Cena 10c, letno $1.00
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA U MELBOURNE.
LETNIK XIX, ŠTEV. 1
Registered for posting as a periodical — Category "B"
FEBRUAR 1974
SEDAJ JE CAS!
PREKO $13,000 NABRANIH
NA ČLANSKEM PIKNIKU !
DAROVALI SO DO 17. FEB. 1974 SLEDEČI ROJAKI:			
ADAMIČ M.	$200.00	OBERSTAR S.	150.00
ARNUŠ F.	150.00	OPELT Marjan	200.00
BRNE Anton	50.00	PENCA Stan	50.00
BUTINAR Darko	150.00	PROSENAK Valter	200.00
CVETKO Marija	200.00	PIRNAT Ljubo	200.00
ČESNIK Stanko	150.00	PLESNIČAR F.	200.00
ČAMPELJ Ciril	150.00	PONGRAČIČ Franc	200.00
ČAR V (Snr.)	200.00	PROSENAK Stan	200.00
ČESNIK Paul	200.00	POLAJNAR Edi	200.00
DOLENC Janez	150.00	PODGORŠEK Jože	100.00
DREZGA S.	150.00	PERŠIČ Marjan	150.00
GOLENKO Jože	200.00	RAKUŠČEK J (Senr.)	70.00
HARTMAN Maks	200.00	REMŠNIK Werner	150.00
HRIBERNIK Darko	150.00	RIHTAR Franc	150.00
HANŽELIČ J.	155.00	ŠPACAPAN Simon	200.00
HORVATH John	150.00	SNIDER Stefan	150.00
HARTMAN Franc	150.00	Š PILAR Zvonko	150.00
HOJNIK John	600.00	ŠPILAR Zdavko	150.00
GRL J Stan	150.00	SAMEC Karlo	150.00
HERVAT1N Jože	150.00	ŠPACAPAN Mrs. Miriam	100.00
JANČIČ Vojko	150.00	SMOLIČ Janez	150.00
KOCE Dr. Jure	150.00	ŠPILAR Frank	150.00
LAUKO Marjan	225.00	ŠKRABA Franc	100.00
LAUKO Viktor	100.00	ŠVAGEL N.	21.00
LEBER Marija	100.00	SAJOVIC Frank	150.00
LEBER Ivo	500.00	STOJKOVIČ Antonija	50.00
LONČAR Božo	150.00	VAN DE LAAK Mrs. Helena 200.00	
KRNEL Peter	150.00	VAN DE LAAK Pierre	ioö;oo
KRAVOS Franc	150.00	VDOVIČ Pavle	150.00
KOROŠEC Jaka	400.00	URBAS Tone	150.00
KOROŠEC Gospa	100.00	URBANČIČ Joe	100.00
MIHHELČIČ Dr. Franc	150.00	URŠEVIČ Cvetko	150.00
MURŠEC M.	150.00	ZAGORC Tone	600.00
MARKIČ Alojz	200.00	ZEMLJIČ Janez	300.00
MOŽE Stojan	150.00	ŽELE B.	150.00
MRZELJ Marjan	150.00	ZORZUT Davorin	200.00
MOHAR Ivan	150.00	ZUPANČIČ Herman	150.00
NOVAK Albert	150.00	ŽAGAR A.	10.00
NEMEC Danilo	150.00		
NEMEC Mrs. Jan	50.00	SKUPAJ	$13,306.00
OGULIN S.	150.00		
Med našimi ljudmi se mnogokrat slišijo pritožbe, da se večina naše mladine od-tujujc in noče dosti slišati o slovenski skupnosti, še manj pa sodelovati pri na-društvih in organizacijah.
Pritožbe so utemeljene, toda tarnanje samo ne pomaga nič. Potreba je pogle-nas starejše in si izprašati vest, kaj je temu vzrok; koliko je pri tem krivda na nas samih.
Brez dvoma igrajo veliko vlogo zunanji vplivi: šola, tisk, televizija, družba itd. Vendar ti razlogi ne bi bili odločujoči, ako bi mi to ne dopustili.
Druge narodnostne skupine so dokaz temu. Popeljite se v soboto v predmestja okoli St. Kilde in videli boste na stotine mladeničev, ki jih prav nič ni sram pokazati s čepicami na glavij da pripadajo židovski manjšini. Zakaj ta mladina, kljub vsem preganjanju in zasmehovanju židovstva javno izpoveduje, da pripadajo tej, tolikokrat zasramovani rasi. Zato, ker jim domača vzgoja dopoveduje važnost tradicije in ker so ponosni na uspehe, ki so jih židje dosegli na vseh poljih človečkega udejstvovanja.
Kakšno vzgojo pa mi dajemo naši mladini? Kaj jim povemo o nas, kako se lahko pohvalimo. Res, naša zgodovina ni bogata in polna uspehov, toda imamo svoje tradicije, ki bi jih lahko prenesli na mlade in s složnim in uspešnim delom za svojo skupnost bi jim lahko pokazali koliko smo vredni.
Pričeli smo z velikim projektom v Elt-hamu. Ta projekt se bo lahko meril s projektom drugih narodnostnih skupin, toda od naše zavesti, radodarnosti in požrtvo-vanja zavisi njegov uspeh.
Sedaj je čas, da pokažemo kaj zmoremo! Sedaj je čas, da ustvarimo nekaj, na kar bodo naši otroci ponosni tako, da se bodo lahko samozavestno pohvalili, da pripadajo narodni skupini, ki je znala organizirati in postaviti kulturni in družabni center v Elthamu.
* * *
PLODOVIT
FORMALNI PRIČETEK ZBIRKE ZA NAŠ CENTER —
S slovenskimi barvami okrašen napis: "Dobrodošli na naš hrib" je pozdravljal člane SDM in njih prijatelje, ko so z Ingram Road-a zaobrnili v naš klanec.
Maksu Hartmanu se je kar samo od sebe smejalo, ko je s prijaznim pozdravom sprejemal na vhodu goste, jim pregledal vabila ter izdal kupone za dobrote, ki jih je ženski odsek SDM pripravil za naše želodce.
Saj ni čuda, da smo Maks in mi vsi bili zadovoljni. Imeli smo prvi članski piknik na svojem hribu; v najlepšem delu naše metropole -— še v mestu, a že na čistem podeželskem zraku.
Sama planota na vrhu hriba je vse one, ki jo še niso obiskali presenetila s prelestnim pogledom, ki se razteza na vse štiri strani neba. Oni pa, ki že nekaj časa niso bili na zemlji, so se čudili spremembam. Niso še videli miz in klopi, niso še videli balinišča, niso vedeli, da imamo sedaj na zemlji že elektriko, da sta obe začasni zgradbi prečiščeni in prepleskani, da je posejano na stotine borovcev, da je dovolj vode in da je tudi za sanitetske potrebe dobro preskrbljeno.
Vreme nam je bilo od sile naklonjeno; jutro je bilo jasno in sončno, popoldne se je nekoliko pooblačilo a veter je bil ravno dovolj močan, da je odgnal drugače nadležne muhe.
Prekrasno okolje, zelenje vsepovsod, tradicionalni slovenski mlaj in poskočna slovenska glasba sta pripomogla k potrebnemu razpoloženju, ki nam je bil v ogromen prid pri izvedbi glavnega namena piknika: Formalni pričetek denarne zbirke za gradnjo prvega stadija našega Kulturnega in družabnega centra v Elthamu.
V nekdanjem velikem "kokošnjaku", je bilo vse pripravljeno za sestanek. Strešni podporniki so bili okrašeni z zelenjem in trakovi. V osredju prostora pa so bili razstavljeni načrti stavbe, ki se bo prva zidala.
Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za načrte in bilo je mnogo komenta-
Veselo kramljanje na prvem članskem pikniku na našem hribu v Elthamu
rjev in idej, od katerih se bodo nekatere prav gotovo vzele v obzir pri dokončni izvedbi.
Sredi popoldneva nas je zvočnik poklical v "kokošnjak" in brez odlašanja smo
'Dragi rojaki in
Letos obhajamo 20 letnico našega društva; od skromnih začetkov smo z neumornim in požrtvovalnim delom vseh preteklih odborov že tako daleč, da Vam lahko na tem našem Slovenskem hribu izrekam prisrčno dobrodošlico.
Že lansko leto smo osnovali delovni pododbor, ki je pod vodstvom gosp. Iva Leber našel zemljo na kateri smo sedaj tako daleč, da smo vsi pripravljeni na našo prvo nalogo: gradnjo doma.
Vse podrobnosti o naši akciji Vam bo kasneje obrazložil gosp. Edi Polajnar ki je kot ekonomist priskočil na pomoč z finančnim planiranjem in
se vsi odzvali. G. Stanko Prosenak je prevzel vodstvo sestanka, na kratko podal namen popoldneva in potem dal besedo predsedniku SDM g. Pavlu Česniku, ki je takole naslovil prisotne:
rojakinje!
nabiralno akcijo. Moram mu ob tej priliki izreči našo zahvalo.
Ko se oziram naokoli, vidim med nami mnogo poznanih obrazov; to so naši stari člani, naši rojaki, ki so leta in leta nazaj sodelovali in podpirali naše društvo. Vsem Vam prisrčna hvala.
Vidim pa tudi vrsto novih obrazov in to je jako prijetno in osvežujoče, to je zagotovilo nam starim, da smo na pravi poti. Saj če se vprašamo kaj hočemo bo odgovor za nas vse verjetno zelo sličen:
Hočemo, da zgradimo, tu na Slovenskem hribu svoje taborišče!
Hočemo dvorano za" družabne in kulturne prireditve!
VAŠ PRISPEVEK ZA SLOVENSKI KULTURNI IN DRUŽABNI CENTER V ELTHAMU POŠLJITE NA
PIKNIK
* * *
— IZREDNO USPEŠEN:
Hočemo igrališče za otroke!
Hočemo športne naprave za balin-canja, odbojke, pink ponk-a ali karkoli bo že želja in potreba narekovala!
Hočemo kozolec v gmajni in znamenje ob poti, da nas spominjata na domovino!
Hočemo prijeten kot in domove za naše upokojence!
SKRATKA, HOČEMO MALO SLOVENIJO V VELIKI AVSTRALIJI!
Seveda so to naši dokončni načrti, ki jih ne bo mogoče uresničiti v prvem delu našega projekta.
Naš zbor kakor vidite ni tako velik kot so to običajno naši pikniki in zabave. Moj odbor smatra, da moramo prvenstveno predložiti projekt pred Vas, naše člane, kajti po raziskovanju in študiju je odbor skupno z delavnim odborom in arhitektom prišel do zaključka da naš projekt lahko zajame od 250-300 družin in neporošenih. Želimo radi tega, da bi naše kulturno središče bilo zgrajeno s finančno in delavno pomočjo naših rednih članov, to je Vas samih, predno se obrnemo na širšo publiko. Naravno je, da je vsem nam podana edinstvena možnost in prednost, da se uklopimo v Eltham-ski projekt in da s skupnimi močmi, finančnimi in delavnimi, uresničimo naše načrte.
Zahvaljujem se ob tej priliki celotnemu gradbenemu, kakor tudi mojemu odboru. Bili so in vem, da bodo tudi v bodoče moji najožji sodelavci in beseda ni dovolj močna, da bi izrazila pravo vrednost njihovega dela in nesebičnosti.
Zahvaliti he moram ob tej priliki tudi našemu Dr. Mihelčiču, ki nam je kot solicitor stal ob strani ves čas ter je vse svoje advokatske posle za društvo napravil brezplačno.
Priznanje gre tudi našemu mlademu arhitektu Petru Floreniniju, ki je moral prvič radi MMBW, drugič radi občine in tretjič seveda radi nas odbornikov menjati koncept načrta, popravljati preobračati vse dokler nismo sedaj prišli do končnega načrta, ki
Vam ga bo on seveda lahko najbolje predstavil."
Ko se je poleglo odobravanje je g. Pro-senak naprosil našega mladega arhitekta, g. Petra Floreninija, da nam razloži načrte.
Navzlic temu, da je Peter delal vse šole v Avstraliji, nam je v skoraj brezhibni Slovenščini razložil načrt in različne faktorje, ki so imeli odločilen vpliv na zahteve gradbenega pododbora in njegove ideje. Iz izvajanja g. Floreninija je bilo lahko razbrati, da mu je delo za Slovenski center zelo pri-srcu. Saj to je razumljivo, kajti poleg zavesti, da dela za svoje rojake se prav gotovo zaveda, da bo veličina tega projekta postavila njegovo ime na vidno mesto, ne samo med Slovenci, nego v splošni javnosti in posebno v strokovnih krogih.
Potem ko je g. Florenini končal svoja izvajanja je povzel besedo predsednik pododbora za izgradnjo našega središča g. Ivo Leber:
"S pomočjo velikega dela naših ljudi okoli Slovenskega društva se nam je posrečilo dobiti to tako lepo in naši stari domovini tako podobno okolje v Elhamu.
CILJ JE $40,000
Kupili smo teh 17 i- akrov hribovite zemlje, da na njej, kot Vam je gospod arhitekt obrazložil, postavimo središče, katerega članstvo ne bo ponos samo nam, našim potomcem, ampak tudi našim Avstralskim prijateljem.
Je množica takih središč in klubov v tej zemlji: imajo čakalne liste strani dolge. Kako so ponosni Italijani na svoj novi klub, Nemci in druge narodnosti. Ali ni čas, da mi Slovenci ustvarimo samim sebi nekaj, kjer bo-demo lahko našli zatočišče v svojem prostem času, ob nedeljah in praznikih in takrat, ko bodemo postali starejši in v napoto drugim. To središče nas bo sprejelo.
Imamo še velike bodoče načrte. Ta prvi del je samo začetna faza, začetna brazda te široke slovenske njive.
Najprej nameravamo zgraditi, kot ste slišali dvoranico s kulturnim in socialnim središčem. Bodoči načrti bodo posvečeni plavalnemu bazenu, otroškim igriščem, kegljišču, nogometnemu delu razvedrila in najvažnejše, domovom za stare in onemogle. Takrat, ko bomo prišli k tem zadnjim na-
Orgonizatorjem je po uspelem pikniku prijala čašica mrzlega — od leve na desno: g.g. Pavle Česnik, Tone Zagore in Ivo Leber
SLOVENIAN CENTER BUILDING FUND P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
Ekvitete, ki jih posedujemo:
Dosedaj izplačana zemlja	$10.000
Hiša v Carltonu (Uradna ocenitev)	55.000 — 60.000
Denar v Banki	1-500
Predplačani prof. računi	500
Celotno premoženje ob začetku	-
nabiralne akcije 17/2/1974:	$67.000 72.000
Ker je predvidena vsota za prvi del našega središčča okoli 136.000 dolarjev in nam bo bančno posojilo od 25—28.000 dolarjev, še manjka vsota okoli 40.000 dolarjev, ki jo moramo dobiti z našo nabiralno akcijo v teku enega leta ali 18 mesecev. Vem, da bo ta vsota občutno zmanjšana s prostovoljnim delom.
Članstvo ali število članstva igra v našem primeru veliko vlogo: z večjim številom članstva si, kar se načrtov samih tiče ne pomagamo. Za večje
število članstva moramo imeti večje in obširnejše zdravstvene in sanitetne naprave, ki pa so kot sami veste najdražji del našega projekta. Zato je delovni odbor omejil število članov za Eltham na 270. Če vsak član daruje 150 dolarjev imamo vsoto 40.500 dolarjev, ki nam je potrebna za končni cilj.
Ali mi Slovenci tu v Melbournu res nismo zmožni zbrati 40.000 dolarjev? Ali se res bojimo začeti projekt za katerega že imamo več kot polovico denarja in premoženja?
Moje mnenje in prepričan sem mnenje nas vseh je, da bo ta naloga častna in rešena v dobrobit Slovenskega življa v daljni Avstraliji."
Besede gospoda Lebra so ostvarile ozračje za najvažnejši del popoldneva: zbiranje denarnih prispevkov. Ta del je bil poverjen g. Ediju Polajnarju, ki je skupaj z g. Stankom Penca odgovoren za organizacijo na-birke. Edi nam je najprej v domačih besedah in slogu povedal kako si zamišlja življenje v bodočem centru, potem pa nam je prečital nekaj imen onih ki so že pohiteli s svojimi darovi. Nato je pozval prisotne naj sledijo temu zgledu. Takoj sc je dvignila roka in koj nato so jih sledile še druge. Ga. Van de Lakova in ga. Mar-kičeva sta prirodno beležili imena darovalcev ter darovane vsote. Ga. Cvetko in dovoljiv in je dal vsem odbornikom zaupanje v uspeh projekta in jih vzpodbudil k nadaljnemu delu.
Po zaključeni zbirki je sledilo še mnogo razpravljanja; bratje Plesničarji so nam zaigrali poskočne in ob prijetnem kramljanju se je dan kar prehitro obrnil v noč.
* * *
črtom, nam bo pomagala vlada s svojo podporo v izmeri dveh dolarjev za vsak naš nabran dolar.
Ne morem si zamisliti Slovenca, ki nebi rad postal član tako lepega, pomembnega in nam tako važnega središča. Za majhno vsotico 150 dolarjem si bodemo zagotovili soimetje takega središča ne samo zase, pa tudi za naše bodoče rodove. Kako bomo z zavestjo in ponosom kazali našim prijateljem, domačim in tujim, kaj smo si Slovenci ustvarili med novim narodom.
Ker bo članstvo omejeno na gotovo število, radi sanitetnih in zdravstvenih zakonov, smo mi sedanji člani Slovenskega Društva Melbourne danes tukaj lahko zelo srečni, da imamo prvi priliko sodelovati v tem, nam Avstralskim Slovencem tako ponosnem podvigu.
V sledečem bi rad obrazložil finančno stran našega načrta:
Prva faza načrta
(Dvorana, Parkališče, cesta, otroško igrišče). Pohištvo ni vključeno. Zemlja	$30.000
Konstrukcija	95.000
Profes. račun	4.000
Vsako soboto in nedeljo se naši balinarji pomerijo v svoji spretnosti na našem hribu v Elthamu
PL0D0VIT PIKNIK
Promocijska	sred. 500
Koleki/taksa	2.000
Obresti	3.500
Celotno	$135.000
NAKAŽITE SVOJ ZNESEK NA: 'SLOVENIAN CENTER BUILDING FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
ZAPOMNITE SI:
NASLEDNJE ZABAVE SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE:
31. MAJ 1974
8. LETNI PLES
V BROADMEADOWS TOWN HALL
27. JULIJA 1974
VEČERJA S PLESOM
(DINNER DANCE)
"EUROPA BALLROOM" 10 LEAHE STREET, ESSENDON
Naš hrib v Elthamu ima tudi za naš naraščaj že sedaj dosti privlačnosti — še več pa jo bo
v bodočnosti
NASVIDENJE
v
HEIDELBERG TOWN HALL-u UPPER HEIDELBERG RD. IVANHOE
NA VELIKONOČNI PONEDELJEK 1974
OD 8. URE DALJE
* * *
BRATJE PLESNIČAR prirejajo poslovilni večer, kjer bodo zapeli in zaigrali vsem, ki so jih tudi do sedaj radi poslušali.
Odhajajo za nekaj mesecev v Evropo.
* * *
Ob sodelovanju SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE bo med nami tudi srečni par, ki bo letos zastopal Avstralske Slovence na KMEČKI OHCETI v Sloveniji: gdč. Magda MESAR
in g. Darko HRIBERNIK.
* * *
Rezervisanje sedežev in pred-prodaja vstopnic bo pri sledečih: G. V. Remšnik, Tel. 45-1119 G. Cimerman, Tel. 547-4531
Bratje Plesničar, Tel. 862-1061 * * *
Kuhinja bo odprta po zmerni ceni, pijačo prinesite s seboj.
PESTER ZABAVNI SPORED
VSTOPNINA $4.00 * * *
Vabijo
BRATJE PLESNIČAR
^^^^^ Z NAŠIH LEDIN
KAJ SE DOGAJA V DRUŠTVU
Ker je to naš prvi "Vestnik" v tem letu Vam bomo najprej poročali kako smo med društvom praznovali december in s tem seveda praznike.
Miklavževanje se je praznovalo v Caul-field Town Hall in je bilo, čeprav nezadovoljivo obiskano, zelo prijetno. Otroci letos niso bili obdarovani z igračami, ker je s tem vsako leto ogromno dela za nakupovalce, Miklavža in še zmiraj je kaj narobe, ko nekateri sploh ne pridejo po svoja dariila, dobijo po dve, za druge pa zmanjka, če bodo starši letos kaj priskočili na pomoč bodo poleg slaščic v Miklavževih vrečah tudi darila članskim otrokom.
Upokojenska božičnica je pa res vsako leto zelo prijetna. Odbor se je tudi zadnji Božič spomnil kot v zadnjih letih naših starejših. Kako lep spomin na tisto popoldne v družbi veselih obrazov naših upokojencev. Na povabilo Slovenskemu Verskemu središču so se odzvale naše sestre, ki so nam ob tej priliki podarile obleko Sv. Miklavža, ker jih vedno zanjo nadlegujemo (ker društvena ni tako lepa). Mislim da jim pripada naša skupna zahvala, ne samo za vidno darilo, temveč za vse tiste nevidne dobrote darovane slovenskemu izseljeništvu Melbourna. Tudi otroci so se ta dan postavili in so nam vsem lepo zapeli par kitic slovenskih in angleških pesmi.
POPRAVEK
Tiskarski škrat je med imeni odbornikov SDM za leto 1973/74, objavljenimi v pretekli številki Vcstnika izpustil ime g. Lojzeta Markiča. Dobro je, da nagajivi škrat to napravi lahko le v tiskani besedi, kajti če bi mu tudi v stvarnosti to uspelo bi nam ogromno škodil. G. Markič je za naše društvo, s svojim iskustvom v gradbeni stroki, izredno velike vrednosti. Naj nam škrat še tako nagaja, Lojze je in bo ostal v odboru SDM.
POZIV GODCEM !
G. Franc Hartman vabi vse godce, ki bi bili zmožni igrati v plesnem orkestru naj se mu javijo na telefonsko številko 306 0801. Franc bi namreč za potrebe SDM organiziral plesni orkester.
Štefanovanje se je izkazalo v pravem razpoloženju toplote dneva in obiskovalcev. Vse je potekalo v prijetnem razpoloženju od jutra do večera, kar je verjetno v zahvalo vsem tistim, ki so ure in ure časa potrošili z delom organizacije in poteka tega popolne. Najlepša zahvala pa našemu očku Viktorju Lauko za čudovito ročno delo darovano društvu za licitacijo, zraven pa še vsem Vam, ki ste pripomogli k lepi vsoti zbrani na licitaciji.
Silvestrovanje nas je tudi letos zabavalo v Melbourne Town Hall. Bila je zbrana številna razpoložena družba, vsi prisotni pa tudi verjetno lahko priznajo, da je le malo ali ničesar primanjkalo pri razigranem poslovilu staremu letu in sprejemu novemu. Ob tej priliki lahko še omenim, da je bilo to zadnje Silvestrovanje v mestni dvorani, ker je odslej zaprta vsaki publiki med prazniki. Naše naslednje Silvestrovanje bo v krasnih prostorih Masonic Centra v Sir Dallas Brooks Hall v East Melbourne. Če se spominjate obiska "Lojzeta Slaka" potem veste kje je ta stvar.
Sekcija balinarjev je pred kratkim obiskala Slovenski klub v Canberri. Tekmovanje je bilo prijateljsko, vendar so potom našega društva sedaj ponovno povabljeni na tekmovanje z ostalimi Slo-vensko-Avstralskimi društvi za Velikonočni week-end. Želimo jim srečo.
H. V. L.
MOOMBA
LETOS, ŽE TRETJE LETO ZAPOREDOMA, BOMO SLOVENCI SODELOVALI PRI PRIREDITVAH MOOMBE.
FOLKLORNA SKUPINA, KI JO V OKRILJU SDM VODITA GOSPODA VINKO IN NIKO OMAN, BO NASTOPILA V NEDELJO 10. MARCA OB 3. URI POPOLDNE NA ODRU "VISCONTE" V ALEXANDRA GARDENS SODELOVALI BODO GODCI PLESNIH ORKESTROV BRATOV PLESNIČARJEV, CONTINENTAL 5 IN BLED POD VODSTVOM G. MARKA PLESNIČARJA.
PROGRAM BO PESTER IN UPAMO, DA SE BO KONCERTA UDELEŽILO ČIM VEČ ROJAKOV.
GANLJIVO PISMO
Takole pismo nam je poslala upokojenka, dolgoletna članica in podpornica našega društva:
8.2.74.
"Cenjeni mi vsi, kateri se žrtvujete za obstanek in napredek Slovenskega društva!
Tu Vam pošiljam naročnino za leto 1974 in $30 v sklad zidanja novega središča, ■— ki bo v prid in veselje mladim, — kakor tudi za nas stare -— katerega sem pa gotova ne bom jaz nikoli ali še zelo uživala.
Vendar sem si štela v dolžnost žrtvovati svoto $50, — ker moja "bogatija" 14 dnevna pokojnina ne zmore več.
Želim Vam mnogo uspeha in posebno obilo pridnih rok, katerih naj vam bodo tudi z delom pomagali priti srečno do dovršitve vaših velikih načrtov.
Iskren pozdrav na vse
članica društva
N. N."
Nič vas ni treba biti sram, če so Vam ob čitanju teh vrstic prišle solze ganjenosti v oči. Če bi še naša mladina imela tako zavest kot naši upokojenci, potem nas ni treba biti strah: Eltham bo za vedno nosil pečat časti in ponosa slovenskemu imenu.
KMEČKA OHCET
V Ljubljani prirejajo vsako leto festival pod naslovom "Kmečka ohcet". Pari iz najrazličnejših držav vseh kontinentov se zberejo v Sloveniji ter se po lepih starodavnih slovenskih običajih zavežejo v zakonsko življenje .
Lani sta se tega slavlja udeležila dva para iz Sydneya. Letos bosta ob tej priliki predstavljala Avstralske Slovence gdč. Magda Mesar in g. Darko Hri-bernik.
Klub "Triglav" v Sydneyu, ki je od organizatorjev festivala pooblaščen, da organizira udeležbo iz Avstralije, je pred meseci pozval različne slovenske organizacije v Avstraliji, da prijavijo svoje kandidate. Od vseh prijavljenih sta bila izbrana Magda in Darko, oba aktivna člana SDM. Darko pa je posebno znan naši športno zainteresirani publiki, saj je bil prvi kapetan našega nogometnega moštva "Kew-Slovene".
NE STOJTE OB STRANI — NE ZAMUDITE PRILIKE "SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
VEN S PLEVELOM
Od tajnice odbora, ki oskrbuje dvorano in prostor v Wandin East, kjer smo dosedaj imeli svoje društvene piknike smo prejeli sledeče pismo:
"Wandin East 7/2/1974 Secretary Slovenian Association,
Dear Sir,
Please find enclosed your cheque for $40.00, which you sent as a deposit on hire of Wandin East Hall & Recreation Reserve for Easter Monday and Boxing Day. I am very sorry to say that the Committee have decided not to let you have this Reserve again.
The reason for this is that they have had so many complaints from residents of the district about some of the people
BOŽIĆNICA V DOMU
Kot že par let sem, je ženski odsek SDM letos priredil božićnico za naše starejše člane-upokojence. Skromno, nad vse
domače je bilo sobotno popoldne Pred^vjlno obnašati in se držati pravil.
Plevel bomo morali izruvati, kajti dru
who attend your picnic, they just trespass on people's properties causing damage and taking fruit and berries from their places, when spoken to same were impudent, as we have warned you before about this matter, we have decided not to have You back.
Yours faithfull,
Alice M. Cowley."
Vlijte v kozarec čiste vode samo eno kapljico črnila in voda se bo potemnila. Tako je tudi z ljudmi. Samo par nedisci-plinirancev lahko pokvari dobro ime velike skupine.
Prav to se je zgodilo pri nas. Radi nekaj nesramnežev, ki so šli krast jagode in sadje, ki bi si ga prav brez težave lahko kupili, je sedaj prizadeta množica rojakov, ki so iz leta v leto hodili na naše piknike v Wandin East.
To naj nam bo v pouk pri upravljanju našega novega centra v Elthamu. Skrbeti bo treba, da bo vsaka nediscipliniranost v kali zatrta in da bodo uživali lepote naše zemlje le oni, ki se bodo znali pra-
božičem, ko so se naši najstarejši, a zato najzvestejši člani zbrali pred božičnim drevescem v Domu. Miza je bila bogato obložena z dobrotami vseh vrst. Članice ženskega odseka so se potrudile, da je popoldne zares izpadlo nad vse prijetno. Zadonele so lepe slovenske božične pesmi, ki so se seveda proti koncu popoldneva spremenile v že bolj posvetne.
Predsednik SDM, g. Pavle Česnik je spregovoril par besed, v katerih se je spomnil tudi treh zvestih obiskovalcev upokojenskih večerov, ki so se od lanskega božiča sem preselili v večnost: pokojnih mamic Čarove, Svetinove in Šuber-tove.
Presenečenje popoldneva pa je bilo v tem, da je med darili pod drevescem bilo tudi darilo za naše društvo: Prekrasno izdelana obleka za Miklavža. To ganljivo presenečenje so društvu pripravile slovenske redovnice iz Slomškevega doma v Kew, ki so kakor vsako leto tudi letos prisostvovale božičnici.
V imenu upokojencev je spregovoril par ganljivih besedi zahvale veteran našega društva g. Lauko-Zadravski. Skušal je dopovedati prisotnim, koliko ti sestanki pomenijo vsem, ki se jih udeležujejo in kako zato cenijo delo, ki je vloženo v organizacijo istih.
Odbor SDM pa se s svoje strani tem potom tudi zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do tako uspešne božičnice: ženskemu odseku, ge Danici Kozole, ki je pripravila in poklonila bogat narezek, gdč. Sonji Leber za nastop s harmoniko in seveda našim redovnicam za prelepo darilo.
gače nam bo zadušil vse kar smo dobrega zasejali.
DELAVNI GOST
Le kako je sukal grablje in vrtel lopato. Bolj energično kakor kdorkoli od nas "tukajšnjih".
FRANČEK LEBER iz Maribora je preko letošnjega božiča bil na obisku pri svojem bratu Ivu v Melbournu. Seveda ga je Ivo popeljal tudi na našo zemljo v Elthamu, ko je bilo v teku dobrovoljno delo. In da ste videli Francka kako je zagrabil za grablje in naam s svojim navdušenjem vsem dal "flek".
Naše zemljišče mu je bilo všeč. Spominja ga na štajerske hribčke, le vinogradov in štajerskega vina se mu je manjkalo. Pa ga je zato Ivo polnil z "Radensko".
Franček se je sedaj vrnil domov in gotovo tam pripoveduje o naših lepih načrtih za Eltham.
Hvala Ti Franček za delo, dobro voljo in vzgled.
Morda se še kdaj vidimo na slovenski zemlji v Elthamu.
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855 Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
■i- Potovanje z JAT-om ali drugimi lin jami v katerikoli del sveta.
Veliki popusti za potovanje v grupa!
Potovanja z vsemi ladijskimi družbam
•T- Dovoz vaših sorodnikov in prijatelje v Avstralijo.
•'{• Brezplačna nabava potnih dokumentov
T* Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nud g. PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BILJANA SRETENOVIČ na telefonu 654-4855.
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak da
ODMEV "SAVSKIH VALOV"
Glasilo Slovensko-avstralskega društva "Triglav" v Canberri takole podaja končen rezultat turneje "Savskega vala":
"Turnejo po Avstraliji so gostje pričeli z nastopom v Lightning Ridge, Brisbane, zopet Sydney, Canberra, Wodonga, Melbourne, Adelaide, Canberra in zopet Sy-ney. Rad bi omenil besede gospoda Kla-kočerja, ki pravi, da je "Savski val" tehnično boljši kot "Fantje s Praprotna", ker so nam prinesli res lepo pristno narodno pesem, medtem ko so bili "Fantje s Praprotna" bolj "pop" usmerjeni. G. Janez Škof je s svojim nastopom pokazal, da spada med najboljše igralce in humoriste, kar jih je dala Slovenijo.
Finančni uspeh je bil povsod bližje obvezi kot v Canberri. Odbor je odločil, da bo ostal pri prvotni obljubi $2.500 in bo kril razliko iz društvene blagajne. Ostali kraji:
Bon Voyage in dobrodošli —
smo zaželeli do danes tisočem zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njimi?!
Sydney	$2.000.00
Melbourne	2.151.51
Adelaide	1.848.49
Brisbane	807.23
Wollongong	800.00
Wodonga	231.54
Skupaj	$10.338.77
Izdatki:
Letalski prevoz	$5.300.00
Stroški in "poket money"	498.77
Rezerva k. Škofu	300.00
Razdelitev dohodka	4.240.00
$10.338.77
Moralni uspeh je bil mnogo boljši kot finančni; hvaležnost in prisrčnost, ki jo je pokazal vsak član skupine nam je dokaz, da nam za žrtve, ki smo jih doprinesli nikdar ne bo žal."
DRUŠTVO V CANBERRI
Slovensko društvo v Canberri je imelo koncem lanskega leta letno skupščino, na kateri je bilo seveda podano tudi finančno poročilo. Pravijo, da je bilo finančno leto dobro in zadovoljivo ter dohodek reden in siguren.
Iztržili so $65.508, kar je $11.639 več kot leta 1972. Bruto dobiček je bil 41.24 procente. Čisti dohodek je bil $12.701. Od tega so kupili aluminijasti grill za bar in uredili balinišče ter vrnili banki $6479.40 tako, da jim dolg v banki znaša samo še $6479.40.
Te številke so same po sebi priča o dobrem gospodarjenju.
Na živahnem zboravanju so si člani izvolili sledeč odbor za leto 1973/74: Predsednik : Cvetko Falež Podpredsednik: Polde Bajt Tajnik: Zinka Černe Podtajnik: Aleksander Thuma Blagajnik: Cvetko Falež, mlajši Podblagajnik: Ludvik Kerec Odborniki: Franc Čulek, Joža For-janič, Anton Grl j, Stanko He-rič, Jože Maček, Mišo Patafta, Anton Pavlic, Mirko Penca, Ivan Savle.
SD "PLANICA"
Na povabilo odbora društva "Planice" se je nekaj zastopnikov S.D.M. udeležilo otvoritve, ter jim ob tej priliki izročilo mali dar.
Ta priložnost nam je dovolila pogled v našo skupnost. Tukaj smo videli, da je želja po družbi in razvedrilu med nami velika, kakor so razdalje v Melbourne. Kot se vsak otrok najraje igra s svojo najljubšo igračko in v svojem priljubljenem okolju, taki smo tudi mi. Dosedaj smo storili pač to kar nam je dopuščal prosti čas in usmerje-vali smo razvedrilo večini Slovenstva Melbourna: plese za srednjeletnike, saj smo stvarno to bili. Sedaj pa se stvari drugačijo, otroci rastejo, starejši se starajo. Razvedrilo bo treba usmeriti na druge podlage, drugače bomo zgubili povezavo mladine in starejših.
Mislim, da tukaj ni dvoma kaj se dogaja, sedaj imamo ' dokaz, da nam razdalje Melbourna nudijo priliko usmerjaati naše želje tja, kamor je naša želja in potreba. S tem bomo nudili našim rojakom, predvsem pa nam samim razvedrilo najbližjega in najljubšega igrišča.
Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve
POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI
PARTHENON
249 SWANSTON STREET — MELBOURNE
Za vsa nqvodila — na uslugo: g. Dragiša Braunovič Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975
NAJHITREJE, NAJUDOBNEJŠE, POCENI! S Qantas, z JAT-om in modernimi avioni vseh svetovnih linij — Z ladjami preko Afrike, Južne Amerike in Panamskega Kanala.
ZAPOSTAVLJENA SLOVENŠČINA
tuji kapital
Pred božičem je ministerstvo za Social Security poslalo na naša društva publikacijo o predlaganem zdravstvenem zavarovanju. Ta publikacija je bila v srbohrvaščini, kar je nekako užalilo naša društva, ne ker smo šovinisti, nego ker mislimo, da bi oblasti morale vedeti, da naš jezik ni istoveten s srbohrvaščino.
Zveza Slovenskih društev Avstralije je radi tega pisala ministru za Social Security g. Billu Hayden in mu dala vedeti, da je naš jezik različen od srbohrvaščine in, da ako nočejo prevajati publikacij za nas v slovenščino, naj nain jih tudi v drugih jezikih, razen v angleškem, ne pošiljajo.
Zastopnik ministra g. Moss Cass je sedaj odgovoril Zvezi SDA med drugim takole:
". . . The Department of Social Security is upgrading and improving its foreign language information program. However, due to translation and distribution difficulties the Department is not yet in a position to be able to publish all of the languages most suitable for particular groups of migrant people.
The Department » is, at present, unable to extend its translation facilities to publish in the Slovenian language but it will certainly keep the points made by you in your letter in mind when planning for future improvements in its translation program . . .". * * *
♦ * *
Med podatki ljudskega štetja v Kanadi 1. 1971, ki jih objavlja Dominion Bureau of Statistics v Ottawi s precejšnjo zamudo, je tudi zvezek, ki prikazuje razdelitev prebivalcev po njih materinskem jeziku. Ker smo Slovenci sorazmerno majhna skupina, ni uspelo Slovenski Narodni Zvezi, da bi bila slovenščina posebe omenjena na tiskovini za ljudski popis. Ker večina Kanadčanov niti ne ve, da "jugoslovanskega" jezika ni, je moral vsak Slovenec, ki je izpolnjeval pole, posebej napisati slovenščino v kolono, ki je bila prazna. Število oseb, ki so zapisale slovenščino kot materinski jezik, je daleč od resničnega stanja, saj bi primerjava s številkami priseljencev, ki so prišli v Kanado po 2. svetovni vojni kot odrasli, pokazala, da jih je bilo več.
Navedene številke so:
Celotna Kanada	6.415
Ker kaže ista tabela tudi številke za iste, ki so izjavili, da je njih materinski jezik bodisi hrvatski bodisi srbski in ker so Hrvati in Srbi bolj dosledni v uveljavljanju svoje narodnosti, je upravičena domneva, da se je veliko število Slovencev zadovoljilo z oznako "Yugoslav" tudi za materinski jezik in so med 41.690 osebami, ki so izjavile, da je njih materinski jezik neobstoječi "jugoslovanski" jezik, večinoma Slovenci.
V	Beogradu izhaja luksuzno opremljena mesečna revija "Yugoslav Review", iz katere posnemamo:
"Od leta 1967, ko je zakonodaja dovolila uvoz tujega kapitala v Jugoslavijo, pa do leta 1973 je bilo registriranih 76 pogodb o skupnih investicijah domačega in tujega kapitala.
Prva taka pogodba je bila sklenjena koncem marca 1968 med Rdečo zastavo, tovarno avtomobilov v Kragujevcu in FIAT iz Italije. V početku so bile slične pogodbe le redke. Šele po letu 1969 je prišel tuji kapital v večjem obsegu prihajati preko meje.
V	glavnem se je kapital usmeril v metalno in avtomobilsko industrijo. Tu je bilo sklenjeno s tujimi tvrdkami 22 pogodb. Na področju električne industrije so sklenili 11 pogodb, a na področju kemične industrije pa 9.
Od vseh 1.800 milijonov dinarjev je bilo vloženih največ — (1065 milijonov) — v metalno industrijo in 123 milijonov v predelavo gume.
Tujemu kapitalu je dovoljeno imeti največ 49% delnic posameznih podjetij in ta največja možna vloga je zabeležena le v 28% vseh pogodb. V največ primerih delež tujega kapitala ne presega 25%.
Največje število skupnih finančnih pod-vzetij je bilo sklenjeno v Sloveniji (28), v Srbiji 18, v Hrvatski 17 in v Bosni in Hercegovini 7.
Večina tujih partnerjev pride iz Zahodne Evrope. Na vrhu liste stoje Italijani z 19, sledijo jim Nemci z 17. Od prekomorskih dežel imajo največ partnerjev USA in sicer 9.
Italijani so se v glavnem vključili v podjetja v Hrvatski (7), v Srbiji 6 in v Sloveniji 3. Zapadni Nemci so v glavnem ostali v Sloveniji, kjer so partnerji v 9 podjetjih. V Hrvatski imajo vložen denar le v 4 podjetjih. Amerikanci so si tudi v glavnem izbrali Slovenijo, kjer imajo 3 pogodbe v primeri z po dvema v Hrvatski in Srbiji.
Italijani tudi vodijo v višini vloženega kapitala: 447 milijonov dinarjev. Zapadni Nemci so drugi z 361 milijoni in USA tretji z 234 milijoni.
Največ tujega denarja je bilo vloženega v Sloveniji: 694 milijone dinarjev, sledijo Srbija: 500 milijonov, Hrvatska: 165 milijonov in Bosna in Hercegovina: 139 milijonov."
Gornji podatki kažejo zanimivo dejstvo, da je Slovenija, kljub temu, da je najmanjša po obsegu in številu prebivalcev najbolj privlačna za tuji kapital. Tuji gospodarstveniki pač znajo ceniti pridnost in odgovornost našega ljudstva. Saj te dve lastnosti sta pač bistveno potrebni za uspeh in z njim povezan dobiček.
TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi za letošnje evropsko poletje po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(po dnevi)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
Collingwood, Vic., 3066	East Doncaster, Vic., 310S
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
Vaša resnično prva jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
v Melbournu
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
• Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
>	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
>	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
Tel. 63 7441, 63 7442 177 Collins Street
DRUŠTVO ZA SLOVENSKE ŠTUDIJE V SEVERNI AMERIKI
V New Yorku se je razvila zamisel ustanovitve Društva sa Slovenske študije (Society for Slovene Studies.) Organizacijski predsednik je prof. dr. Rado Lenček (Columbia University), začasni tajnik pa prof, dr. Toussaint Hočevar (Louisiana State University). Prva številka organizacijskega vestnika (Newsletter), poroča podatke o tekočih preiskavah svojih članov na različnih , področjih kot tudi bibliografijo objavljenih del, o razni ustanovah, ki zbirajo slovensko gradivo, seznam publikacij Studia Slovenica, itd. Vestnik objavlja tudi imena članov kot tudi predlog pravil Društva.
Nova organizacija pomeni važno afirmacijo slovenstva v znanstvenem svetu.
MOŠTVO "KEW-SLOVENE" IMA SEDAJ S VOI REDNI TRENING VSAKO NEDELJO NA SVOJEM IGRIŠČU V YARRA PARKU.
ATOMSKA ELEKTRANA NA KRŠKEM
Samoupravni organi Savskih elektrarn (Ljubljana), Elektroslavonije Osijek, Elektroprivrede Rijeka, Elektroprivrede Dalmacije (Split), Elektroprivrede Zagreb in ljubljanskega Geološkega zavoda so 28. novembra v Krškem po obravnavi poročila koordinacijskega skupine izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške sklenili, da se za najugodnejšega ponudnika izbere ameriška tvrdka Westinghouse.
Jedrska elektrarna v Krškem bo prva v Jugoslaviji in prva na Balkanu. Veljala bo 3.929 milijonov dinarjev. V ceni je upoštevano že tudi gorivo za prvo polnjenje. Pogodbo so 28. novembra podpisali predstavniki hrvaškega in slovenskega elektrogospodarstva, banke in firme Westinghouse.
Tvrdka Westinghouse bo vso pomembnejšo opremo (jedrski reaktor in turboagre-gat) dobavila iz lastnih tovarn v ZDA, kjer imajo pri izdelovanju takšne opreme že dolgoletne izkušnje. Domača jugoslovanska industrija bo sodelovala s 50 odstotki skupne vrednosti uvozne opreme in
ŠTUKLJEVIH 75 LET
Takole piše ined drugim "Dolenjski List" ob 75-letnici enega najbolj poznanih slovenskih športnikov:
Prožen korak in vzravnana drža 75-let-nega upokojenega pravnika Leona Štuklja izdajata, da je bil včasih športnik. Sredi novembra je naš najuspešnejši olimpijec vseh časov — s tremi zlatimi, eno srebrno in dvema bronastima kolajnama — praznoval visok življenjski jubilej, prihodnje leto bo minilo 50 let od njegove prve zlate medalje: dobil jo je za skupno oceno, potem pa še na istem tekmovanju tudi za vajo na drogu. To sta bili prvi jugoslovanski olimpijski medalji sploh!
Jugoslovani, zlepa ne bomo imeli športnika Štukljevega kova in športnika s tolikimi odličji. Prijateljstvo, tovarištvo, sa-mopremagovanje — to so bile vrline odlične druščine novomeških Sokolov, ki so prav v Leonu Stuklju dobili tudi tekmovalno potrditev.
Upokojeni pravnik, ki že vrsto let živi v Mariboru, je s srcem še vedno v Novem mestu. V športu je našel največ zadovoljstva in še z 38 leti je enakovredno držal korak z mlajšimi tekmeci — in prav ta zadnji nastop v Berlinu mu je morebiti rešil življenje, ko je med vojno gestapo naredil štab v njegovem mariborskem stanovanju. Srebrna medalja iz Berlina je omehčala trdoto nacistov, da so ga milostno le pustili oditi iz Maribora.
Skromnost je nasploh vrlina telovadcev, športnikov, ki svoje uspehe prigarajo v potu trdega dela. Zagrizenost je Leon Štukelj znal v pravi meri prenesti iz telovadnice tudi v študij. Ob sorazmerno trdi vadbi, ki pa v tistih letih ni bila niti senca današnje, čeprav je zahtevala celega človeka, je vendar našel čas in moč, da je končal študij prava in potem sorazmerno z lahkim srcem pustil luči arene in nestrpno pričakovanje sodniških ocen ter se posvetil družini in pravniškemu delu.
storitev za JE Krško. Cenijo jo na najmanj 300 milijonov dinarjev. Razliko 700 milijonov dinarjev pa bosta jugoslovanska strojna in elektro industrija realizirali s pogodbenim izvozom v tujino.
Ameriška firma Westinghouse bo razen jedrske elektrane v Krškem kreditirala tudi rudnik urana na Žirovskem vrhu ter dve plinski elektrarni z močjo 60 MW — eno v Sloveniji in eno na Hrvaškem.
Publish a: by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679 Editor: M. Perii: — Set -if and printed by POLYPRINT Pty. Ltd., 7a Railway PL, Richmond, Vic., 3121