Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ 1 * i ! Uo ■rM l M V“ V LETO XV Številka 2 FEBRUAR 1974 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ I (» \ l' ) \ Ob 8. marcu — Dnevu žena Bliža se 8. marec, dan naših mam, iena in deklet. Dan, ki bi ga morali razpeti med vse leto, med vsak dan, med vsako uro. In če nismo bili pozorni do njih, če smo jim kdaj storili kaj žalega, se bomo vsaj na njihov dan spomnili, kako dobre so bile — oz. so, koliko dela imajo z nami, koliko neprespanih noči, koliko skrbi imajo z nami. Spomnimo se jih, vseh tistih, ki se zjutraj vračajo utrujene z nočnega dela, ki delajo v težkih pogojih, ki puščajo doma same še nedorasle otroke, zato da jih lahko živijo, ki nosijo v srcih nova življenja... Spet bodo cvetličarne in trgovine polne očetov, mož in fantov. Lepo in primerno bi bilo, če bi vsem ženam zaželeli manj skrbi, boljših življenjskih pogojev, več otroških vrtcev, ogrevanih šol, toplih domov ter veliko sonca in ljubezni. Najbolje je, če začne vsak sam premišljevati koliko in kaj mu pomeni mama, žena ali dekle? Vsem delavkam našega kolektiva se k čestitkam ob njihovem prazniku pridružuje tudi uredništvo tržiškega tekstilca. Problematika proizvodnje v decembru 1973 I. osnovni material a) predilnica: Oskrba z reprodukcijskim materialom v decembru je bila zadovoljiva in ni povzročala nobenih zastojev. Sestav je bil spremenjen edinole pri zeleni mešanici, za katero nam je zaradi forsiranja proizvodnje Nm 2,5 začelo primanjkovati odpadkov, predvsem štripsa. b) sukalnica: V decembru smo predelovali samo Nm 34, katere tekoča proizvodnja v predilnici je zadoščala za normalno obratovanje. c) tkalnica: Dodaten izvoz cca 35.000 kg preje Nm 34 in Nm 50 na križnih navitkih je povzročil, da se je zaloga preje na warcopsih občutno zmanjšala, vendar je bila oskrba vseeno zadovoljiva. V kakovosti preje so se pojavljale tudi v decembru pomanjkljivosti omenjene že v preteklih mesecih (neenakomernost nekaterih številk preje). d) oplemenitilnica: Zaradi pomanjkanja električne energije tudi v decembru nismo dodelovali artiklov, ki zaradi dodatnega električnega ogrevanja strojev povzročajo nadpovprečne obremenitve. Vseeno pa se je skupna zaloga surovih tkanin za dodelavo na račun ostalih artiklov zmanjšala za cca 49.000 m, zato je bilo sestav- povzročala težav v proizvodnji. Občasno je primanjkova- ljanje dnevnih partij še težje. lo le art. 3422/82 cm in art. kot v novembru. K problemu 3422/138 cm ter art. Dacron/ je delno pripomoglo tudi to, 142 cm, katerega v oplemeni- da nam Tekstilna tovarna tilnici iz že omenjenih razlo- Senožeče ni dobavljala toliko gov namenoma nismo dode- surovih tkanin, kot je bilo lovali. dogovorjeno. Izboljšala se je oskrba z e) konfekcija: ostalim reprodukcijskim ma- terialom, zaradi katere v de- Oskrba s tkaninami je bila cembru ni bilo nobenih za- v glavnem zadovoljiva in ni stojev. II. proizvodnja a) predilnica: november december — izvrš. proizv. plana: v ef. kg 110,03 % 98,26 % — v baz. kg 106,68 % 98,45 % — izkor. strojev 66,76 % 66,45 % — produktivnost: baz. g/vrh (prstančni) 14,09 % 13,84 % baz. g/pr. m/h (BD) 58,40 °/o 64,33 % HOK ure 16,24 % 15,53 % b) sukalnica: — izvrš. plana pri Nm 10 102,93 % 101,29 % — izkor. strojev 59,1 % 71,52 % — produktivnost: g/vrh 104,39 % 114,87% HOK ure 12,95 % 11,72 % c) tkalnica: — izvrš. proizv. plana: v m2 104,44 % 93,47 % — v votkih 104,21 % 92.21 % — izkor. strojev: na pog. st. ure 92,4 % 90,4 % na efekt. st. ure 96,5 % 95,5 % — produktivnost: enot/del. ure 44,91 % 43,53 % d) oplemenitilnica: — izvršitev proizv. plana v m2 100,11 % 88,23 % e) konfekcija: — izvrš. proizv. plana/v m2 85,09 % 79,48 % v enotah 88,38 % 75,33 % — izkorišč. strojev 89,34 % 84,24 % — produkt.: ur/100 enot 102,11 % 100,64 % (Nadaljevanje na 3. strani) Predkongresna dejavnost komunistov Tudi v našem podjetju smo se komunisti aktivno vključili v priprave na VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. V ta namen smo organizirali sestanke osnovne organizacije ZKS BPT po oddelkih. Sestanki so bili 11., 12. in 13. februarja. Razpravljali smo o predlogu resolucije VII. kongresa ZKS, o predvidenih spremembah statuta in še o nekaterih aktualnih problemih v našem podjetju. Pri občinskem komiteju ZKS je bila formirana posebna skupina z nalogo, da njeni člani po vseh osnovnih organizacijah in aktivih ZK tolmačijo resolucijo VII. kongresa ZKS in članstvo seznanijo z nekaterimi spremembami oziroma dopolnili statuta. — 2. oddelku osnovne organizacije je tolmačil tovariš Meglič Peter. V razpravi, ki je sledila tolmačenju smo sprejeli naslednje zaključke: 1. Občinskemu komiteju posredujemo sklep, da se ne strinjamo s predlogom, da se mandatna doba sekretarju občinskega komiteja lahko podaljša še za štiri leta, skratka sekretar občinskega komiteja ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma. 2. Osnovna naloga članov ZK v našem podjetju mora biti, kar največja angažiranost pri izvajanju določil statuta naše delovne organizacije, še posebno sedaj, ko smo prešli na novo organizacijo samoupravljanja z namenom, da samoupravljanje poglobimo in ga približamo slehernemu članu delovne skupnosti. 3. Materiali za obravnavanje na samoupravnih organih, še posebno za skupni delavski svet — morajo biti predhodno dani na vpogled vsem članom kolektiva, bodisi, da izvoljeni delegat osebno kontaktira z volilci, ali pa, da zbere pismene predloge ali pripombe in jih nato posreduje samoupravnemu organu, katerega član je. Ugotavljamo, da je informiranost še vedno premajhna, zato je potrebno delegate opozoriti na njihove dolžnosti. 4. Vsi člani ZK moramo biti aktivni na področju ka- drovanja novih članov v ZK, prizadevati si moramo, da popravimo kadrovsko strukturo naše organizacije, saj nam manjkajo člani predvsem iz osnovnih obratov, predilnice, 'tkalnice, opleme-nitilnice in konfekcije, medtem ko je stanje v V. in VI. delovni enoti nekoliko boljše. Kandidate za sprejem v članstvo ZK, naj bi še pred sprejemom vabili na naše sestanke in jih tako najbolje seznanili z delom organizacije, kot tudi s pravicami in dolžnostmi, ki jih sprejemajo kot bodoči člani ZK. 5. Članstvu je potrebno posredovati spisek evidentiranih kandidatov za predstoje-če volitve, na osnovi katerega bodo družbeno politične orga- nizacije izdelale kandidatne liste. 6. Zavzemamo se tudi za to, da se v statut vnesejo podrobnejša določila, kakšne sankcije se predvidevajo za člane ZK, ki kršijo statut oz. blatijo lik pravega komunista. Doslej sta bili samo dve sankciji in sicer; kritika in izključitev iz ZK. Smatramo, da sta samo ti dve sankciji premalo in da je potrebno sprejeti več določil oz. sankcij za kršilce. Na osnovi razprave in sprejetih zaključkov smatram, da se člani ZK res zavedajo svojih dolžnosti, kar dokazuje tudi zelo dobra udeležba na sestanku. Sekretar II. odd. OO ZKS BPT Jože Zupančič Nekaj o spremembah statuta in resoluciji za 7. kongres ZKS S hitrimi koraki se bliža 7. kongres ZKS. Na njem bo pregledano delo od 6. kongresa dalje. Vemo, da je bilo to burno obdobje polno zapletov in novih iniciativ. Srečavali smo se z nacionalistično in šovinistično okrepljeno dejavnostjo. Javljali so se pojavi neopravičenega bogatenja, raznih špekulacij in še vrsta drugih negativnih pojavov. V samoupravljanju ni napredovala rast s takim tempom, kot je bila predvidena. Zadrževale so jo tehnokratske in birokratske težnje, ki so si hotele na ta način zagotoviti svoje položaje, ki so jih hotele obdržati tudi za ceno zanikanja samoupravljanja. Tudi težnje o odpravljanju države kot edine možne oblike združevanja narodov in narodnosti niso mogle tako hitro napredovati, kot se je razvijala družbeno politična skupnost. Vsi ti problemi, poleg vseh ostalih, so narekovali drugačno organizacijo ZK in dopolnitev njenega Statuta, ki je bil v rabi že štiri leta. Imenovana je bila posebna komisija, ki je ipiela nalogo, da pripravi predlog za spremembo Statuta. Ta komisija je posredovala svoj, že večkrat prečiščeni predlog na 38. seji CK ZKS. Ta je predlog pregledala in ga dala v obravnavo članstvu do 15. marca letos. Spremembe Statuta bodo sprejete na 7. kongresu ZKS, ki bo dne 3. aprila v Ljubljani. Naj naštejem nekaj teh predlogov: V uvodu je bila poudarjena velika pozornost liku komunista, o področjih njegovega dela, ki ni samo v delovni organizaciji, kjer dela, temveč tudi v krajevni skupnosti kjer živi. — Okrepiti je treba stike z neposrednimi proizvajalci. — Spremeniti je treba družbeno ekonomske odnose tako, da bo neposredni proizvajalec sam in dokončno odločal o dohodku, ki ga ustvarja. — V vrste ZK je treba sprejeti več delavcev, predvsem mladih. Te pa je treba sprejeti potem, ko so opravili pripravniški staž in so sprejeli marksizem, kot svoj svetovni nazor. — Evidentiranje naj postane stalna oblika za sprejem članstva in za kadrovanje na vodilna mesta v vodstvih ZK. — Okrepiti partijsko disciplino. — Dosledno spoštovati načela demokratičnega centralizma. Clan, ki ima drugačno mnenje, pa mora povedati razloge za to. — Vsak sestanek se mora začeti s pregledom sklepov zadnje seje in končati z novimi sklepi. — Partijski ukrepi naj bi bili: kritika, opomin, zadnji opomin in izključitev. Clan, kateremu je bil izrečen kakršenkoli partijski ukrep, ne more biti izvoljen v vodstvo organov ZK. — Vsaka organizacija mora letno pregledati rezultate svojega dela in delo posameznih članov. O sami organizacijski shemi in novi obliki je še vrsta nerešenih problemov in različnih predlogov. Komisija predlaga, da v republiki ne bi obstajala kongres in konferenca, ampak samo kongres, kot najvišje telo. — V delovnih in družbeno političnih organizacijah naj bi se osnovne organizacije povezovale v svete. — Najmanjša oblika združevanja članov naj bi bil aktiv, ki naj bi imel pravico sprejemati nove člane. — Prav tako še ni rešeno vprašanje, kdaj se aktiv lahko preimenuje v osnovno organizacijo. — Osnovne organizacije ZK naj bi imele svoje evidenti-čarje, ki bi vodili vso evidenco in spremljali delo organizacije in njenih članov. — Vsaka osnovna organizacija naj bi imela tudi poslovnik, po katerem bi delovala. — Veliko in odprto vprašanje pa je, ali je lahko član komiteja istočasno tudi vodilni član npr.: v SZDL, ZM itd. Mnenja so, da bi bilo to celo zaželjeno, ker bi tako dosegli dobro sodelovanje in obveščenost. — Nadalje je še nerešeno vprašanje, ali je lahko funkcionar dvakrat zapored izvoljen na isto dolžnost. Mandat vseh organov je 4 leta in bi v slučaju ponovne izvolitve trajal kar 8 let. — V osnovnih organizacijah bodo izvoljena tovarniška razsodišča, ki bodo svoja mnenja in ugotovitve predlagala častnim razsodiščem na ravni občine ali delovne organizacije. Sekretar sveta ZK v občini ali organizaciji združenega dela ne more -biti hkrati tudi vodilni delavec ali član izvršilnih organov v podjetju ali občinskih organih. — Svoja mnenja oziroma predloge je dolžan vsak član posredovati svoji osnovni organizaciji in tako v prakso prenesti načela, ki obvezujejo, da mora član aktivno in tvorno sodelovati v svoji sredini in tako prispevati svoj delež za uresničitev zadanih nalog. — Osnutek resolucije v prvem poglavju govori o uveljavljanju samoupravnih družbeno ekonomskih političnih odnosov. To uveljavljanje naj bi se odražalo predvsem v kritju konkretnih oblik in družbenega odtujevanja samoupravnih pravic. — V utrjevanju in krepitvi bo treba v svoje vrste z ljudmi, ki se najdosledneje in najtvorneje vključujejo v neposreden boj pri graditvi in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov ter v preobrazbi dejanskega položaja delovnega človeka — samoupravljala — pri urejanju in opredelitvi na podlagi ustavnih pravic. Treba se je bojevati, da bo neposredni proizvajalec lahko uresničil ustavne zasnove samoupravne socialistične demokracije. Prav tako se je treba bojevati za odpravo in zmanjševanje družbene neenakopravnosti in socialnih razlik. Preprečilo naj bi se odtujevanje dohodka od neposrednih proizvajalcev, ki so ga ustvarili. Odpraviti se mora upravljanje v imenu delavcev in delovnih ljudi. ZK in vse druge družbeno organizirane samoupravne sile se bodo morale spopadati s teorijami in njihovimi nosilci, ki podcenjujejo razvoj visoko razvite industrijske proizvodnje in zagovarjajo razvoj terciarnih dejavnosti. Utrjevati prepričanje, da je vsaka samoupravna institucija člen varovanja dolgoročnih interesov slovenskega naroda in njegovih delovnih ljudi. ZK in njeni člani se morajo kar najodločneje boriti proti izigravanju temeljnega načela, na katerem je zgrajena ustavna družbena ureditev. Ob sedanji razvitosti slovenske družbe, je treba še vedno računati s tem, da še vedno delujejo tehnokratske in birokratske težnje in da mora ravno ZK budno paziti in stalno opozarjati na to dejstvo ter jih preprečevati. Stalno nam mora biti pred očmi, da delavčev položaj ni odvisen samo od položaja njegove delovne organizacije, ampak od razvitosti družbe kot celote. Utrditi moramo pojem minulega dela in vse kar spada v to grupo iz katere lahko delavec zahteva določene pravice. Delavci morajo sporazume in dogovore usmeriti tako, da bodo lahko zadovoljevali potrebe po razširjeni reprodukciji in obenem zadovoljevali zahtevam okolja, v katerem živijo. Podjetja, ki se vključujejo v mednarodno delitev dela — nemalokrat delajo tako, da so odvisna od ekonomske in tehnološke organiziranosti tujega partnerja. V poglavju o idejno političnem in akcijskem uresničeva- nju poglavitnih interesov delavcev v združenem delu govori resolucija zlasti o tem: življenjsko raven in zmanjševanje razlik med nami in razvitejšimi državami bomo dosegli, če se bomo nenehno borili za stabilizacijske ukrepe. Ustvariti moramo pogoje za čim višjo gospodarsko rast, povečanje produktivnosti dela in racionalno poslovanje z delovno silo ter surovinami. Zavzemati se moramo za skladnejši razvoj vseh območij v Sloveniji. Urediti skladen razvoj tudi v kmetijski politiki, predvsem s podru-žabljanjem procesa kmečkih proizvajalcev. Prvenstveno pa moramo poskrbeti, da bodo racionalno obdelane vse razpoložljive zemljiške površine. V stanovanjski politiki se moramo člani ZK nenehno boriti za nadaljnjo krepitev materialne osnove za graditev stanovanj delavcem. Zagotoviti moramo, da bodo cene stanovanj dostopne delavcem vseh struktur, obenem pa preprečiti zlorabo posameznikov na račun pomanjkanja stanovanjskega fonda. Člani ZK se moramo zavzemati, da bodo vsi za delo sposobni ljudje vključeni v aktivno delo, nezaposlenim pa zagotoviti življenjski minimum. Zaposleni morajo imeti možnost nenehnega pridobivanja znanja in usposobljenosti za nove tehnološke postopke. Vskladiti moramo pridobivanje delavcev vseh poklicev in odpraviti akutno pomanjkanje nekaterih poklicnih struktur. Zainteresirati čim več ljudi, ki sedaj odhajajo na delo v tujino, da se bodo zaposlili doma. Zveza komunistov mora okrepiti svoj vpliv na politiko kadrovanja. Zveza komunistov Slovenije se zavzema za tak sistem s tako vsebinsko vzgojo, ki je podrejen ciljem za osvoboditev človeka in dela. Vzgojno delo mora temeljiti na marksističnih, socialističnih in samoupravnih temeljih. ZK se bo zavzemala, da bo vsa mladina imela take pogoje, da bo lahko enakovredno nastopala pri pridobivanju izobrazbe, kljub še vedno prisotnim socialnim razlikam. ZK ho poskrbela, da bodo vsi ljudje še boli socialno in zdravstveno zaščiteni, kar pa bo rezultat vseh večjih uspehov družbe kot celote. Vzporedno z razvojem družbe pa je potrebno tudi razširiti obseg in nivo socialne zaščite. Naloga vseh komunistov v telesnih in kulturnih organizacijah je, da skrbijo za samoupravne odnose in v do- slednem upravljanju ustave na tem področju, posebno še sedaj, ko so ustanovljene tozadevne samoupravne skupnosti. V boju za osvoboditev dela so delovni ljudje vezani na hitrejši znanstveni in tehnološki napredek, ker s tem v zvezi podpirajo in vzpodbujajo novatorstvo in raciona-lizatorstvo. Pri tem pa moramo upoštevati tako domače, kot tuje dosežke na tem področju. Zavzemati se je treba, da bi racionalno izkoristili možnosti vseh raziskovalnih kapacitet v Jugoslaviji. Tretje poglavje osnutka resolucije obravnava uveljavljanje vodilne vloge ZK v samoupravni družbi in naloge na področju organiziranosti. Dosedanja praksa je pokazala, da je ravnanje ljudi v samoupravni družbi odvisno od njihovega družbeno ekonomskega položaja in njihove družbene zavesti. In ravno komunisti morajo imeti vpliv in vodilno vlogo pri nastajanju in oblikovanju družbene zavesti. ZK mora zastopati interese delavskega razreda pri nadaljnji rasti samoupravnih odnosov. Zavzema pa se tudi za razvoj vseh družbenih slojev, ki podpirajo njen koncept, kajti ravno ti ljudje so baza iz katere črpa moč pri svoji nadaljnji rasti. Pri tem njenem prizadevanju pa se opira na aktive neposrednih proizvajalcev, ki jih predvideva v predlogih o spremembah Statuta. ZK mora znati uporabljati različna pozitivna mnenja o določenih problemih in iz njih narediti zaključke in sklepe, ki bodo najboljši. Na ta način bo obdržala v aktivni tvornosti vse, ki so zainteresirani, da se problemi čim hitreje rešijo in to v duhu nove ustave in resolucije, ki jo bo podala na 7. kongresu ZKS. ZK mora biti zainteresirana posebno za to, da se vsa načela in ideje na katerih je zgrajena, prenašajo na mlade člane, kajti ti so nosilci vseh teh idej za bodoče delo njih samih, kakor tudi celotne samoupravne družbe. To so samo kratki izvlečki posameznih poglavij resolucije, ki je bila objavljena, kot posebna priloga Komunista in s katero se je moral sleherni član temeljito seznaniti, kajti to so napotki za naše nadaljnje delo. Teze navedene v gornjem članku so bile med tem časom korigirane in je prišlo do drugačnih oblik oz. stališč. Zato le-ta niso dokončna. Marjan Dolinar Problematika proizvodnje (Nadaljevanje s 1. strani) Decembrski proizvodni rezultati so v vseh obratih bistveno slabši od november-skih. Glavni razlog za to je bilo izrabljanje preostalih letnih dopustov, delno pa so k temu prispevali tudi zasto- ji, ki so nastali zaradi sestankov zborov delovnih enot. V letnem merilu je bil proizvodni plan presežen v predilnici, tkalnici in oplemeni-tilnici, ni pa bil dosežen v su-kalnici (92,32 %) in v konfekciji (92,05 % v m2 in 94,74 % v enotah). III. delovna sila — izostanki — predilnica — sukalnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija november 11,8 % 9,1 % 14,4 % 22,47 % 17,90 % december 12,89 % 9,10 % 12,70 % 19,32 % 16,67 % vzeli resno in tisti, ki so se že prej poglobili v to tematiko, so vprašalnik brez težav in pravilno rešili, medtem ko je pri nekaterih posamezni- kih očitno, da si v marsičem iz področja samoupravljanja niso na jasnem. Na splošno pa lahko rečemo, da večina udeležencev pozna bistvo in Na enem izmed seminarjev za samoupravljalce. način sedanjega samoupravljanja in lahko pričakujemo, da bo le to uspešno. Seveda se bodo lahko sčasoma pokazale določene vrzeli v znanju iz tematike sedanjega samoupravnega mehanizma, vendar upamo, da to ne bo zmanjšalo uspešnosti naših samoupravnih organov. Naj ob koncu zapišem še nekaj besed o udeležbi. Tokrat je treba dati priznanje vsem vabljenim, saj je bila udeležba zelo dobra. To kaže na veliko zainteresiranost članov kolektiva, kajti pričenjamo se zavedati, da brez določenega znanja noben delavec, pa naj si bo še tako dober ne more biti uspešen uprav-ljalec. Nase predvolilne Skupno število zaposlenih v osnovnih obratih se je v decembru zmanjšalo za 10 oseb in sicer v predilnici za 6, tkalnici za 2, v oplemeni-tilnici za 1 in v konfekciji za 1 osebo. IV. Vzdrževanje strojev a) predilnica: — montiranje stiskalnice v čistilnici — izločitev 17 starih (Aschworth) mikalnikov — popravilo Aksi-Flo stroja — prestavitev 9 starih »Platt« mikalnikov — druga popravila (menjave sekiric in ureditev čistilnih naprav) —• na starih mikalnikih — popravilo dveh predpre-dilnih strojev — menjava tesnil pri glavah in zobnikov za pogon zlagalnih glav ter popravilo avtolevellerja na raztezalkah — menjava olja — večji remont 61. predil-nega stroja. b) sukalnica: — popravilo zavore na 1. in V. Doseganje norm — predilnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija — konfekcija Hrib — skladišče gotovega blaga — zaboj arna Skupaj : Po izvršenih volitvah in konstituiranju naših samoupravnih organov, je bilo treba članom novoizvoljenih organov upravljanja posredovati določena znanja, ki so predpogoj za uspešno delo v raznih samoupravnih organih. V ta namen so bili organizirani seminarji, ločeno po področjih upravljanja. V prvi skupini so bili člani Skupnega delavskega sveta, v drugi skupini Delavski sveti po enotah, v tretji kolegijski izvršilni organi ter komisije, četrti pa za izvoljene člane samoupravljanja v dislociranem obratu v Loškem potoku. Na seminarjih sta predavali tov. Milič Breda in tov. menjava dveh napenjalnih jermenic na obeh sukalnih strojih. c) tkalnica: Normirana remonta avto-copserjev in Eliteks statev sta se normalno nadaljevala. Začel se je remont najstarej-šega škrobilnika (zamenjava škrobilne kadi z »Muzzi-je-vo«). Precej zastojev dela so povzročali pogosti lomi kolenčastih gredi pri Eliteks statvah. d) oplemenitilnica: Razne električne mehanske in parovodne okvare so povzročale skupno 57,5 strojnih ur zastojev (na strižniku, be-lilnem agregatu, obeh raz-penjalnih sušilnikih, novem kalandru in merilnih strojih). e) konfekcija: V decembru, razen običajnih manjših okvar ni bilo drugih večjih poškodb strojev, ki bi povzročale daljše zastoje v proizvodnji. Za na- domestitev starih šivalnih strojev so iz Zagreba prispeli 4 novi stroji. november december 117,30 % 117,5 % 119,95 % 119,3 % 120,30 % 119,4 % 115,80 % 115,2 «/o 122,45 % 122,7 % 128,10 % 125,5 % 143,00 % 143,1 % 119,02 % 118,5 % Korošec Breda. Udeleženci seminarja so bili seznanjeni s posebnostmi novega načina upravljanja ter organizacijo samoupravljanja v našem podjetju. Vsakemu predavanju je sledila še razprava, v kateri so se razčistili še nekateri nejasni pojmi. Tu je šlo predvsem za različne pristojnosti določenih organov upravljanja. Po končanem predavanju in diskusiji so udeleženci seminarja izpolnjevali vprašalnik, na katerem so bila vprašanja iz posameznega področja upravljanja. Kake posebne težave ti vprašalniki niso predstavljali, vendar je treba poudariti, da so bile rešitve različne. Nekateri, ki so seminar Pred nedavnim je bil organiziran seminar za delavce v osnovnih organizacijah sindikata, na katerem smo razpravljali o političnih pripravah na skupščinske volitve in reorganiziranosti sindikatov. V tem kratkem sestavku želimo obvestiti člane delovne skupnosti o nekaterih nalogah, zlasti pa uvedbi novega delegatskega sistema po temeljnih določilih nove ustave in odgovornosti delovnih ljudi, njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij v skupščinah (občini, republiki in zvezi) zahteva, da sindikalna organizacija aktivno sodeluje z najširšimi pobudami. Delavci, organizirani v družbeno politične organizacije predlagajo in določajo kandidate za delegate in delegacije v skupščinah. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so med seboj povezane z delom in drugimi skupnimi interesi, volijo delovni ljudje izmed sebe neposredno in s tajnim glasovanjem. Organizaciji SZDL in Zveza sindikatov sta odgovorni za vsebino, potek in izvedbo pred-kandidacijskih postopkov. V našem podjetju imamo koordinacijski odbor, ki aktivno deluje že več mesecev. Družbeni položaj sindikata izhaja iz ustavne opredelitve, njegove vloge in nalog v pripravah na »VOLITVE 1974«. Delavci, organizirani v sindikatih evidentirajo, predlagajo in demokratično določajo kandidate za člane delegacij. Do'slej smo izvedeli že vrsto razprav in sestankov skupno z vsemi političnimi organizacijami v podjetju, na katerih je bilo evidentiranih za možne kandidate 58 članov kolektiva, od teh 22 žena in 16 mladih. Na sestanku družbeno političnega aktiva BPT Tržič, osnovne organizacije ZKS, tovarniškega odbora sindikata in aktiva ZMS, ki je bil v ponedeljek, 28. januarja 1974, so bili evidentirani naslednji kandidati: I. delovna enota: Drobnič Jožefa Golmajer Anton Klemenc Janez Slabe Marjan Pirjevec Ignac Cernilec Marija II. delovna enota: Koprivnik Milan Rust j a Marija Zaplotnik Tončka Vinter Drago Hotko Marija Kuzma Anica Mali Jože Meglič Marija Kosmač Tomaž III. delovna enota: Avsenek Slavka Dolinar Jožica Eržen Josip Štamcar "Vlado Slapar Jožica IV. delovna enota: Aljančič Jože Golmajer Mihaela Vogelnik Anka Vogrič Silva Praprotnik Etelka Triller Vida Fornazarič Lidija Lombar Stanko V. delovna enota: Ahačič Tomaž Bodlaj Alojz Brejc Jože Hrovatič Rudi Kališnik Anton Jurjevčič Anton Jančič Janko Lang Vili Rustja Milan Švab Janez Štefe Pavel VI. delovna enota: Ahačič Rudi Ahačič Marija Dolinar Marica Furlan Janez Laibacher Janez Korošec Breda Primožič Slavko Omerovič Hazim Tribušon Milan Teran Slavko Veselinovič Branko dip. ing. Pegan Drago Švab Zvonka Štamcar Andrej Plajbes Metka Zupančič Jože Ravnikar Ljuba Roblek Danilo Vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov, bodočih delegatov, pomeni družbeno priznanje za njiho- priprave va prizadevanja in dosedanje uspešno delo. Vsekakor pa velja pravilo, da se o vsakem kandidatu izrečejo delovni ljudje, skladno s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike. Kandidirati bo možno le tiste evidentirane kandidate v naši delovni organizaciji, ki se strinjajo s kandidaturo. Celotno evidenco vodi v urejenih spiskih občinska volilna komisija pri konferenci SZDL Tržič. Opredelitve socialistične samoupravne kadrovske zasnove temeljijo na moralnih, idejno-političnih in drugih vrednotah delovnega človeka — samoupravljalca, ki je nosilec družbenih funkcij. Mandatna doba delegatov traja štiri leta. Kandidat za delegata mora imeti družbeni ugled, ki izhaja iz njegovega dela pri uresničevanju interesov delavskega razreda. Osebne kvalitete bazirajo na razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, tovarištva, solidarnosti in vzajemnosti, poštenosti, odgovornosti, krepitvi in razvijanju bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije, uspešno opravljanje strokovnega in družbenega dela. Vse družbene funkcije bodo pod enakimi pogoji dostopne vsem delovnim ljudem. Naša skupna dolžnost zahteva, da kandidiramo več žena in mladih sodelavcev v vseh sredinah. Zagotoviti moramo tako sestavo delegacije, da bodo v njej zastopani delavci iz neposredne proizvodnje in vseh procesov dela. Upoštevati moramo naslednja merila: — da so kandidati nosilci resničnih interesov delovnih ljudi. To pomeni, da morajo biti neposredno povezani s sredino, ki jih voli; — da so zgledni in uspešni delavci na svojem delovnem mestu, — da so aktivni in ustvarjalni pri uresničevanju samoupravljanja, — da so sposobni povezovati ožje interese svoje samoupravne skupnosti s širšimi družbenimi interesi, — da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju združenega (Nadaljevanje na 4. strani) Seminarji za člane samoupravnih organov Dejavnost D ITT in sekcije mojstrov Verjetno je vsem znano, da v podjetju deluje DITT ter sekcija mojstrov. O aktivnosti obeh smo v našem glasilu že poročali, z današnjim člankom pa želimo prikazati njihovo celotno dejavnost in načrte za naprej. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo zaprosili oba predsednika, da nam odgovorita na nekaj vprašanj. Naš prvi sogovornik je bil dipl. ing. Drago Pegan — predsednik Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev, sicer pa zaposlen kot tehnolog v razvojnem oddelku. Društvo je znano širom Slovenije, kot eno najbolj aktivnih. Nam lahko poveste kaj več o članstvu in načrtih za v prihodnje? »Res je, da je društvo od nekdaj znano kot izredno delovno — in to velja tudi za zadnje obdobje. V društvu je trenutno 74 članov, seveda, to niso samo tekstilni tehniki in inženirji temveč tudi ostali člani kolektiva s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. (Nadaljevanje s 3. strani) dela kot celovitega družbenega interesa, ki omogoča zadovoljevanje človekovih potreb. Organizacija sindikata je odgovorna za vsebino, potek in izvedbo predkandidacij-skih postopkov v podjetju in sicer: 1. Sklicati mora razširjeno sejo vseh vodstev osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah, vodstva ZKS in aktiva ZMS. Rok: od 20 do 28. februarja. 2. Na razširjenih sejah mora opraviti naslednje naloge: a) obravnavati in sprejeti mora poročilo o poteku politične aktivnosti v dosedanjih pripravah na volitve, — zbor združenega dela, b) iz evidentiranih možnih kandidatov, z upoštevanjem meril in kriterijev mora določiti kandidate za člane delegacije BPT, ZZD c) razpravljati mora o možnih kandidatih za delega- Ce pogledamo, kaj smo v času od občnega zbora dalje naredili, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da kar precej. Ogledali smo si razna podjetja po Sloveniji in sicer: Tekstilno tovarno v Preboldu, IBI in Tekstilindus v Kranju, Almiro v Radovljici, Sukno v žapužah, Tekstino Ajdovščina, Novoteks v Novem mestu ter Peko in Lepenko v Tržiču. Društvo je organiziralo za svoje člane tudi oglede sejmov in razstav, med katerimi naj omenim Zagrebški velesejem in vzorčni sejem INTERSTOFF v Frankfurtu. Organizirali smo tudi predavanje o sve- te družbeno-političnega zbora občinske in republiške skupščine. 3. Obvestiti mora občinsko volilno komisijo pri OK SZDL o stališčih in predlogih razširjene seje glede predlogov možnih kandidatov, 4. Vodstvo tovarniškega odbora sindikata obvesti delovno skupnost podjetja o sprejetih možnih kandidatih za člane delegacij. Vsi delavci bodo imeli v okviru svojih organiziranih oblik široko možnost razprave o predlogih, da se do njih opredelijo, ali dajo dodatne predloge, skladno z volilnim zakonom. Če pogledamo seznam evidentiranih v našem podjetju lahko vidimo, da je sestav le-teh zelo pester. Po starostni strukturi je sestav sledeč: do 27. leta 16 evidentiranih do 35. leta 12 evidentiranih do 45. leta 15 evidentiranih nad 46 let 14 evidentiranih tovni razstavi tekstilnih strojev ITMA ter obisk opere v Ljubljani. Kar zadeva naše načrte lahko rečem, da jih je kar precej. Vsak mesec nameravamo izvesti eno od aktivnosti, te pa so predavanja, ekskurzije, itd. V mesecu marcu bomo izvedli razgovore z učenci 8. razredov tržiških osnovnih šol z namenom, da jih bolje seznanimo s podjetjem in jim prikažemo zanimivosti poklica tekstilnega tehnika. V tem mesecu bo tudi plenum društva, kjer bomo obravnavali tekočo problematiko in program dela za leto 1974. Razpravljamo tudi o nadaljnjem ogledu tekstilnih podjetij v Sloveniji (tistih, ki si jih še nismo ogledali) ter o ekskurziji v tovarno Getzner v Bludenzu. Seveda bomo nudili našim članom tudi možnost kulturnega izobraževanja, tu mislim predvsem na oglede dramskih del in opernih predstav.« Imate pri svoji dejavnosti kake težave ali probleme? »Lahko rečem, da le-teh skorajda ni, vsaj kar zadeva tiste činitelje, ki lahko bistveno vplivajo na našo aktivnost. Naš odbor pa ni in ne more biti zadovoljen z aktivnostjo članstva, saj se različnih dejavnosti udeležuje komaj polovica naših članov. V tej smeri bomo morali v bodoče nekaj več storiti, saj so akcije namenjene in koristne vsem članom in ne samo nekaterim.« Ali pri svojem delu sodelujete s katerim od ostalih društev DITT-a? »Občasno sodelujemo z več društvi, medtem ko imamo tesnejše in stalne stike z Društvom inženirjev in tehnikov iz Kranja. Sodelovanje z ostalimi društvi je pomembno, saj nam med drugim omogoča oglede raznih podjetij, katerih si sicer — kot posamezniki ne bi mogli ogledati, pri takih ekskurzijah pa se lahko marsičesa naučimo in izmenjamo svoje izkušnje in mnenja.« In kakšne so vaše želje v bodoče? »Predvsem želimo večjo zainteresiranost vseh članov društva in tem boljše sodelovanje, saj ušpeh ni v celoti dosežen, če pri določeni akci- ji ne sodeluje večina članstva.« Sekcija je imela tudi ekskurzijo v tekstilno tovarno v Preboldu, kjer smo si najprej ogledali tehnološki proces, nato pa smo imeli razgovor s člani tamkajšnje sekcije mojstrov. Izmenjali smo izkušnje, pri tem pa spoznali, kako koristna so tovrstna srečanja. Kolegi iz Prebolda bodo ob priliki obiskali tudi naše podjetje. Ekskurzije se je udeležilo 35 naših članov. V letošnjem programu je predvideno: meseca marca bo prvo predavanje o novi obliki organizacije samoupravljanja in o volitvah v letu 1974. Predavatelja za to pomembno temo bomo skušali dobiti izven podjetja. Drugo predavanje bo iz področja tekstilne industrije in sicer o tehnoloških izboljšavah doma in po svetu. Za to temo se bomo za predavatelja obrnili na naš DITT, saj vemo, da imamo v podjetju strokovnjake, ki nam bodo to snov lahko zelo dobro podali. O delu sekcije mojstrov nam je govoril njen predsednik Milan Koprivnik, mojster v pregledovalnici. Sekcija mojstrov, ki obstoja enajsto leto je v zadnjem času dokaj aktivna, vendar smo o njej bolj malo pisali. Nam lahko poveste nekaj več o sekciji, njenem delu in načrtih? »Naša sekcija šteje okrog 100 članov, sestavljajo pa jo mojstri, podmojstri in asistenti. V začetku je delovala sekcija v okviru DITT-a, sedaj pa smo že dalj časa samostojni. Med akcijami, ki smo jih izvedli, naj omenim predavanje o našem računalniku, o njegovi uporabi in perspektivi. To je bilo izredno zanimivo predavanje, saj je bilo za večino od nas to področje nekaj povsem novega. Sekcija ima svoj upravni odbor, ki šteje 11 članov, na sejah pa razpravljamo o tekoči problematiki in delu sekcije. Vsako leto sprejemamo program dela, katerega običajno tudi realiziramo. Predvidevamo tudi dve ekskurziji, in to v predilnico Litija ali MTT ter skupno z DITT-om v Getzner.:« Imate pri svojem delovanju kake probleme? »Zaenkrat o teh m bi mogel govoriti, saj jih dejansko ni bilo, upam pa, da jih tudi v bodoče ne bo. Za delovanje dobimo vsako leto dotacijo in tudi za letos je predvidenih 3500 din. Težava je bila edinole v tem, da so se v zadnjem času občutno podražili avtobusni prevozi in si zato nismo mogli ogledati več tekstilnih podjetij, vendar upam, da bo sedaj bolje, saj so predvidena sredstva za strokovne ekskurzije tudi v planu izobraževanja.« Imate kako stalno obliko sodelovanja s sekcijo mojstrov v drugih tekstilnih podjetjih? »Redne stike imamo s sekcijama mojstrov Mariborske tekstilne tovarne in Tekstilin-dusom iz Kranja. Z njimi se srečavamo najmanj 1-krat letno, ob dnevu mrtvih pa skupaj polagamo vence v Begunjah. Upam, da se bo krog tistih, s katerimi redno sodelujemo razširil, saj se s sodelovanjem večkrat lahko naredi precej več.« Kakšne so vaše želje v naprej? »V prvi vrsti bi želel poudariti dejstvo, ki ga je navedel že predsednik DITT-a dipl. ing. Pegan in to je, premajhna zainteresiranost članov za udeležbo na posameznih akcijah. Vse kaže na to, da naši člani ne polagaj čh pozornosti na razna predavanja ali ekskurzije, kljub temu, da so te vrste izpopolnjevanja izredno važne za vsakega mojstra, asistenta ali podmojstra. Sekcija ne organizira različnih dejavnosti samo zato, da lahko rečemo, da smo to in to realizirali, temveč iz razloga, nuditi svojim članom možnost, da več vidijo, več spoznajo in se s tem tudi več nauče, kar je lahko samo v korist vsakemu posamezniku in kolektivu, kot celoti. Upam, da bodo naši člani spoznali pomembnost našega delovanja in da bo interes v bodoče večji kot je bil doslej. Želel bi tudi, da bi še naprej tako dobro sodelovali z Društvom inženirjev in tehnikov v podjetju, ter da bi večkrat izvedli kake skupne akcije, ki bi bile zanesljivo še bolj uspešne kot doslej.« Kot vidimo, sta društvo inženirjev in tehnikov kot tudi sekcija mojstrov izredno aktivni. Iz njihovilj načrtov lahko vidimo, da so pred njimi še velike naloge, katere bodo tako kot do sedaj uspešno realizirane. Pri obeh je problem nezainteresiranosti članstva, vendar upamo, da se bo tudi to stanje sčasoma popravilo in da bomo kasneje že lahko pisali, da so redki v obeh društvih, katerih ne morejo pritegniti k sodelovanju. Niso vsi moški, ki nosijo hlače. Vsak moški je sin ženske. Kdor hoče razumeti moške, mora študirati ženske. Moški vladajo svetu — ženske vladajo moškim. Brez žensk bi bil tudi dan teman. Kdor verjame ženski se vara, kdor ji ne verjame bo prevaran. Kar zadeva šolsko izobrazbo pa je slika sledeča: z nekončano osnovno šolo s končano osnovno šolo s srednjo šolo z višjo šolo z visoko šolo Med vsemi evidentiranimi je 30 članov zveze komunistov, kar predstavlja 51,7 %. 20 evidentiranih, 6 evidentiranih, 29 evidentiranih, 2 evidentirana, 1 evidentiran. Naše predvolilne priprave Kratek pregled aktivnosti mladinske organizacije za mesec februar Naš razgovor Ne glede na to, če je mraz, dež ali sneg, vsi radi delamo v bližini radiatorjev ali pa vsaj pod streho. Tega pa žal ne morejo reči transportni delavci. Kljub neugodnim vremenskim prilikam jih najdemo zunaj, ko nalagajo kamione, prevažajo zaboje,... Zmotili smo jih pri delu in jih zaprosili za kratek razgovor. Najprej nam je Žnidaršič Jože povedal: »V skladišču gotovega blaga sem zaposlen že 20 let. Prevzemam in zlagam blago, nakladam kamione, pripravljam blago za prodajo, ga pakiram . . . Ramena pri tem zelo trpijo, da o rokah raje ne govorim. Vse delo poteka ročno in je precej težko. Delo je zelo odgovorno in vpliva tudi na zdravje. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je delo težaško, pa še čez glavo ga je, vendar pa ni upoštevano — to se lahko vidi iz naših plač, ki so slabe. Če bi se dalo kaj urediti, bi bil zelo zadovoljen in mislim, da bi se še bolj poprijeli dela.« Leontič Stipe — voznik transportnega vozila »karavele« kot vozilu pravijo — dela v podjetju že 24 let. Najprej je bil čistilec bombaža, na skladišču pa je že 12 let. Naklada blago, ga prevaža do konfekcije do vezilnih avtomatov in nazaj. Z delom je zadovoljen kljub različnim vremenskim pogojem, le pri plači je odkimaval z glavo. »Pogoji so težki. Vse je odvisno od vremena. No, letos še gre, ko ni snega — drugače pa si sami delamo pot. Drugega ne bi našteval. Povsem se strinjam s tem, kar je že povedal tovariš Jože.« Na hodniku, ki loči predilnico od tkalnice, pa šmo za- ustavili tovariša Mirka Makarova in Mali Janeza, ki sta nam povedala: Makarov Mirko — »V podjetju sem že od 1948. leta. Delal sem v bombažnem skladišču. V obratu predilnice pa že dve leti razvažam cevke. Kljub napornemu delu rad delam. Včasih je težko, ker moram vse prevažati z vozom, le za eno uro se malo oddahnem, takrat imam na razpolago viličarja. Z njim gre mnogo lažje. Rad bi ga imel vseh 8 ur, da ne bi bilo treba vse delo opravljati ročno.« Mali Janez »V tovarni sem zaposlen 6 let. Najprej sem delal v čistilni koloni tkalnice, potem sem natikal votek, 2 leti pa že vozim viličarja. Delo imam rad, ni težko — le vreme ponagaja, ampak imamo temu primerno obleko — tako, da gre. Dobro bi bilo, če bi bilo vse pod streho, vendar pa mislim, da to ni izvedljivo. S plačo sem kar zadovoljen in nimam pripomb.« Naš namen ni bil samo ta, da bi napisali to in ono o transportnih delavcih, ampak predvsem ta, da bi vsi spoznali kakšno je njihovo delo, kako delajo in predvsem, da bi jih cenili kot požrtvovalne in spoštovanja vredne delavce. Spet se bo treba resno lotiti dela in načrtov, ki smo si jih zastavili. . Lahko rečem, da je začetek kar dober in precej bolj delaven, kot v lanskem obdobju. Takoj na začetku februarja smo sklicali posvet mladih članov ZK skupaj s sekretarjem osnovne organizacije ZK BPT, z namenom, da se pogovorimo o dosedanjem delu in o načrtih za v naprej. Glavni namen posvetovanja je bil v tem, da v čim večjem številu vključimo v naše delo mlade člane ZK, ki so se do sedaj premalo vključevali v delo mladinske organizacije, čeprav je njihova dolžnost, da aktivno sodelujejo v naših vrstah, ter po svojih zmogljivostih tudi pomagajo. Na sestanku smo se domenili, da je potrebno sestaviti konkretni program dela, ki naj bo vsekakor vezan z določenimi roki. Ta program bo potem obravnavan na tovarniškem komiteju na eni prihodnjih sej. Izraženo je bilo tudi mnenje, da se vse — Do pristopa k kategorizaciji delovnih mest se zaradi delnih podražitev, ki zmanjšujejo življenjski standard naših delavcev začasno uvede dodatek v višini 0,80 din brutto na uro (oziroma cca 100 din neto na mesec) za vsakega delavca. — SDS je sprejel predlog odbora za izobraževanje za povišanje štipendij in nagrad vajencem. — Odbor za družbeni standard je SDS predlagal plan investicij v Poreču za leto 1974, ki je bil v celoti potrjen. Za investicije v skupnem znesku 564.000,00 din (postavitev nove jedilnice 350,000,00 din, ureditev dodatnih ležalnih površin na obali 6.000,00 din, tlakovanje z betonskimi ploščami pred vhodi v hišice 8.000. 00 din, naprava verand pred hišicami domače izdelave — (20 hiš X 2 vhoda — 200.000. 00 din) pa je SDS obravnavanje predložil do iz-gotovitve zaključnega računa, na čas, ko bo znana vsota vnosa dohodka v sklad skupne porabe. — Odbor za stanovanjske in socialne zadeve je na svoji seji sprejel sklep, da SDS predlaga odkup 30 stanovanj v 5-nadstropnem stolpiču v Bistrici — okoliš B 3, ki bo predvidoma dograjen 1975. leta. Odkupi naj se 12 enosobnih, 8 dvosobnih in 10 tro-sobnih stanovanj. Predlog je bil soglasno sprejet. Na seji odbora za gospodarske zadeve: člane ZM, ki v zadnjem času niso bili delavni, zamenja z drugimi. V četrtek, 3. februarja pa so bili v našem kolektivu na obisku starešine in vojaki obmejne karavle »Srečka Perhavca« iz Medvodij ter ekipa RTV Ljubljana z namenom, da posnamejo reportažo o sodelovanju med našim kolektivom in graničarji. V ta namen je bil ob 9. uri v sejni dvorani upravnega poslopja sklican sestanek, na katerem smo bili poleg ostalih družbeno političnih organizacij in uprave podjetja prisotni tudi predstavniki mladinske organizacije. Med drugim je bilo govora tudi o sodelovanju mladinske organizacije z vojaki. Stiki so kar dobri, treba pa jih bo še poglobiti — predvsem na področju politike in športa. V petek, 4. februarja smo imeli sestanek TK ZM. Govora je bilo o sodelovanju z mladinci iz Loškega potoka, kjer bodo ustanovili mladinski aktiv, kateremu bomo pri delu pomagali — predvsem s finančnimi sredstvi. OGZ je potrdil okvirni predlog za razdelitev sredstev iz Sklada skupne porabe. Posojila za individualne gradnje 1.700,00,— vračilo posojila za negospodarske investicije 209.000,—• Kritje izgube menze dotacije — 150.000,— sindikat 30.000,00 8. marec 87.000,00 IGD 50.000,00 DITT 7.000,00 ZK 6.000,00 ZM 8.000,00 Tekstiliada 6.400,00 Karavla 1.870,00 volitve 2.250,00 pogostitve upokojencev, venci, nočitve 40.000,00 topli obroki nočne izmene 105,000,00 ure za 25 letnico 30.000,00 regres 1.600.000,00 OGZ, OS 70.000,00 SLO 60.000,00 splošno izobraževanje 50.000,00 Poreč — investicija 474.000,00 investicijsko vzdrževanje 39.000,00 redno vzdrževanje 23.000,00 ostala razlika 500.000,00 5.248.520,00 Gasilski avto (event, prinos iz investicij BPT) 80.000,00 — Na 18. redni seji DS je le-ta sprejel predlog KDS, da se uvede v letu 1974 za delavce na nočni izmeni brezplačni topli obrok. — Sklep odbora je, da je treba evidentirati koliko zaposlenih ima nedokončano obvezno šolanje. Potem smo evidentirali kandidate za delo OKZM. Sestanka se je udeležil tudi tov. Jože Klofutar — predsednik OKZM, ki nam je razložil potek evidentiranja. Med drugim smo zamenjali neaktivne člane z novimi, in sicer: Roblek Stane, član nadzornega odbora, Rupar Franci, predsednik nadzornega odbora in Mauko Ivanka, član komiteja. Namesto njih pa so bili predlagani: Šinigoj Boris, čehič Fehret in Hladnik Marija. Na prošnjo Rupar Tončke, da bi jo razrešili funkcije zapisnikarice zaradi drugih službenih dolžnosti, ki ji ne dovoljujejo obiskovanja sej, je odbor zavzel sklep, naj se do prihodnje seje izbere nov zapisnikar. To je bil kratek pregled našega dela v mesecu februarju. Zavedamo pa se, da se moramo še v naprej potegovati za tem, da bomo dosegli zaželene uspehe. Stritih Srečo Učni uspehi naših štipendistov Prvo polletje šolskega leta 1973/74 je za nami in prav je, da člane kolektiva seznanimo, kakšni so bili učni uspehi naših štipendistov na raznih srednjih šolah. Po grobi oceni lahko rečemo, da so bili učni uspehi slabi. Izmed 17 štipendistov je kar 6 takih, ki imajo od ene do pet nezadostnih ocen. Najslabše so dijakinje na Ekonomski srednji šoli v Kranju. Od devetih imajo tri dober uspeh, dve zadostni uspeh, ostale štiri pa imajo po dve, tri, štiri ali pet negativnih ocen. Perko Renata, ki obiskuje 4-letno administrativno šolo v Kranju ni prinesla spričevala. Na tekstilni Tehnični šoli, kjer imamo pet štipendistov, je stanje nekoliko boljše, saj so razen enega primera (tri nezadostne ocene) vse dijakinje zaključile prvo polletje z dobrim uspehom. Vsem, ki so imeli 2 ali več nezadostnih ocen je bilo ustavljeno izplačevanje štipendije, in sicer za toliko časa, dokler ne bodo predložili potrdila o popravljenih negativnih ocenah. Dijaki, ki prejemajo od podjetja študijsko posojilo (4) so polletje uspešno končali. Med njimi je en zadosten uspeh ter trije dobri. Tudi vajenci, ki so bili v jesensko-zimskem času v šolah niso bili najbolj uspešni. Izmed osmih so bili trije, ki letnika niso uspešno opravili in imajo popravni izpit iz do- (Nadaljevanje na 7. strani) SDS Sklepi samoupravnih organov Naš upokojenec Občni zbor našega gasilskega društva Predstavljamo vam našega 77 letnega upokojenca Kristijana Perka, ki smo ga obiskali na njegovem domu. Ni nas pričakoval, vendar nam je rad odgovoril na vprašanja. Brez komentarja »V predilnico sem prišel, ko mi je bilo komaj 12 let. Sprva sem prebiral cevke. Kmalu sem postal natikalec na selfaktorjih, nato pa do pričetka 1. svetovne vojne prisukalec na teh strojih. Delovni dan je bil tedaj precej naporen, saj je trajal 10 ur. Leta 1915 sem bil poklican v vojsko. Po urjenju v 17. polku avstroogrske vojske — so me poslali na goriško fronto, kjer so divjali hudi boji z Italijani. Tu sem bil huje ranjen — v glavo mi je priletel kamen —• in goriške fronte je bilo zame konec. Toda naj-hujše je še čakalo. Poslali so me na rusko fronto. Spet sem bil ranjen, tokrat zelo hudo tako, da sem komaj ostal pri življenju. Zdravili so me v Smolensku. Tu sem tudi dočakal oktobrsko revolucijo. Ko sem se že nekoliko opomogel sem pomagal v kuhinji bolnišnice. Pozneje sem se pridružil bolj ševiški partiji. Najbolj se spominjam, kako smo razoroževali kozake. Ti so podpirali strmoglavljenega carja. V Rusiji sem spoznal veliko prijateljev in tudi ruščine sem se naučil. Leta 1918 sem se vrnil v domovino. Nisem bil še dolgo doma, že sem moral v boj za severno mejo«. Potem je Kristijan Perko nadaljeval: »Po končanem vojskovanju sem se vrnil v tovarno. Delal sem kot pre-dilec na selfaktorjih. Delovni pogoji so bili mnogo boljši, kot pred vojno, delovni dan pa je bil skrajšan na 8 ur. Za delo sem se zelo zanimal, enako tudi za montažo strojev. Kmalu sem napredoval v podmojstra, čez čas pa v mojstra in nazadnje sem postal obratovodja v predilnici. S sodelavci sem se dobro razumel. Z ljudmi sem znal delati, tako, da pri tem nisem imel težav. Pač pa sem imel drugačne težave — zdravstvene. Lotila se me je astma in me 1954. leta prisilila, da sem odšel v pokoj. Potem sem bil nekaj časa oskrbnik planinske postojanke na Kofcah, kmalu pa sem moral v bolnišnico. Dolgčas si preganjam z branjem časopisov in gledanjem televizije. Ko sem bil še malo bolj zdrav, sem redno hodil z ženo na sprehode, pa tudi v »Upokojensko« sem rad zahajal. Sedaj mi zdravje niti tega več ne dopušča. Kljub vsemu pa mislim, da upokojenci ne živimo najbolje. Naše pokojnine so nizke in precej pod življenjskimi stroški. Skratka, premalo se gleda na nas, posebno še, če vzamemo na znanje dejstvo, da so si mnogi od nas v času svojega službovanja uničili zdravje.« S temi besedami je zaključil svoje pripovedovanje Kristjan Perko. Poslovili smo se od njega in mu zaželeli čim več zdravja. članov ni bila problematična, ker je vsakdo izpolnjeval svoje dolžnosti. Sprejeti sklepi so se izvrševali v rokih. Ob koncu poročila se je tov. Dobrin zahvalil samoupravnim organom, družbe-no-političnim organizacijam in vodstvu podjetja za vsestransko pomoč pri delu društva. Sledilo je poročilo dežurnih gasilcev, ki ga je prebral tov. Dobrin. »Zavedamo se, kako velika je naša odgovornost varstva pred požari, nimamo pa kvalifikacije poklicnega gasilca, ki je določena z zakonom za opravljanje službe. Takšno kvalifikacijo je možno dobiti le s šolanjem in polaganjem izpitov pred državno komisijo. Vsi smo že Predsednik društva tov. Dobrin med branjem svojega poročila ki je podrobno orisal vso dejavnost društva v preteklem letu. Med drugim je dejal: »Celotni delovni kolektiv se dobro zaveda, da ima gasilsko društvo v podjetju, kjer nastajajo ob vsakem času možnosti požara gorljivih snovi, izredno pomembno vlogo. Za vse gasilce, zaposlene na kateremkoli delovnem mestu in delujejo kot prostovoljni člani društva ali obvezniki civilne zaščite v podjetju, pa je izrednega pomena tehnični in strokovni napredek. Vsestransko prizadevanje, medsebojno zaupanje, pridobivanje novega znanja, zgledna disciplina, tovarištvo, gasilska zavest, požrtvovalnost, odločnost in pogum pri gasilskem izpolnjevanju dolžnosti nam zagotavljajo na-daljno rast. Danes lahko s ponosom poročamo, da imamo izredno veliko razumevanja pri organih upravljanja, družbeno političnih organizacijah, vodstvenih delavcih in vseh službah, da je gasilsko orodišče popolnoma opremljeno. Sredstva, ki so bila vložena za povečano skrb varstva pred požari ali nesrečami, so vsekakor koristno porabljena.« Nadalje je tov. Dobrin poročal, da so naši gasilci imeli 32 suhih in 7 mokrih vaj, poprečno pa se je vsake vaje udeležilo 12 članov. Operativno vodstvo društva že vrsto let izvaja urjenje gasilcev na praktičnih vajah po učbenikih in priročnikih, ki jih je izdala Gasilska zveza Slovenije in so obvezni program za vso Jugoslavijo. Na občinskem tekmovanju gasilcev je bila naša desetina najboljša in osvojila prvo V soboto, 16. februarja, so imeli člani našega industrijskega gasilskega društva svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se ga je udeležilo okrog 50 članov, vabljenih gostov in veteranov. Prav pa ni, da se je občnega zbora udeležila le ena od članic društva. Delovno predsedstvo na občnem zboru IGD. materialna škoda večja. Poleg tega so člani društva sodelovali pri gašenju gozdnih požarov in požarov stanovanj. S tem v zvezi je tov. Dobrin dejal: »Vsem gasilcem in članom delovne skupnosti je poznano, da ima ogenj v svojem razdiralnem delovanju dva činitelja: nepričakovan pojav požara in hitrost širjenja in le s pravočasnimi ukrepi najbližjega sodelavca na delovnem mestu, ki pa mora imeti predvsem dovolj znanja in veščin, lahko preprečimo razširitev začetnih požarov.« Upravni odbor društva se je sestal na 11. rednih sejah in 3 izrednih sejah. Udeležba dalj časa v podjetju, invalidi III. kategorije, z omejeno delovno sposobnostjo. V januarju je hudo zbolel naš sodelavec, tako da sedaj delo opravljamo le trije dežurni gasilci.« S temi besedami je bilo zaključeno poročilo dežurnih gasilcev. Iz njega je bilo razvidno, da delo dežurnih gasilcev ni tako enostavno kot nekateri mislijo, poleg tega pa se pri delu srečavajo s težavami, ki jih je treba v bodoče odpraviti. Po blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora je sledila razprava o poročilih. V njej so sodelovali po-(Nadaljevanje na 7. strani) Udeležba na občnem zboru je bila zelo dobra. Po izvolitvi delovnega predsedstva in organov občnega zbora je sledilo poročilo o delu društva, ki ga je podal predsednik tov. Riko Dobrin, mesto ter pokal. Na tekmovanju za pokal Jožeta Dornika je bila druga, na tekmovanju gasilcev tekstilne industrije v Preboldu pa šesta. Društvo je v preteklem letu zabeležilo znaten napredek pri formiranju ženske vrste. Dekleta so z veseljem in zelo disciplinirano prihajala na vaje. Vloženi trud ni bil zaman, saj so na tekmovanju v Preboldu dosegle 4. mesto. V letu 1973 je bilo zabeleženih 14 začetnih požarov. To je sicer precej manj kot v prejšnjih letih, vendar pa je Kako telefoniramo Učni uspehi naših štipendistov Ne glede na to, v kateri delovni organizaciji in na kakšnem položaju ste zaposleni, povsod boste imeli del delovnega časa opravka s telefonom. Kakšen vtis morate napraviti na sogovornika, katerega mogoče še nikoli niste videli in ga mogoče tudi ne boste? Odgovor je isti kot v primeru osebnega kontakta s poslovnim partnerjem ali stranko. To pomeni, da morate biti ljubeznivi, poslovni in učinkoviti. Da boste to lahko dosegli, je potrebno, da poznate pravila bontona o telefoniranju. Zelo malo je ljudi, ki znajo zares pravilno opraviti telefonske pogovore, toda veliko več pa je takih, ki se bodo z začudenjem vprašali, kaj je pri tem sploh treba znati? Saj še otroci znajo telefonirati bodo rekli. Zato bomo pogledali napake, ki jih delamo ob telefonskih pogovorih. Halo, kdo je tam? Verjetno se vam je že zgodilo, da ste dvignili slušalko in zaslišali z druge strani žice glas: — Halo, kdo je tam? ali' — Dajte mi Jožeta Kneza!, ali celo: — Si to ti, Jože? A, nisi! Pa, kje je Jože? Zlato pravilo je, da se tisti, ki telefonira najprej predstavi, kajti način, ki je naveden zgoraj kaže, da je tisti, ki je iskal Jožeta iz tiste skupine ljudi, ki smatrajo, da je dovolj, da je človek rojen, pa je že sposoben opraviti dobre telefonske pogovore. Navedena napaka je tipično moška; v čem pa največ grešijo ženske? Izkušeni poznavalci teh zadev trdijo, da obstoje trije tipi žensk, ki ne znajo telefonirati. V prvo skupino spadajo ženske, ki se razburijo čim telefon zazvoni. Te ženske brez kakršnega povoda povišajo ton, so nemirne, začenjajo nekaj iskati na mizi, dajejo svinčnik v usta in telefonirajo »naelektrizirane«. V drugo skupino sodijo tiste, ki dobijo ob telefoniranju tremo. Začnejo jecljati, lahko zamenjavajo imena oseb in komaj čakajo, da se otresejo te »nadloge«. Tretjo skupino sestavljajo ženske (teh je največ), ki vza- MISLI — PREGOVORI — REKI O LJUBEZNI Ljubezen premaga vse težave. Ljubezen nosi dušo, kot nosijo noge telo. Kakor sonce ne more biti brez sijaja, tako ljudje ne morejo biti brez ljubezni. Ljubezen je nečimernost in sebičnost od začetka do konca. Ne veseli se mnogo, če si ljubljen, temveč, da znaš ljubiti. Moški se naveličajo ljubezni, ženske ljubimca. Samo tisti je nekaj, ki koga ljubi. mejo slušalko v roke in ne znajo prenehati govoriti, prehajajo na vse mogoče teme in mislijo, da s tem zabavajo sogovornike. Ne računajo s tem, da zapravljajo čas, ker drže zasedeno linijo. Navedli bomo še nekaj »tabujev« za telefonske pogovore. Naj vas je sogovornik še tako razjezil, ne smete med razgovorom odložiti slušalke. Ce slučajno vpadete v tuj razgovor, spustite slušalko. Ko telefonirate, istočasno nikoli ne govorite z nekom, ki stoji poleg vas. Ce niste prepričani v pravilnost telefonske številke, ne obračajte številčnice prej, dokler zanesljivo ne veste, da je številka prava. Vsakemu se lahko zgodi, da ne sliši točno imena tistega, ki ga je poklical. Pri nas je v navadi, da tisti, ki je dvignil slušalko popolnoma pozabi na oliko, razgovor pa se običajno odvija nekako takole: — Kako, Konec? — A? — Pa govorite glasneje! V takih situacijah vedno pomislite, da večina ljudi nima rada, da se igrate z njihovimi imeni, zato v takih primerih ljubeznivo recite: — Izgleda, da nekaj ni v redu z zvezo. Bi bili tako ljubeznivi, da črkujete svoje ime. Na gornjih primerih smo videli napake, ki jih delamo, sedaj pa bomo skušali navesti kako se pravilno opravi telefonski razgovor. Pogovor se prične s predstavljanjem. Poklicali ste neko veliko gospodarsko organizacijo. V večini primerov imajo take organizacije lastne telefonske centrale in boste, če je linija prosta, kmalu zaslišali glas telefonistke: — Tu Jugoprom. Dobro jutro! To »dobro jutro«, ali »dober dan« je za veliko število telefonistov v naših delovnih organizacijah nepotreben luk-sus, toda ravno zato želimo poudariti, da jih nič ne stane, če to rečejo, saj to deluje zelo prijetno na tistega, ki kliče. Sedaj imate besedo, zopet vi in seveda boste povedali koga želite. Takoj, ko ste dobili zvezo, je treba, da se predstavite: — Dobro jutro. Tu Peter Kovač iz Jugolesa. Prosil bi tov..... Druga varianta je, kadar odgovarjate na telefonski poziv. Pravilno je, da takoj navedete delovno organizacijo in oddelek, kakor tudi, da se predstavite. Ce je slušalko dvignila tajnica, potem bo rekla: Tu Jugoles, tajnica tov. .. . Ce se tisti, ki kliče ni predstavil, ga obzirno vprašajte: — Prosim, bi mi lahko povedali, kdo ga želi? S tem ste tistemu, ki kliče na obziren način dali lekcijo iz vljudnosti in na vsak način bo razumel, da je potrebno, da se predstavi. Po drugi strani pa je to bolj ljubeznivo, kot zelo pogosto avtomatsko vprašanje: — Kdo kliče, prosim? Ce tisti, ki kliče, med drugim ni razumel »lekcije« mu v nasprotnem primeru niste dolžni dati zveze. Ce ostane še naprej odločen, da se ne predstavi, mu recite, da lahko, če želi pošlje pismo šefu, toda bodite odločni in mu ne dajte zveze. Jasno je, da vam mora šef pri tem dati popolno podporo. V primeru, da je šef ali kolega katerega kličejo odsoten ali zaseden zaradi važnega sestanka v podjetju, potem je treba tistemu, ki kliče to tudi povedati in reči: — Tov. ... je odsoten ali ravnokar ima važen sestanek. Ali vas lahko pokliče, ko bo prost? To je mnogo boljše, kot npr. reči: Tov. ... je rekel, da ga ne vznemirjajmo. Ce je šef ali kolega, katerega iščejo izven delovne organizacije, je vedno treba vprašati tistega, če želi pustiti kako sporočilo, ker je le-to lahko zelo važno. Toda, neoziraje se na to, če je tisti, ki je klical pustil sporočilo ali ne, je dobro, da zapišete njegovo ime in številko telefona, kakor tudi čas, ko je klical, da boste šefa ali kolega lahko o, tem obvestili takoj, ko se vrne. Ce je šef v trenutku, ko ga kličejo zaseden, vprašajte sogovornika ali ga želi počakati ali pa bi želel govoriti s kom drugim v delovni organizaciji oz. ali želi, da ga šef pokliče, ko bo prost. V vsakem primeru prepustite, da o tem odloči sogovornik sam. Ko je šef ali kolega izven podjetja, ni treba nikoli reči kje je, razen seveda, če vam ni posebno naročil, da to storite. Na koncu pa še nekaj praktičnih nasvetov. V telefonskih pogovorih je edini vaš zaveznik glas. On vam pomaga, da prenesete sogovorniku svoje stališče precizno in prepričljivo. Zato se izplača vložiti malo truda, da bo naš ton ljubezniv in prijateljski in da se bo iz njega razbral nasmeh. Ne govorite monotono. Ce imate piskav glas, govorite s čim globljim glasom, ker boste v nasprotnem primeru delovali kot histerična oseba. Izogibajte se hitrega govora, ker to kaže, da ste nestrpni in sogovornik lahko pomisli, da se ga želite čimprej otresti. Pazite, da bo vaš govor čist in jasen, izgovor pa pravilen. Ko govorite, ne imejte v ustih cigarete, svinčnika ali žvečilnega gumija. Ko se pripravljate na telefoniranje, razmislite o čem boste govorili, zberite misli in formulacije posebno, če je tema pogovora bolj zahtevna. To je posebno važno v medkrajevnih in mednarodnih pogovorih, ki med drugim stanejo precej več kot lokalni. (Nadaljevanje s 5. strani) ločenih predmetov. Ce napravimo kratek povzetek vsega tega, lahko ugotovimo, da so učni uspehi dokaj slabi (najslabši v zadnjih letih). Vzrokov za tako neuspešnost je precej in vseh ne bi našteval. Omenil bi le tiste, na katere so nas opozorili predavatelji na posameznih šolah. Prvi in poglavitni vzrok je v tem, da se dijaki občutno premalo učijo, kar je v veliki meri odvisno od dijakov samih ter v nekaterih primerih od njihovih staršev. Kriteriji po vseh šolah so pri-lično strogi, zato se zahteva od dijakov precej več učenja kot so ga bili vajeni v osnovni šoli. Brez rednega in vestnega učenja, razumljivo, ne more biti uspeha. Drugi razlog, ki velja predvsem za prve letnike, je v tem, da se nekateri dijaki težko prilagajajo oz. navadijo na novo okolje in nov način dela v šoli, posebno očitno je to pri tistih, ki nimajo ustrezne podlage že iz osnovne šole. Seveda pa to ne velja za vse predmete, temveč le za nekatere strokovne. Nihče se ne more izgovarjati na to, da se npr. ne more učiti zgodovi- (Nadaljevanje s 6. strani) leg članov društva tudi vabljeni gostje. Iz razprave je bilo razvidno, da je želja vseh po vključevanju novih, predvsem mlajših članov kolektiva v gasilske vrste, zlasti iz obratov, ki imajo očitno premalo gasilcev. Za to morajo poleg tistih, ki so že gasilci, skrbeti tudi vodstveni delavci po obratih. Izražene so bile tudi pohvale na račun delovanja društva in tekmovalnih uspehov ter obljube za sodelovanje in pomoč v prihodnje. Po razpravi so bile volitve v upravni in nadzorni odbor IGD. V upravni odbor so bili izvoljeni: Dobrin Riko, Oman Stane, Gorjanc Ivo, Šolar Jože, Balantič Bojan, Stritih Srečo, Težak Franc, Srečnik Silvo, Lavsegar Jože in Ropret Ciril. Novi člani nadzornega odbora pa so: Ropret Marjan, Japelj Zoran in Perko Vili ml. Na občnem zboru je poveljnik tov. Stane Oman po- ne, zemljepisa ali kakega drugega splošnega predmeta zato, ker je predavatelj »tečen« ali »ga ima na piki«. Res, da včasih odnosi na relaciji dijak — profesor niso najboljši, vendar to še zdaleč ni ključni razlog za neznanje, kateremu, razumljivo, sledi negativna ocena. Pri razgovorih z dijaki s slabimi ocenami je bilo opaziti, da je večina krivila za neuspeh vse drugo (največkrat nerazumevanje in neobjektivnost profesorjev) kot pa sebe, kar kaže na izredno majhno samokritičnost in precenjevanje svojega znanja. Vsekakor pa se kaže že staro dejstvo, da se dijaki učijo izključno samo za ocene in ne z namenom pridobiti ustrezno znanje, katerega bi kasneje v podjetjih na delovnih mestih, lahko s pridom uporabili. Upamo, da se bo stanje do konca šolskega leta bistveno izboljšalo in da bodo vsi popravili negativne ocene, seveda pa je vse to pogojeno z resnim učenjem in prizadevanjem vsakega posameznika, saj še taka sposobnost brez učenja ne da željenih rezultatov. dal program dela društva za leto 1974. Gasilci bodo imeli 21 rednih vaj in 15 do 20 izrednih — za priprave na tekmovanja. Poleg vaj pa imajo v planu še redni tedenski preizkus motork, predavanje o glavnih vzrokih požarov v tekstilni industriji, strelsko tekmovanje in sodelovanje pri krvodajalski akciji. Iz tega programa je razvidno, da bo dejavnost zelo pestra in lahko pričakujemo zopet uspešno delovanje društva. Društvo je v preteklem letu doseglo izredne uspehe na vseh področjih. Vključenih je bilo nekaj mladih članov kolektiva, delo društva pa je potekalo po predvidenih programih. Letos praznuje IGD BPT 80-letnico svojega obstoja. Organizirali bodo proslavo in dobili bodo gasilski avtomobil. Ob tem visokem jubileju našemu gasilskemu društvu čestitamo in želimo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno delovalo. -**-*-*-*-K-*c-**-*-*-***-*-*-*-***-****-*<-k**-*****-* •****'*'*' Osnovna šola heroja Bračiča TRŽIČ Šolsko športno društvo »POLET« se zahvaljuje upravi podjetja in sindikalni organizaciji BPT za pomoč pri izvedbi občinskega šolskega prvenstva. Predsednik: Glavni mentor: Kravcer Marko Vagner Janez l-MC-fc-*-**-*-*!**-*-**-*-*-*-** ******-»•-•** * ?■******•»•* + *■<• Občni zbor našega gasilskega društva XVI. tekstiliada Za nami je prijeten zimski dan, ko smo se 9. 2. 1974 srečali s stanovskimi tovariši na belih poljanah Soriške planine. Prireditelj tega smučarskega tekmovanja je bila Sindikalna organizacija Gorenjske predilnice Škofja Loka — pokrovitelj pa Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva SR Slovenije. Vedre in dobro razpoložene nas je tega jutra odpeljal naš voznik avtobusa tov. Joža v smeri proti Škofji Loki. Poleg tekmovalcev so bili z nami še tovariši iz tovarniškega odbora sindikalne podružnice BPT in naš upokojenec tov. Rudi Prešeren. Hitro nam je minila pot. Preko Selc, Železnikov in Soriče smo prispeli na Soriško planino, ki se je že vsa kopala v jutranjem soncu. Prvi stiski rok in že je nanesla beseda na samo tekmovanje. Po svečani otvoritvi, ki je bila pred Litostrojsko kočo — 1306 m, smo se napotili proti cilju vseh treh smučarskih prog. Zares odlično pripravljene proge, saj je pred tednom dni zapadlo 50 cm snega, na 50 cm podlage, so obetala velike boje za najvišja odličja. Tehnična izvedba tekmovanja je bila na ramenih SK Transturista, Škofja Loka. Tudi (Nadaljevanje na 9. strani) REZULTATI Mladinci: 1. Smolej Milan TC Kranj 0,28,90 4. Rozman Janez BPT Tržič 0,30,49 5. Bukovnik Jože BPT Tržič 0,35,39 8. Stritih Zdenko BPT Tržič 0,31,70 9. Žnidaršič Jože BPT Tržič 0,37,01 itd. Mlajši člani: 1. Zupan Miha Sukno Zapuže 0,37,71 4. Laibacher Janez BPT Tržič 0,41,94 9. Teran Bruno BPT Tržič 0,39,42 11. Carman Jože BPT Tržič 0,42,62 15. Bogataj Smiljan BPT Tržič 0,44,44 itd. Starejši člani: 1. Gorjanc Janez Odeja Šofja Loka 0,28,82 2. Ahačič Janez BPT Tržič 0,29,53 4. Šarabon Marjan BPT Tržič 0,30,44 5. Frantar Ciril BPT Tržič 0,30,53 9. Logar Jože BPT Tržič 0,31,52 itd. Seniorji: 1. Uršič Dominko Toper Celje 0,31,39 4. Švab Viktor BPT Tržič 0,34,80 16. Primožič Slavko BPT Tržič 0,39,27 29. Ahačič Tomaž BPT Tržič 0,43,92 itd. Mlajše članice: 1. Praprotnik Marija Almira Rado vi j. 0,34,93 4. Dolžan Marjeta BPT Tržič 0,36,25 8. Ahačič Marija BPT Tržič 0,37,61 9. Dolinar Jožica BPT Tržič 0,41,30 38. Čarman Vika BPT Tržič 0,45,94 itd. Ekipno: 1. BPT Tržič 3.01,94 2. MTT Maribor 3.10,32 3. Almira Radovljica 3.13,90 FOTOGRAFIJE: 1. Janez Laibacher si je z dobro vožnjo priboril 4. mesto med mlajšimi člani. — 2. Bruno Teran 9. mesto pri mlajših članih. — 3. Našim dobre volje pred tekmovanjem ni manjkalo. — 4. Janez Ahačič — odličen 2. pri starejših članih. — 5. Stara znanca vseh dosedanjih tekstiliad: Rudolf Prešeren in Ivo Bele. — 6. Marjan Zupan — eden izmed članov našega »štaba« je budno spremljal potek tekmovanja in si beležil rezultate naših tekmovalcev ter jih primerjal s tistimi, ki so jih dosegali naši konkurenti, seveda z namenom, biti čim bolj na tekočem s stanjem za osvojitev prehodnega pokala. XVI TEKSTI LI ADA (Nadaljevanje z 8. strani) njim vse priznanje za odlično izvedbo tekmovanja. Zataknilo se je le nekoliko pri objavi rezultatov, predvsem ekipnih, kar pa ni skalilo naše volje, saj nam je bilo ta dan vreme res naklonjeno. Iz samega vrha Soriške planine je bil čudovit razgled nazaj na Sorico in Baško grapo, v daljavi pa se je videl Pore-zen in Julijci s Karavankami in Kamniškimi Alpami. Zares edinstven razgled na ta majhen košček naše ožje domovine. Tudi ta dan športna sreča ni bila vsem enako naklonjena. Tov. dipl. ing. Lado Sker-binjek- predsednik organizacije DITTIS, SR Slovenije je v svojem zaključku ob otvoritvi dejal, da ni bistveno samo zmagati, ampak sodelovati! Tekmovanje se je pričelo točno ob 10.30 in po vožnji predtekmovalcev je šlo zares. Na progi številka ena so tekmovali mlajši člani, prijavljenih je bilo 189 tekmovalcev, na progi št. 2 so tekmovali starejši člani, prijavljenih je bilo 139 tekmovalcev in na progi št. 3 so tekmovali seniorji, članice in mlajše članice, skupno 168 tekmovalcev. Mladinci so tekmovali na isti progi kot starejši člani — skupno 16 prijavljenih. Dolžina proge je bilo od 600—750 m in z višinsko razliko 95 do 140 m. Soriška planina je ena sama velika senožet in je vedno pokrita z zadosti debelo snežno odejo. Prihod tekmovalcev na start je pokazal, da sleherni upa na čim večji uspeh v tekmovanju. Kljub muhasti zimi so bili tekmovalci dobro pripravljeni, s tem pa tudi kos nalogi, ki jim je bila zastavljena. Rezultati, sicer neuradni, so se takoj objavljali na cilju in okrog njih se je vedno zbiralo dosti tekmovalcev, ki so med njimi iskali samega sebe. Res, da kot posamezniki nismo segali po najvišjih lovorikah, vendar smo kot ekipa ostali neporaženi! Boj je vsako leto trdnejši in bolj zagrizen, kar nas opozarja na to, da bodo morale biti naše priprave v bodoče še temeljitejše. XVII. TEKSTILIADO organizira tovarna Toper — Celje marca meseca 1975. leta na Golteh. Na svidenje! Prehodni kristalni pokal pokrovitelja in kristalno vazo organizatorja tekem je osvojila ekipa BPT v sestavi: Marjeta Dolžan, Janez Laiba-cher, Bruno Teran, Janez Ahačič in Viktor Švab. Naše iskrene čestitke! Na zaključku vsem tekmovalcem in tekmovalkam ter spremstvu iskrena hvala za sodelovanje, požrtvovalnost, borbenost in tovarištvo. Naša zahvala tudi vsem tistim neimenovanim sodelavcem, ki so nam omogočili, da je tekmovanje zares lepo uspelo. Tako je za nami še ena velika športna manifestacija tekstilnih delavcev iz naše republike. Upam, da smo upravičili vaše poslanstvo in zaupanje. Viktor Švab OBVESTILO Obveščamo vse tekmovalce, da bomo organizirali prvenstvo naše Sindikalne organizacije za leto 1974 v smučanju — čas, kraj in datum tekmovanja bodo pravočasno objavljeni na oglasnih deskah. Sleherni ima možnost nakupa vozovnic za žičnico Zelenica po ceni 3,00 din sekcija, pri tov. T. Mrak v >ratni pisarni tkalnice. Večkrat slišimo, da je nekdo inteligenten, drugi zopet ne, itd. Predstavljamo vam test, s katerim lahko sami ugotovite svojo inteligenco, ’ seveda pa ta test ni zasnovan na nobenih znanstvenih raziskovanjih. Rešite naslednja vprašanja: A. Kaj razumete pod naslednjimi izrazi? 1. Kalo 2. Motel 3. anarhija B. Kaj je nasprotno od naslednjih pojmov? 4. grenko 5. pohvala 6. gibanje C. Kaj je skupno pri naslednjih pojmih? 7. roka—noga 8. kit—slon 9. egoizem—resnicoljublje D. Katera beseda manjka? 10. Čas se določa po uri, kot strani pa po ... 11. Kapa odgovarja glavi, kot čevelj ... 12. Resnica in laž sta v istem odnosu kot ponos in ... E. Rešite naslednje naloge: 13. Koliko je dolga pot, če je nekdo prevozil z avtomo- čni test bilom V« Poti plus 16 km, ostalo pa mu je še 1/l poti? 14. Katera številka v zaporedju je napačna? 12 — 9 — 6 — 4 — 0 15. Imate dva vrča, enega za 5 litrov, drugega za 3 litre. Kako z njima izmerite 4 litre? Napolnite najprej vrč s 5 litri. Poglejte na uro in začnite reševati vprašanja. Ko ste jih rešili, zapišite čas, ki ste ga porabili. Skupno lahko dosežete 15 točk. še predno navedemo rešitve, moramo povedati, da črke od A do E označujejo naslednjo vsebino: A: splošna razgledanost in sposobnost pravilno definirati določene pojme B: logika govora C: sposobnost razumevanja določenih pojmov D: sposobnost govorne kombinatorike E: matematična sposobnost in logično mišljenje Točni odgovori: A. 1. Izguba čiste teže, mere ali obsega (unesek, upadek, razsip, odpadek) 2. Gostišče ali hotel za motorizirane goste 3. brezvladje B. 4. sladko 5. graja 6. mirovanje C. 7. udi 8. sesalci 9. karakteristične lastnosti D. 10. kompasu 11. nogi 12. ponižnost E. 13. 32 kilometrov 14. (4 morala bi biti 3) 15. Iz vrča s 5 litri se prelije 3 litre v manjši vrč, ki je sedaj poln. Mali vrč se izprazni in ostala 2 litra iz velikega vrča se prelijeta v malega. Nato se spet napolni večji vrč, da je poln. Iz večjega vrča se odlije v mali vrč toliko vode, da je poln. V večjem ostanejo štirje litri. Ko ste zbrali oz. sešteli točno število odgovorov in zapisali čas, se poiščite v naslednjih ocenah inteligence: čas v Točni Ocena inteligence: minutah: odgovori: 7 in manj 14—15 8 do 11 14—15 11 do 13 14—15 7 in manj 11—13 8 do 11 11—13 11 do 13 11—13 9 in manj 9—10 10 do 12 9—10 Izredna inteligenca! Ste diplomirali na fakulteti? Če niste, poskusite. Za vas to ne bo nobena težava. Ocena 5 Zelo ste nadarjeni. Znate misliti in sposobni ste reševati probleme. Imate vse pogoje, da boste izreden delavec. Ocena 4,6 Ste zelo temeljiti in lahko se smatra, da se giblje ocena vaše inteligence od dobro do prav dobro. Ocena 4,5 Zelo hitro razumevate, če bi bili bolj temeljiti in zainteresirani, bi bila vaša doseganja nadpovprečna. Ocena 4,2 Vaše intelektualne sposobnosti je treba oceniti kot dobre. Ocena 3,9 Ste nadpovprečno nadarjeni pri tem zelo dosledni in vztrajni pri reševanju problemov. Ocena 3,8 S povprečnimi duševnimi sposobnostmi in zdravim razumom imate možnosti, da postanete strokovnjak v svojem poklicu, če poleg prakse ne zanemarite teorije. Ocena 3,5 Ste povprečno nadarjeni in verjetno dober strokovnjak pri svojem delu. Ocena 3,4 9 do 14 6—8 9 do 14 3—5 9 do 14 1—2 Imate povprečne intelektualne sposobnosti, s katerimi ste lahko zadovoljni. Če vam je bilo potrebno za rešitev testa manj kot 9 minut, je možno, da ste celo nadpovprečno nadarjeni, toda površni pri reševanju problemov. Sami ste krivi, ker kljub zadovoljivi inteligenci ne dosegate več na področju intelekta. Verjetno ste zelo malo čitali in na splošno ste nezainteresirani. Ocena 2,5 Intelektualno ste pod povprečjem. Kadrovske novice V mesecu januarju 1974 so prišli v podjetje naslednji sodelavci: v predilnico: Intihar Anica v tkalnico: Pavelič Štefica, Gregorinčič Ruža, Zečevič Agica, Urbančnik Jelko v oplemenitilnico: Žnidaršič Jože, Brejc Anton v vzdrž. obrate: Plajbes Peter, Popit Francka, Šega Andrej v skupne službe: Manj ulov Nada, Dukič Božo, Slane Mojca Iz podjetja pa so odšli: samovoljno: Ristanovič ži-vana, Krevs Jože, Bence Filip, King Milka, Šuštar Mihaela pravilna odpoved: Sušnik Marija v preizkusni dobi: Obrado- vič Deva v pokoj: Alič Peter, Cvek Božidar, štamcar Milka invai, upokojena: Kous Vilma v JLA: Dežman Miha, umrl: Hafner Maks. Za ženo in dom Vrste kože Se je tudi vam že pripetilo, da ste pri prijateljici odkrili novo kremo za kožo, jo poskusili in bili tako navdušeni nad njo, da ste v najbližji parfumeriji kupili enako? Če ste imeli sreča, je bila ta krema primerna tudi za vas. V največjih primerih pa je prvo navdušenje hitro minilo. Ugotovili ste, da ta krema vendarle ni prava. Zakaj neki? Čeprav je na tržišču na stotine krem in lotionov, izdelujejo proizvajalci vse nalašč za različne vrste kože. Če spadate med ljudi, ki imajo normalno kožo, vam čestitamo. Ta vrsta je postala zelo redka. Kaj je vzrok temu? Naša koža je stalno izpostavljena nezdravim vplivom, pogosto se napačno hranimo, se ne negujemo pravilno, živimo celo leto v nekakem »konzerviranem« zraku, vse je postalo nekam nenaravno! Pomislimo samo na vodo, s katero prihaja naša koža stalno v stik. Kakšna je normalna koža? Videti je prosojna in nežna. Lojnice in znoj nice delujejo normalno. Napetost (tonus) je dobra, pore so komaj vidne, kisli zaščitni plašč jo povsod obdaja brez presledkov, na njej ni kožnih nečistoč, kot so ogrci, mozolji itd. Nasprotno pa suha koža ni redka. Ima majhne pore, malo maščobe in vode, to se pravi, da lojnice in znoj nice delujejo slabše. Ta vrsta se nagiba k občutljivosti in k suhemu luščenju. če imate to kožo, potem velja samo eno pravilo: Nega, nega in še enkrat nega, kajti ženske s suho kožo so bolj nagnjene k tvorbi gub in se zato hitreje starajo. Ne začnite se negovati prepozno! Pri tej vrsti kože sploh ne more biti nikoli dovolj za začetek — za jutranjo in večerno nego in nikoli prezgodaj. Pri tej suhi koži često prose-vajo na licih kapilare. Vse pač poznate tiste male rdeče zarastke, ki jim pravimo po domače »počene žilice«. Samo razširjene so, kar je v začetku neškodljivo. Če pa s tako kožo neprimerno ravnamo (npr.: žgoče sonce, vroči in mrzli obkladki, savna, višinsko sonce ...), pa se te žilice zmeraj bolj širijo. Posamezne žilice mora zdravnik uničiti z električno iglo, če pa je nastala že prava mreža, potem pa to ni več mogoče. Paziti morate tudi na prehrano in se izogibati npr.: čezmernemu uživanju kave, čaja in alkohola. Mastna koža ima eno veliko prednost: ne postara se tako hitro. Toda, kjer je luč tam je tudi senca in senčne V telefonskih pogovoril je (Nadaljevanje na 10. strani) Za ženo in dom Novosti na policah trziske matične knjižnice (Nadaljevanje z 9. strani) strani pri mastni koži prevladujejo. Ima velike pore, lojnice in znojnice delujejo močneje, nagnjena je k vsakovrstnim KOŽA »Vse lepo in prav, ampak kako naj vem, kakšno kožo imam?« Očistite si obraz kakor ste navajeni. Približno čez pol ure se ji kisli plašč spet obnovil. Sedaj vzemite tanek svilen papir in ga pritiskajte po obrazu (lahko vzamete papirnati robček). Ko vzdignete papir že lahko razločno z njega razberete, kakšno ko- kožnim nečistočam in zaradi tolščeno grobega videza, se zdi pogosto bolj zanemarjena. Mešanica mastne in suhe kože pa je mešana koža. žo imate, če vidite povsod po papirju mastne madeže, imate mastno kožo, če so nekatera mesta suha, druga pa mastna, imate mešano kožo. Malo teže je, če ni videti prav nobene maščobe, potem je vaša koža verjetno suha. Lahko je tudi normalna, toda to hitro opazite. Če je vaša koža preveč napeta, zlasti po umivanju z vodo in milom, ste lahko prepričani, da je suha. Richar Olason: VETER NE ZNA BRATI Roman zajema čas med drugo svetovno vojno v Indiji in Burmi. Junak pripovedovalec je nekdanji pilot, ki so ga po preboju iz japonskega območja in po napornem tavanju skozi džunglo prestavili v obveščevalno službo. Da bi se usposobil za zasli-ševalca ujetnikov, obiskuje intenzivni tečaj japonščine. Zbliža se z eno izmed učiteljic in doživi vse sladkosti enoletne ljubezni. Kmalu odide na bojišče, kjer izve novico o dekletovi bolezni. Spet ga ujamejo Japonci, vendar mu s skrajnimi napori uspe pobegniti. Prebije se do svojega dekleta, tako da lahko še spregovorita nekaj ur pred njeno smrtjo. Roman »Veter ne zna brati« je zagovor ljubezni človekovega srca in bratskih odnosov med ljudmi. Vse skupaj je tako naravno in ne prisiljeno, da lahko govorimo, da nam je roman blizu. Mira Mihelič: PLAMEN ALI DIM Trilogija »Plamen ali dim« je hkrati novo, a vendar že znano delo Mire Miheličeve. Kronika, v kateri nekatere obraze, dogodke in usode že poznamo, a jih tokrat v novi osvetljitvi široko zamiljene in izpeljane sage o rodbini Ravnovih, vidimo jasneje v njenem vzponu od pomešča-njenja — še pred sto leti, prek zgodovinskih in vojnih viher, do njihovega padca in do današnjih dni, v katerih izzveni usoda zadnje hčere te meščanske družine. Z romani v tej trilogiji dobivamo obsežno pisateljsko pričevanje o usodi slovenskega meščanstva, ta velika freska je človeška in literarno zanimiva — ne zgolj kot književna pripoved, marveč še bolj kot spoznanje o silnicah, ki so oblikovale podobo slovenske družbe zadnjih sto let. Izredni časovni razmah romana napolnjen z razgibano pripovedjo o človeških usodah, s pisateljsko zanesljivo sliko dogodkov — psihološko iztanjšano portretiranje ženskih likov — vse to zagotavlja Miri Mihelič že večkrat potrjeno naklonjenostjo bralcev tudi s to prvo slovensko sago o našem meščanstvu. Peter Townsend: DVOBOJ ORLOV »Dvoboj orlov« je dokumentaren oris dogodkov nad Anglijo v poletju in zgodnji jeseni leta 1940 — vojnega obdobja, ki je v novinarski in zgodovinski obdelavi dobil naziv »bitka za Anglijo«. Pravzaprav je zgodba udeleženca — lovskega pilota Petra Townsenda več kot oris dogajanj v nemški zračni ofenzivi proti Angliji, kjer poskuša razložiti tudi vzroke, ki so pripeljali do spopada in totalne zračne vojne. Korenine spopada išče že sredi prve svetovne vojne, ko so prvi nemški cepelini in bombniki začeli strahovati angleška mesta in še posebno London. Josip Jurčič: DOMEN- vaška povest Povest predstavlja težišče literarnega ustvarjanja Josipa Jurčiča. V začetku je pri pisanju uporabljal številne Kuhinjske V zimskem času smo bili prikrajšani za vitamine, zato bomo izkoristili mesece, ki so z njimi bolj radodarni. Naj ne mine obrok brez zelenjave! Ne samo ljubezen, tudi zdravje in lepota gresta skozi želodec! Artičoke so poznali in cenili že stari Grki. Zdravniki so dognali, da imajo zdravilne učinke (jetra, žolč, sladkorna bolezen, spuščaj, astma). Vsebuje vitamine A, C, Bi in B2. Cvetača je zelo lahko prebavljiva, vsebuje malo kalorij, zato pa precej vitaminov. V 100 g cvetače je 70 mg vitamina C, nadalje je pomemben vitamin A. črna redkev velja kot učinkovito sredstvo, ki odpravlja vodo s telesa. To naj upošte. vajo ljudje, ki jemljejo diuretike. Stročji fižol je bogat z vitamini in rudninskimi snovmi. Vitamini: A, C, Bi, B2, E. špinača je zelo bogata z vitamini in rudninskimi snovmi. Ljudsko zdravilstvo jo ima za izvrstno sredstvo proti slabokrvnosti. Špinač ne smete pogrevati, ker bi se sicer koristni nitrat v telesu pretvoril v nitrit, ki je zdravju škodljiv. Korenje ima od vse zelenjave največ karotina, ki se v črevesju pretvarja v vitamin A. Karotin je za lepo kožo najbolj dragocen. Kumare so za spomladansko kuro. O maskah za obraz smo že pisali, če pa kumare uživate, urejajo prebavo in lepšajo kožo. Paprika je nadvse zdrava, saj od vse zelenjave vsebuje folklorne motive in preoblikoval veliko pripovedk, ki so živele med ljudstvom. Tak je DOMEN (1864), zgodba o vojaškem ubežniku, ki sodi med njegove pomembnejše povesti in v kateri najdemo vse glavne značilnosti Jurčičeve proze. Ko se je kasneje odtrgal od ljudske zakladnice in se poglobil v psiho kmečkih ljudi, mu je s SOSEDOVIM SINOM (1868) uspela najboljša slika vsakdanjega kmečkega življenja. drobtinice največ vitamina C, pa tudi karotina ji ne manjka. Paradižnik vsebuje dosti vitamina A, ki mu po pravici pravimo vitamin za lepoto. Varuje nas pred infekcijami. V njem dobimo tudi kalij, kobalt in nikelj ter fluor. Rabarbara je že pred pet-tisoč leti slovela kot zdravilna rastlina, ker čisti kri in ureja prebavo. Vsebuje veliko mineralov, kot so kalij, kalcij in fosfor pa železo, precej jabolčne in citronske kisline. Tisti, ki ga mučijo ledvični kamni, naj se ji rajši odpove. Redkvica ima veliko vitaminov, posebno vitamina C. Solata vsebuje dosti vitamina C. Ko jo perete je nikar dolgo ne puščajte v vodi. Koleraba je kot nalašč za shujševalne kure. Siromašna je s kalorijami, vsebuje pa velike količine vitamina C in karotina. Po »Tovarišu« RUMOVE LUNICE 12 dkg sladkorja 12 dkg masla 12 dkg mlete čokolade (kakao) 12 dkg moke 3 cela jajca 1/2 pecilnega praška Maso mešaj toliko časa, da postane mehko in nato šele (vmešaj: jajca, sladkor, kakao in pecilni prašek). Zmes pečemo 1/4 ure pri 200° C. Ko vzamemo iz pečice — še tople prelijemo z 20 dkg sladkorne moke in rumom. Potem pa z modelom za krofe oblikujemo lunice. Pred vhodom v podjetje stoji nova tabla, ki je vidna tudi ponoči I»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- 4 ne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: 4 Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab 4 Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Ra- ) kovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Mar- r jeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik f Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Te- J lefon 50-340 int. 90 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1450 \ izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo i člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki 4 I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov 4 in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto 4 plačila prometnega davka. r normalna suha mastna prosojna, rožnata nežna gladka napeta pore majhne nobenih nečistoč večinoma neobčutljiva revna z maščobo in vodo luskasta rdečice nagnjena k gubicam zlasti pri očeh previdnost: razširjene žilice na licih! Kar se da zgodaj začeti z nego. mastno bleščeča groba slabo prekrvavljena bleda in siva pore velike kožne nečistoče muhasto bleščeče luskice mešana koža nos in brada mastna velike pore kožne nečistoče: del čela in lic suh često zelo občutljiva KEM. ZN. ZA ŽVEPLO TEHNIŠKI SREDNJA ŠOLA VELE= E77 MESTO Potnik V ITALIJI Središče vrtenja STARA LJUBLJA= NA PREBI VALCI KUBE POL ASOM* V TOKU ČASA TOMAŽ AHAČIČ VELETOK V AZIJI ZNAMKA svičarske URE DOLŽAN NAZIV NAŠEGA IZDELKA CENENO GORIVO AVSTRIJA DVA SAMO = GLASNIKA PLAVALNI KLUB AMPER HRVAŠKI .PETROL" DVOM ZENSKO IME VERSKO IZOBČEN: JE PRALNI PRAŠEK AMERIŠKA VESOLJ SKA DRUŽBA Vesoljsko VOZILO Vrsta tuie= ga pral. praska DIVJA MAČKA VETROV= ______KAj ZMAGA PRI ŠAHL JUGOSL. SMUČAR DEL TV NAPELJA: ______Y£ Mednar. oznaka za VZHOD ILIREC JOKAV OTROK Predzad. črka abecede ADRIA AVIOPRO = MET KONICA OPOJ STEFAN AHAČIČ AZIJCI Težko taljiva kem prvina OSEBNI ZAIMEK Znamka itat.kamioli KOSMAČ EDI HRVAŠKI VEZNIK MESTO V DALMA = CUI Latinska kratica ANNO DOMINI Znamka tekstilnih strojev__ sestavina vseh živih celic ___ ŽILA OD VODNICA NAJETJE oval.slikar. deščice za eš. barv Začetek abecede Sredstvo za zbijanje" vročine KEM. ZN. ZA KISIK LITER Tedenska Tribuna Alpinist. odsek Hči Urana In Gee v stgr, mitol. Poveljnik naših gas IVO BAJEC BANDA Kratica za POND Bog ljubez vstgr.mit. VECKO EDVARD Predpona pred irskirjii IMENI VELIK TRUD OKONČINE HOBOTNICE AVT. OZN. DOBOJA SAMO = IGLASNIK Začetnica priimka največjega sloven. pesnika NAJVIŠJA IGRALNA KARTA IGRALKA ARNERIČ OČE Kazalni zaimek PETER TOŠ ANTON PIRC Oziroma (kratica) AVT. OZN. ČAČKA ZENSKO IME AVT. OZN. TIROLSKE, ITALIJA PSEBNI ZAIMEK VPRAŠAL NICA RDEČI KRIŽ 6 .črka abecede NIČ KILOVOLT (kratica ) KEM. ZN. ZA (americij ANTON RUPAR 100 m HOKEJIST OLIMPIJE NEBESNI POJAV LETOPISI LATINSKI PREDLOG NORICA, TRAPAVA ŽENSKA Prozoren dragulj zelenkasti barve Nagradna IZŽREBANI REŠEVALCI Izmed 89 rešitev nagradne križanke je bilo 68 pravilnih, med katerimi smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrado 50,00 din Cerni-lec Marija — predilnica 2. nagrado 40,00 din Milič Venčeslav — predilnica 3. nagrado 30,00 din Pretnar Rika — oplemenitilnica 4. nagrado 20,00 din Mohorko Ančka — skupne službe 5. nagrado 10,00 din Eržen Vlasta — oplemenitilnica Joj, moj novi klobuk! Roke proč, sicer boš moder še na drugem očesu! Tovariš Pepe, sporočam vam veselo novico, da mora biti inventura sekundnih kazalcev gotova šele jutri. Tudi na najboljšem polju raste plevel. Čim večja je svetloba, toliko večje so tudi sence. Razume me, kaj rabi srce. Čim manj razuma ima nekdo, tem manj napak opazi. Nihče ni zadovoljen s svojim stanom, vsakdo s svojim razumom. Nihče ni tako bogat, da ne bi nikoli potreboval soseda. Plašljiv pes več laja kot grize. Uredite delovna mesta in nosite zaščitna očala In še nekaj o pivu Spet se pripravljamo na tople dneve, ki jih trenutno še prekinjajo hladne fronte, toda prej ko slej bo treba poskrbeti za pijačo, ki nam bo gasila žejo v poletnih dneh. Pivo je med najpogostejšimi. Kdaj je najboljše? Pivo mora biti vedno sveže, zato se z njim ne zalagajmo več kot za deset dni. Datum pa je vtisnjen na etiketi. Steklenice hranimo na hladnem prostoru, najprimernejša temperatura je okrog 8 stopinj Celzija. Zavarujemo jih pred svetlobo. Steklenice naj stojijo pokonci. Hladilnik ni prava shramba za pivo, idealnejša je klet ali drug hladen prostor. Če pivo spravljamo v hladilnik, ga moramo pravočasno vzeti iz njega, da se počasi približa pravi pivni temperaturi. Pivo natakamo v visoke kozarce, ki jih uporabljamo iz- ključno za pivo. če v njih serviramo sadne mešanice z mlekom ali sladko smetano, se nehote zadrži v kozarčkih maščobni ostanek, ki je sovražnik piva. Že mastni hlapi, ki izparevajo pri kuhanju v kuhinji, so lahko vzrok, da se pivo ne da lepo natočiti, da ni tako, kot si ga želimo, kadar smo najbolj žejni — zlatorumen rosen kozarec z bogato kučmasto peno. Zato ni napak, če kozarce shranjujemo v sobni omari in ne v kuhinji. Pred natakanjem kozarce še enkrat oplaknemo z mrzlo vodo. Pri nalivanju jih nekoliko nagnemo, tako, da pivo v ne premočnem curku teče po notranji na dno kozarca. Če povabimo goste, računamo na osebo po eno do dve steklenici piva, v hudi vročini ali za krepke pivce pa še malo primaknemo za vsak primer. Taka je tabla na vratih mizarske delavnice, mislim, da si to razlaga lahko vsak po svoje. Obveščaj, vzgajaj, preprečuj, Če imaš na cesti okvaro, upo-da ne bo nesreče tševaj varnostne ukrepe Ali ste vedeli Vsem je znano, kako zdrav in koristen je med za človeški organizem. Verjetno pa ne veste, koliko časa traja, da naberejo čebele en kilogram medu. Za to, da prineso v panj kilogram medu, mora na izlet kar 20 tisoč čebel. Vsaka izmed njih mora na »izletu« posesati sok na primer kar iz 125 cvetov rdeče detelje, v vsakem cvetu detelje pa je poprečno 60 cvetov. Za gram soka morajo te čebele obiskati kar 7500 cvetov. V akacijevih cvetovih je več sladkega soka kot v cvetovih detelje, zato čebele lahko posesajo sok iz »samo 5500 akacijevih cvetov, za to delo pa porabijo približno 27 minut. Čebela navadno poleti od pašnika do panja in nazaj 24-krat vsak dan, vsakokrat pa lahko ponese s seboj 0,05 grama sladkega soka. Za en gram soka mora, če je njen izlet dolg samo kilometer in če poleti v enem dnevu vsaj dvajsetkrat do pašnika in nazaj, preleteti 40 km dolgo pot. Za en kilogram medu celo 40 tisoč kilometrov. Kot poročajo mnogi verodostojni pisatelji (med njimi Plinij starejši in Marciai), so nastopali v rimskih arenah krotitelji, katerih živali so kazale prav neverjetne stvari: sloni so z rilcem pisali v pesek besede, levi so ulovili zajce, jih malo zadržali v gobcu, nato pa nepoškodovane spustili, tigri pa so gospodarju lizali roko, čeprav jih je hip poprej prebičal do krvi. V Združenih državah Amerike so izdelali miniaturni radijski oddajnik, ki ga pacient pogoltne v kapsuli, nakar oddaja aparatura signale iz želodca in črevesja, iz katerih lahko zdravnik razbere nepravilnosti v delovanju organov. Leta 1970 je izvedel Američan M. Suyderhound na vodnih smučeh več kot 50 m dolg skok. Na otoku Kaunal na Havajih stoji valjasta kamnita gmota, ki daje, če udarijo vanjo, podoben zvok kot zvon iz medenine. Nekdaj so lahko »zazvonili« nanj samo, kadar se je kralju rodil sin. UTRUJENE ROKE Ste že kdaj pomislili na to, da pri delu obremenjujete samo nekatere mišice in kite rok? Privoščite jim malo nege in sprostitve! Najprej roke za tri minute potopite v toplo vodo, potem pa dlani, hrbtno stran in prste zdrgnite s srednjo trdno ščetko m milom. Roke obrišite in jih natrite z oljem za masažo. S palcem v krogih masirajte dlan, nato z drugimi štirimi prsti drgnite hrbtno stran roke. Nazadnje z rokami odro-čite, zamahnite in dobro stresite prste. Roke potem namažite s hranilno kremo in jih gladite, dokler 'koža kreme ne vsrka. Novo vlakno BAYER je v svoj proizvodni program sprejel novo specialno vrsto vlakna VESTAN 33, (ki je bilo posebej izdelano za mešanje z bombažem. To novo vlakno lahko bombažu prilagojeno spreminja trdnost, dolžino in se v primerjavi z drugimi poly-estri, na primer VESTAN 21, odlikuje zaradi stopnje trdnosti predvsem pri izdelav; finih prej. VESTAN 33 je zato namenje-njen za posteljno perilo, popeline in batiste. Vlakno se proizvaja v finoči 1,5 dtex in dolžini 40 mm. VESTAN 33 je leskeč ali matiran, vendar pa je optično beljen. Za uvajanje tega vlakna v proizvodnjo nudi BAYER predelovalni industriji svoje usluge. Iz »Tekstilca« Varujmo se nezgod V mesecu januarju so se pripetile naslednje obratne nezgode v našem podjetju. 1. Zupančič Marjan, zaposlen v obratu tkalnice kot mojster, si je pri montiranju elektro motorja poškodoval sredinec leve roke. Vzrok: nevaren način dela. 2. Sadikovič Ifeta, zaposlena v predilnici kot delavka. Voznik viličarja ji je poškodoval desno nogo. Vzrok: Nepazljivost voznika. 3. Košir Marija, zaposlena v obratu predilnice v laboratoriju, si je na poti v službo poškodovala desno nogo. Vzrok: ni znan. Naše mamice Topič Mara je 1. januarja 1974 rodila dečka, Božnar Vera 10. januarja deklico, Mišič Marija 24. januarja dečka, Mohar Marija 24. januarja dečka (obe iz Loškega potoka) in Todorovič Jelena 29. januarja dečka. Vsem iskrene čestitke in veliko zdravja!