24
ROMAN ROMANOV:
NARODNA PESEM.
Ko se možila boš, ž njim poročila boš, takrat jaz pojdem v ta zeleni gaj.
Strune bom s sabo vzel, pesem si bom zapel, v pesmi povabil bom ptičke drobne:
0
„Ptičke, zletite ve dol na ravn6 polje, širna tam lipa tik cerkve stoji.
„Nanjo ve sedite, v cerkev pogledite, če že zlat prstan nevesta ima.
„Ko ga imela bo, vzemite ve slovo pa poletite sem k meni nazaj.
„Pesem od mladih dni takrat zapojte mi, ki jih nikoli več živel ne bom.
„Pesem od pomladi takrat zapojte mi, ki je nikoli več videl ne bom !". . .
Pesem bom slušal jaz, moj bo bledel obraz, jaz bom umiral, umiral tačas.