Stari in mladi Slovenec. Ludil. 0. Brezumen, nespameten, buj; zaludo incassum; luditi decipere, ludosti stultitia. <S. Drugi Jugoslovani pisarijo sploh Iud-ast, ludorija ali v množ. št. ludorije t. j. norčije, ludovati neumovati ild. Luča. 0. Radius, lux, luna; luči f. nsl. tudi taeda. 8. Bukova ali borova terska, s ktero si svetijo na kmelih; lučina (rus. Kicnspan); dobro mi bode služila stsl. luča radius, in še bolje glagol Vaš lučati-lučiti. 0. Lučiti-ati nancisci, invenire, sulju-siilu-, klju-klu-, lučiti in Iučati sg contingere, accidere, sortiri; ključinu-čimu-iminu aplus, congruens, idoneus, klučimosti- imistvo aptitudo. 8. Nsl. je Iučiti-ati iaeere, lučaj iaclus (Wurf-weite), stsl. casus. V tem smislu mi rabi sedaj slučaj, naklučje ali naključje, pri-naključiti se itd. Ljsto. O. In lystii tibia (Schienbein), pl. Iysta i Iystove. S. Nsl. Iitka, pišete, Iistanjek sura (Wade}, latki meča, serb. list, tedaj mečna cev ali piščal. Ligiiku. 0. Oblakii, vetri; liguku serdcemii, peti po Ilguku, llglcemii glasomi; ligtičina levitas, - čiti leve reddere. /S. Kakor v glagolu, spreminjam tudi v pridevniku ter pišem lagek-Iegek-Iogek laže-lože, ali radi lepoglasja laAeklehek-lohek, stsl. že li/tkos(i; vendar vidim, da mi je navadno pisati Iegek-Iehek-Iehko (ne pa lohka adv.3, legost-ota, leglehkola. Zlasti pa me mika Vaša 11 z a utilitas. 0. Liza, poliza f. utilitas je slovanska, rus. dial. pollga; llza-e licitum, - iesti Iicet, čes. Ize; fst vero lize adv. a llguku, rad. lig. 8. Tedaj je tudi moja; mar se vjema s hrov. Iazno? Kad bude mi La.zno ali kadar utegnem, kadar bodeoi mogel. Le. O. Le adv. ^>(-semi-, le živti seminiortuus; cf. nsl. lestor tantum et jele; 1 e k y w's uti šaf. putat compositum esse e le et aky, nobis ad radicem lik trabendura videtur; cf. nsl. Iiki, hrov. leki. S. Kleti pišete: nsl. le licet; le idi; ako leprav se dotaknem; listor tantum croat. 0. Leti f. habes sg. nom. et instr. a) Ieti iesti licet, Ietl mi iesti glagolati; nesti mi letl; b) letija^ ne beaše letij% non Iicebat; leliba licentia, letije facultas. $. Leti mi iesti je to kar Iize, hrov. lazno (utegnem, sroem); pa ni le-ti, kakor le-ta, ta-le, Ie-tu, tu-le; ali iz le in ti fna pr. kajti, toti, niti); ali iz j e 1 e (p. jeli-ta-te)? Le se razlaga navadno iz glej-Iej-le (cf. tale in liicce za bic-ecce). Vjema se s tim nekako čes. leda (ausser; ura nur; hochstens), leda byl, ledačina t. j. neskerbljiv, nemarljiv človek, zanikarnik; malo vredna reč. Lepii. O. Aptus, aequus, placidus, decens, decorus, pulcher. . . 8. Sej jib imate, kakor česki slovniček, kjer se za lepy bero po nemški: zart, fein, sauber, nett, schmuck, schon, artig, schmachtig, schlank! 0. Lepii je stsl. viscnm (klej ali lim, tičji), recte res adglutinata; l.epiti conglutinare, Iepeti-prilipn%ti adhaerescere? lepošta illecebrae fris., scr. lip ungere. 8. Česki je 1 e p, u (id est lipti) pop ali klej; od tod lepnica, lepež, lepilo, lepenka, lepiti in lepeti, lepljiv (klebrig), nsl. oko se mu zaleplje , mciči ali zataka itd. Iz tega že sta jasna oba pomena. — Lepava, Iepaviti, lepotstvo stsl. gravitas, lepotinstvo, lepost, lepučaiti bellus (iz benulus za bonus), illuslris, lepukii forniosus, cf. krepu i krepiiku. Ljnbu. 0. Kar nsl. carus, exoptatus; Ijubinu carus, amans; Ijubiti amare, cupere, osculari, scr. lubh cupere; ljubo-Ijubo (libo, li), zlasti v sostavah Ijubobožinu (pdo&sog, -borec, - slovec, - dejec itd. 8. Pa tudi drugih oblik itnate Vi dokaj, kterih je treba meni: Ijubec-ica, m. amator, Ijubitelj, Ijubslvo, ljubljenik-ecica, Ijubim amabilis, Jjubimik-ič, Ijubovati-stvovati, ljubiv-en amans, carus; ljuby f. gen. Ijublve, Ijubvi, v ljubvah, in ljubovi f. amor, commiseiatio, gen. ljubovi, - ijq,, ne pa Ijubav, kakor hrov. serb.; od tod ljuboven, Ijubovnik-nica, hrov. ljubavan, ej ljubavniče! Jaz pravim ljubezen amor; stsl. pa Ijubiznii adj. amicus, Ijubgzno-e benevole, amatorie (oblobizati), ljubiznivu na pr. zlatu amans; serb. Ijubezan, čes. libezny. Ljudinti. O. Ljudu, Ijudistvo populus, goth. liud, liudan crescere, scr. rudh., Ijudije. 8. Ljudinu, pa Ijude-djaninu , ljuždanisku laicus, opponitur kngzi et rgdlniku; Ijudiskii adj. rov laov populi, publicus p. Ijudska pot, temnica, vrata. Ljutu. 0. LjuHnu acerbus, ferus, vehemens itd.; ljutiti s§ saevire, ljutovati aegre ferre ; Ijuto-e vae, posebej in v sostavah : Ijutovetrinu (pr. Ijubo, blsgo); Ijuli f., pa Ijuto n. - ese labor nimius. $. L j u t o mine, o Ijulo (g°rJe) duši ihu, Ijuto vašetnu neveristviju! Ljut car, razbojnik, jastreb, Ijuta zver , burja, rana, bolezen; Ijutec improbus, malus, čes. litec, Jjutost, Jjutina acriinonia, asperitas. Lgšti. 0. L§kaj-češi flectere, in compos.; Igcati illaqueare? capere, occultare. <S. Nsl. pišete: uleknoti se flecti, leknoli se terreri, zaleknoti den aermel aufschlagen, zalek aufschlag, izloknoti ausbiegen, lecati desperare, desiderare, russ. dial. uleknuti sg terreri itd.; zlecati se; za zalek pravira raji oslec, zaslec, zlek; Iirov. lecati, lecnuti se prim. slov. zganiti, stresniti, stresti, ustrašiti se. Ktrri les ni ločan, je kerhak ali se rad zlonii; pero je ločno (elastično), ločnost (elastičnost). Iz te korenike je laka, la^ku i(d. 0. L^ka je a) sinus, ripa, portus, hrov. serb. luka; od tod lakomorije sinus maris; b) malitia, astutia, insidiae; od tod lajkavu - vinu perversus, pravus, nialtis, lq,kati-ovati-avovativlnovati - vistvovati decipere, macbinari, improbuni, astutum esse, lajkavistvo - vije malitia; c) palus, nsl. loka-luka, silva; od tod Iq.čije - čica. *S. Morebiti se vse to izpeljuje iz l§k-lij,ku curvus, kriv v naravnem in nravnem, telesnem in dubovnem pomenu? 0. liijku je a) adj. pravus, curvus; cf. Iakoti - otaosti hamus (ternek, vodica) stsl. tudi v%da - ica, curvatura rotae, ansa; b) subst. arcus, umbo sellae, iris; lučici instrumentum musicum. 8. Lok nsl. arcus, iris, ločec geigenbogen, Iocen-cna fallstrick, handhabe beim geschirr; serb. nebeski luk, nsl. nebeški lok ali oblok; slok stsl. slq,ku - avu, slgku, curvus, nflexus; sloka je kitica ali pesemski razstavek.