. Vendar pa so jih miličniki že odkrili na gradbišču nove stanovanjske hiše v Preserjah v Braslovčah, torej pot do storilcev tega dejanja ni več dolga.
KLJUČ V OSEBNEM AVTOMOBILU
Trenutek naglice in neprevidnosti in Ivan Š. je ostal 6. avgusta okoli 18. ure brez osebnega avtomobila. Pustil ga je na parkirišču Ljubljanske Name, po nekaj minutah, ko se je vrnil pa ga ni bilo. Našli so ga naslednji dan na parkirišču Vegrada, iz avtomobila pa je medtem izginil fotoaparat in nekaj alkoholnih pijač.
NENADOMA PRED AVTOMOBIL
Okoli desete ure dopoldne je 8. avgusta v Pesju, na cesti Janka Ulriha s kolesom nenadoma zapeljal pred avtomobil Gabriela Glažerja, dvanajstletni A. U. Pri tem se je lažje telesno poškodoval.
NEPRAVILNO ZAVIJANJE
Na Kidričevi cesti v Titovem Velenju je 8. avgusta nepravilno zavijal kolesar Ivan Soline in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Jožetu Korenčiču. Kolesar je dobil pri trčenju lažje telesne poškodbe.
TRČILA V TOVORNJAK
Na Partizanski cesti v Titovem Velenju je 8. avgusta malo po 12. uri zaradi nepravilnega zaviranja voznica osebnega avtomobila Marija Žorž trčila v tovornjak, ki ga je vozil Roman Tovornik. Voznica je pri tem lažje telesno poškodovala.
ŠTEVILNE KRAJE KOLES Z MOTORJEM
V	zadnjem tednu so zabeležili velenjski miličniki številne kraje koles z motorjem. 5. avgusta je izginilo kolo last M. T. iz kolesarnice na Jenkovi 19, naslednjega dne pa s Kardeljevega trga 2. V noči na 9. avgust je ostal brez svojega kolesa z motorjem Ljubo Š. z Ulice Veljka Vlahoviča, 10. avgusta pa je bilo ukradeno motorno kolo v Topolšici.
VEČ VLOMOV V OSEBNE AVTOMOBILE
V	noči na 9. avgust so doslej še neznani storilci vlomili v več osebnih avtomobilov na Stantetovi cesti v Titovem Velenju. Iz avtomobila Ljube Š., Darka K. in Konrada Č. so bili ukradeni radijski sprejemniki, z avtomobila Metke M. pa poleg radijskega sprejemnika še nekaj avtomobilskih delov, med drugim ogledalo, stranska šipa.
STRELA UDARILA V GOSPODARSKO POSLOPJE
V	nedeljo, 10. avgusta zvečer nekaj po 22. uri je udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Pustotenška z Malega vrha. Nastala je velika materialna škoda.
Restavracija Jezero Titovo Velenje in Turistično društvo Velenje vabita v soboto, dne 23. avgusta 1986 na
N0C OB JEZERU
V programu natopajo: Srebrna krila, Agropop, Božidar Volfand, Dobri znanci.
Vitamin, Big Ben in dalmatinska klapa Radovan.