195. številka. Ljubljana, soboto 28. avgusta. VT1L leto, 1875
SLOVENSKINAROC
lana) j  ,.iAk a ah, u.^mši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pe posti prejeman, za avatro-ogerske dežele ca celo leto 16 gold., za pol leta P ~a Tnir* leta 4 goid. — Za Ljubljano bret po&ljauja na dom za oeio leto 13 gold., za č« trt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. io kr.   Za pojiliani -  I n *om se rakuna 10 krajo, zi mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele za celo lotu 20 gold., za pui Ima 10 gold. — Za gonpode učitelje na ljudHkii. ioiafa m aa dijake vstaja znižana cena in sicer: Za LJubljano za detrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladuje od & Htopne peut-vrote 6 kr., de M oznanilo enkrat tiaka, S kr. M ao dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopt«! ua.i «c ^.oie Amkirad. — Kokopibi rie ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oeflti v Tavčarjevi hiši „Hote! Evropa". Op t ■ vuiit tt   rta tvat'-"-*! oaj aa hlapov o'? i o posejati naročnine, reklamacije, oznanila,    j. i*«iiuiuistrativiie reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi; J
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Is Zagreba, 2G. avg. [Izv. dop.J *m* Iz sosednje nam Bosne slabo pri bajajo vesti, da bi zadnje doi vstanek vspe-šno se razširil bil. — Torki in kristijani ho mej soboj koljejo, no vstajnikom manjka orožja in strelnega praha — le to so stalna poročila. Ali strašna in grozovitna so pojedina poročila o turškem razsajaojn in niesa-renju. Pripovedujejo popotniki, da so vozeči se parobrodom, v Savi in na savskih bregovih videli razsekana trupla starcev, žena in otrok, — siromaki nijso mogli pobegniti na naš kraj. Pripovedujejo, da Turki hočejo kristijane zavseoi uničiti, češ, da jim se potlej ne bo trebalo bati iznovičnih vstaj, zatorej ubijajo otroke ravno tako, kakor svoje dni Herodež. Col sem pripovedovati grozni prizor, kako so Turki materam od prs trgali otroke, razsekali jih in v Savo vrgli — v zdvojnosti poskakale so matere za svojimi otroci, ter v Savi našle rešenje od mačeniškega življenja. Po noči prehajajo Turki na naš kraj, in še tu koljejo pri-beglo siroto rajo, ter njej otimajo, kar si je npala spraviti in ohraniti na našej zemlji. Če bi Še obstajala vojnička krajina, to ne bi bilo mogoče, tako pa so naše mejo slabo varovane. Ko se je vojniška krajina na vrat na nos razpustila in razorožila, stanovito se nij mislilo na sosedstvo Turško. Nepopis-Ijivo je, kaj sirota raja trpi, najburnejša fantazija si ne more predstaviti grozne muke kristijanov v Bosui — in vse to pred očmi Evrope, ki se hvali, da je civilizirana. Nijednej evropskej dtžavi nij njena celovitost v tej meri zavarovaua kako barbarskim Turkom. Francoska in Avstrija vsaka sti izgubili po dve provinciji, — koliko je starih
Mej Slovaki.
i.
Glej, ljubi mi tovariš „in juridicis," ki bodeš morebiti „Slovenski Narod" bral na poti v pisarno, v katero se morda soiuce prav hudo upira, — jaz sem aktom slovo dal in zdrave svoje ude Bprehajat vodim po neizrečeno hladuej uenci toplic. Ah kak zrak — cel svet bi objel! Vendar še uijsem Btar odvetnik ali s celo penzijo pensijoniran uradnik, ki svoje ude krepit, svoj težavno pridelani denar v kopel trosit budi, oh ue, majhen koncipijcutče sem še, ali bil sem srečen, — zmuznil sem se iz grdo dolgočasne pisarne in brez skrbij, zadovoljen na vse kraje z vržiuko v u s tal i bivam na deželi v probttm zraku daleč, daleč proč od pisarniškega  prabu.    Srečen mora človek
legitimnih držav uže nehalo, ter veČim prisilno vtelovljeno — ali Torek, da, on mora s svojo navzočnostjo oskruniti civilizacijo devetnajstega stoletja.
Konstatirati moramo vendar, da ita-Ijansko in francoBko novinstvo precej od početka, angleško in sevtro-nemško pa od naj novejšega časa izraz u je j o svoja sočuvstva za kristijane, ter obsojujejo divje Turke, katerim prej ali poznej v Evropi vendar več obstanka nema. Na sramoto naše monarhije samo dunajsko in peštansko noviostvo še drži s Turki — v našej ožjej domovini pa ljubljanski Turki, vulgo nemškotarji — s svojim Tagblattom.
Sama berlinska nNationalzeitungu kara avstro-nenuško novinstvo, ter jim očita, da je zabita mržnja proti Slovanom avstrijske Nemce podivjala.
V denašnjej saborskej Beji interpeliral je dr. Makanec vlado, da li skrbi za pomoč pribeglim Kristijanom, katerih je uže črez 15 tisoč, posebno pa če skrbi za potrebne zdravstvene odredbe. Skrb za vzdrževanje pribeglih Bošnjakov dolžnost je celokupne monarhije, ter spada potem v budget nuni-sterstva za izvanjske posle — v to ime zahteva dr. Makanec, da se vlada pobrini za 100.000 goldinarjev. Kar se pa tiče zdravstvenih odredeb, te da so silno in brezodo-ločno potrebne, ker bi drngač južnim avstrijskim deželam pretila največja nevarnost od hudih bolezni. — Bati se je kolere, ker je prebegla raja gola in gladna brez vsake pomoči, bati ae je celo kuge, ker Turki v tej vročini raztekana trupla ubitih kristijanov nepokopane ležati puste.
Vse se zlaga v tem, da za pribegle Bošnjake in Heicegovce treba skrbeti — to je dolžnost, katerej se skupna vlada avstro-
biti, in potem vse gre ! Ne muči iu zmernega me ne dela podagra, zdrav hodim in uki.m po gozdih navzgor in navzdol in teško razumejeiu, kako morejo ljudje tožiti o dolgem času. Pa uekaj je gostom v teh toplicah — Pisttjan na Slovaškem, v katerih sem, nže verjeti, kader tožijo o dolgem času. Kjer berglje takt dajejo, se dolgi čas lahko vdomaČi ; hromim svet in tudi toplice nijso veselo pobarvane, in te toplice osobito ne, ker vsak, kopajoč se v njih pol uie, izgubi pol fuuta teže. Poti se v njih človek, kakor oi bil za to plačau. Pa tudi lahko. 31 do 34 0 H. gorka voda nij malenkost v avgustu. Pa če bi se človek samo v vodi potil! Celo uro moreš zavit v koc po kopeli ležati in študirati, kako ti pot curkoma leze iu teče iz vseh kožjib luknjic. Ali vse lo bi še bilo malo gorje, večje te zadene, Če moraš zaradi hude bolezni v blato, ki ga vrelci soboj privajajo.   To blato je do
ogerska ne more oteti. V drugih deželah g slovanskim prebivalstvom nij prepovedano humanitarno nabiranje milodarov — samo na Kranjskem se ne sme! — Je-li mogoče, da smo v Avstriji užo tako daleč, da odločuje le osobna simpatija in antipatija birokracije? Kaj ue bi bilo mogoče, z odločno pritožbo na višjem mestu najti gospodarjev tudi ljubljanskim vsemogočnikom ?
Ix Zat/reba 26. avg. [Izv. dop.J Diplomacija je tedaj 8 svojo orokavi-čeuo roko posegla mej krvavo boreče se Turke in kristjane ! „ Z veza treh cesarjev" je predložila sultanu, naj turška vojska borbo obustavi, da bo potem mogoče tečajem primirja dogovarjati se o sklopljenji stalnega miru, in razpravljati o prihodnjem stanji Bosne in Hercegovine. Sultan je ta pi sro-dovajoči predlog iz prvega zavrgel, pozueje pa baje sprejel, kar se pa do sedaj še nij potrdilo. Stara resuica je, da kar me' pridobi, diplomacija izgubi. Za vstajo v Hercegovini in v Bosni bi bilo premirje jako jako škodljivo. Kar je meč začel, naj tudi meč knui'a, Sanse za vstajo stojo denes, da ne morejo bolje. Hercegovci zmagujejo, po Bosni širi se vstaja vsak dau dalje, Bolgari so se tudi uže v Balkauu vtaborili. iz Srbije piihajajo čete dobrovoljcev ena za drugo na bojišče. In sedaj da bi se primirje sklopilo? Nikdar! Zmagujoča stran, in ta so nstajniki, v to privoljila ne bode, razen pod za njo naj povoljnejšimi pogoji. — Iz bojišča v Bosui prihajajo vsak dan groznejša poročila o krutosti in divjastvu turškem. Piše mi prijatelj iz Jasenovca, da je Sava samo enega dne 23 trupelj ubitih mimo Jasenovca nesla. Turki namreč p dle, na mesto, da bi jih zakopali, vse v Savo vržejo.   Bati  se je kuge.   Bl'*zu turškega
40° vroče, in v tem ležati, mora res hudo biti. Po tem blatu, ki z vodo pride iz zemlje zelenkasto in po žveplu dišeče, slovijo slovaške te toplice po širnem svetu, in marsikdo, ki je po bergljah ali vozćč se tukaj bival, zapustil je z navadno palico kraj čudežev naturne medicine. Poznam moža, kateremu se je tako godilo. Voda v teh toplicah je pri izvoru 45 — 51° R. vroča. Žveplo kali, natrium, natron, železo, magnezija etc, kislin in solij razne vrste kaže kemična analiza te vode iu bolezni zdravi, kakor; putko, rheumatizem, škrofulozuost, BVph'li«, „božjemu žlaku," hodi na živo, nervozni bo ulmi ljudje se ozdravijo, haemorihoidom se sapa zapre, slaboizlečene vlomljine, skrivljene ude zdravi etc, moj bog, vsaj nijsem medicinar, da bi vse vedeti moral.
Te toplice so imenovane po 10 minut od vrelov oddaljenej vasi Pvstijan na Slovaškem.   Pot do njih vodi črez Pressburg,
Berbira je Turčin Bosanki dete od prs odtrgal, ter ga v Savo vrgel, kakor daleč ga je zalučati mogel. Bosanka je skočila za detetom, da ga reši, pa Sava je dete in mater požrla. Taki dogod-jaji se vsaki dan gode. Bosenske planine so vse polne vstajnikov. Tukaj čakajo na orožje na prah in na vodje. Za vse to je uže skrbljeno, in v kratkem bode prišlo do večjih pobojev mej kristijani in Turki.
Denes je dr. Makanec v saboru inter-pcloval vlado, kako misli o bosenski vstaji, in da-li je voljna bosenskim beguncem pomoči? Predlagal je, naj se da vladi in dem nitet od 100.000 gld. *v to svrho, ter da naj se internacionalni zdravniki v Bosno pošljejo, kajti sicer se je kuge bati.
Galerije so interpelacijo burno odobravale. Za saborskega predsednika je zopet izbran dr. Krestič.
Otl črnogorske meje, 22. avg. [Izv. dop.] Prvo hočem poročati o navdušenji, da-režljivoBti in simpatiji dalmatinskih Slovanov do ubozih hercegovskih kristijanov. Uboga je ta dalmatinska deželica, druzega nij videti, nego sinje morje in golo pečevje, ali za mučenike „častncga krsta in slobode zlate", dali bi i srce svoje.
V prve j vrsti stoji tu Zadar in Šibenik. Če se pomisli, da se je baš na dalmatinskej meji izcimilo seme hercegovskega boja za narodno samostalnost, nij čuda tedaj, ako se čuje mnogo o uteku dalmatinske mladeži mej ustaše. In zopet se snuje četa kakih 200 mož. Prekoračenje Črez dalmatinsko mej ustaše sicer nij baš lahko, ker je vlada naša povsodi podvojila kordon, vendar se pride, ako se hoče.
Dalmatinski duhovni naj bi bili za izgled našej slovenskej duhovščini doma pri vas. Ko se je slednja uže takoj v začetku nekako nerazumljivo in hladno začela odtegovati nabiram za hercegovsko sirotčad in s tem zatajila navdušenost in požrtovalnost onih svojih slovenskih duhovnih prednikov, ki so s križem in mečem v roci proti duš-maninu, pridrlemu na slovenska tla, se borili, — odstranila je dalmatinsko-slovanska duhovščina znane napise po cerkvah, ki prosijo milodarov za sv. očeta papeža, ter je nadomestila s sledečimi: „Milodari za nesrečne Hercegovce". To sem videl na pr. v Šibeniku.
Tarnovo (Tyrnau). Do Tarnovega vozi Železnica, od tam 4 ure vožnje na kolih. Omenja teh toplic in njih zdravilne moči neki učitelj uže v letu 1551. Na otoku, ki ga našej Dravi enaka reka Vaha (Waag), v dve strugi deleča se, dela, so vrelci in top-liška poslopja, druga poslopja, mali trg in lep park je na desnem obrežji reke, ker ta je včasih srdita in tedaj se ne šali, poplavi cel otok. Okolica okoli toplic je lepa. Ravnina obrobljena po gozdatih malih Karpatih. Toplice pohodi vsako leto bolnikov 1500 do 2000. Kadar se železnica, ki se zdaj iz Tarnovega sem dela, dodela, pride še več ljudij sem, to je dobro, vsak pusti par sto goldinarjev. Stanovanj je precej dobiti, plača za-sobano na teden 2—15 gld. Krčmarji, kojih je malo (trije), včasih dobro kuhajo, pijača je po večjem slaba, včasih pa precej dobra, ali vse to salamensko drago. To je pa povsod po toplicah. (Oskubsti je treba perja kaj  iz gostov za dolgo, mrzlo zimo.)
Da pa tudi trgovski svet čuti, kako se bliža konec velikanske krize tu na juga, temu je dokaz, kako mnogo trgovcev inozemskih prihaja na pomejna mesta, posebno v Dubrovnik in Kotor, ki imata zvezo s Hercegovino in Bosno, ter ustavljajo kredit, ali pak zruševajo popolnem vse trgovinske zveze.
Sć zadnjim parobrodom „Archiducesa Carlotta" je prišlo v Dubrovnik mnogo onih nemško-ustavoveruih žurnalistov, katere na jugu rodoljubi imenujejo „Turke v fraku" ; v prvej vrsti imenujem tu poročevalca dunajske „Deutsche Ztg." in „Neues Wiener Tagblatt" — ('rez črnogorsko mejo ta nemška golazen ne sme, ker je vlada Nikolova tako zanka-zala. Do sedaj ima sloboden pot na črnogorski meji sem in tam poročevalec Vašega lista in tudi pražke „Politike", urednik g. Peuecke.
Karakteristično za mišljenje avstrijske armade o hercegovinskem vstanku je to, da so nas deset ustašev v Zadru spremili neki oficirji, slovanske in nemške narodnosti na parobrod, ter nam povsod, i javno v kavarnah itd, izraževali svoje simpatije; ko so nasprotno magjarski zabavljali in nas celo pri vladej našej ovadili, da bi nam zabranila pot.
V Kotor so   se baš pripeljali skupno: tajnik   črnogorskega   kneza  g. Radonić in arhimandrit cetinjski Ljubiša,  dalje general Jovanović, vsi iz Dunaja. S. Od hercegovske meje 23. avg. [Izv. dop.]
V poslednjem dopisu od črnogorske meje sem vam javil, da se je vrnil tajnik črnogorskega kneza Nikole, g. Radonić iz Dunaja domov. Bil je ves nezadovoljen. Govoril sem nekoliko z njim o zadevi herce-govskej. Odgovoril je, da želja vsacega Črnogorca je, da udarijo na dušmanina, ter gredo na pomoč svojim sorodnim bratom. Ali žalibože diplomacija jim veže roke. Rusija je baje za Črnogoro, katera jej še največ na srcu leži, izrekla to-le: nako Črna gora prime za puško, dobi v slučaji zmage ona Hercegovino, ako pa izpade boj za njo nesrečno, bode Rusija diplomatičnim potom posredovala, da se Bosni in Hercegovini da taka samostalnost in neodvisnost, kakoršno imati Srbija in Črna gora. — Iz mej vestij, kar sem vam jih do sedaj poročal je važna ta,  karero  sem baš čul od jednega Člana
Toplice ho lastnina grofa Erdody-ja. Kakor vse topljice, nosijo i te značaj kosmopoli-tiški. Nemščina pretežuje, in kakor se Ma-gyar ponosi, da so te toplice na „njegovej zemlji," je njegov jezik v njih več „Aschen-brbdl," kakor pa ne. Nemščina, madjar-ščina, vsi slovanski dijalekti, francoščina etc. čuje se mej gosti. V nedeljo slišati je dosta Slovaka in po njem Madjara. Ob nedeljah privozarijo mali in veliki „plemenitašči" in drugi navadni ljudje iz okolice sem in nemščina — vladateljica se izgubi.
Dalo bi se še pisati o družbinskeni topliškem življenju dosti, opustim pa tega, ker rabim še nekaj prostora za nekaj značaju osti j v Blovaškem narodu, povem le, da je dosti lepega ženstva tu — „wannen-kiutmer." — Najdeš lepo Madjarkinjo, čr-nooko Srbkinjo, vislavsko Afrodito-Poljakinjo, in če hočeš čist tipus lepe in prav hudo grde Židinje videti, pridi sem. Boga mi, ne zaloputnem se tako brzo v žensko, ali tu bi
črnogorskega senata. Prihodnji četrtek namreč se zbero vsi h ercego vinski vojvodi, velikaši in starešine v Monastiru blizu Trebinja ter izdado proklamacijo, (ustaši ho dobili provizorično tiskarno,) da v slučaji podpore od Crne gore, proglasijo Nikola za svojega kneza, torej bi morala Črna gora Turčiji napovedati vojno, kar brez dvombe tudi stori. —
Večina Črnogorcev, blizu 2000 mož, so se včeraj vrnili nazaj v Črno goro iz Hercegovine, kamor so bili prestopili pomagat bratom. Ostalo jih je samo 60 na hercegovskem bojišči. Zakaj so se vrnili, nij težko uganiti, kajti ako N(kica zbere svoje sokole krog sebe, mora se onih 2000 junakov bojevati le pod njegovo zastavo, a ne se spuščati na svojo pest v boj.
Okolo Trebinja je sedaj vse tiho. Pri Vojnici in Koritu je 400 Turkov orožje položilo. Mejna trdnjavica Dien se bode tudi udala, ker so vstaši začeli od 25. avg. naprej z jednim kanonom nanjo streljati.
Iz Zadra se brzojavlja, da je 25. avg. izbarkal turški parobrod v Kleku več konj in dva parobroda s hrano sta tudi prišla. Turkom je dovoljeno voziti hrano po Neretvi. — K vstašem pri Plani je pristopilo 150 nezadovoljnih mohamcdanov.
Iz He lir rad a se javlja, da je 25. avg. jeden parobrod iz Galca pripeljal same jugoslovanske prostovoljce, ki gredo vstašem na pomoč. V Bosni jih je pač treba.
Politični razgled.
lotranje dežele.
V Itlubllanl 27. avgusta.
Stanje grofa jMntirn*si)jn na Dunaj i je omajano, tako se vsaj poroča iz Pešte v „Nat. Ztg." V ogerskih ariatokratičnih krogih hočejo vedeti, da je na Dunaji prevladala vojaška stranka, katera ne stoji na ogerskem stališči, nego na avstrijskem, in katera zahteva, da se z pridobi jen jem Bosne in Hercegovine posest Dalmacije zagotovi.
V Haliczu je bil 24. t. m. glavni zbor t'iisitiske<f*t društva za narodno izobražen je. Iz vseh krajev galiških so prišle deputacije. Prišlo je tudi več poslancev državnega zbora in Nanmovicz je skupščini predsedoval. Zbor je sklenil napraviti podružnice ter je povdarjal skupnost galiških in buko-vinskih Rusinov. Poljaki so zarad zbora nevoljni, kar se jim pa slabo poda.
mlad človek zdravih udov res mogel biti trikratni „sveti" Anton. Vse sveto orožje moje katoPške vere je bob v steno zoper tako krasne, lepo črne, plave etc. oči — tu ljubi bralec, nahajaš ti popa vseh veroizpo-vedanj in slišiš tako krasno madjarsko latinščino iz ust katoliških duhovnov in menihov in starih plemenitažev, da Cicerona nikdar ne pogledaš več, študiraš ognjeno madjarsko domoljubje, in če hočeš kakovi original, ne iščeš zastonj po njem, madjar-ski „griissenvvahn" se ti tudi pokaže, in vse to ne traje dolgo, 3 tedne, tudi manj, in zopet drugi ljudje, novi značaji, nova krila, drugi lepi obrazčeki, — ah da, človeku je včasih hudo pri srcu, posebno če zvoni izvrstne ciganske godbe 4 ure na dan, zdaj v molu, zdaj v duru, zdaj forte, zdaj piano tvoje za vse lepo navdušeno srce bunijo; „die Engel, die nennen es Ilimmelsfreud, — die Teufel, die nennen es Hollenleid, — die Menschen, die nennen es Liebe."
I« W)tihrnvni1cn se poroča, ka sta se črnogorska poslanika Plamenac io Rado-nič te dni vrnila iz Dunaja, ter takoj poročala knezu. Radonič je precej potem odpotoval zopet iz Cetinja v Petrograd.
Vrnncoslei listi pišejo, da 00 Rusija Avstrija in Nemčija povabile francosko, an-gležko in italijansko vlado, da naj v zadevah hercegovinskega upora ž njimi skupno postopajo. Tako je „Temps" naznanil rusko noto v tei zadevi, Tbiersov list „Bien public" pa avstrijsko, katera je pisana tako, da in-volvira vhod avstrijske vojske v Rosno in Hercegovino.
V Parizu sploh menijo, da se bode snidel kongres šesterih vlad, ki bode uredil turške zadeve in to najbrže na Dunaji. Občno mnenje je tukaj, da je Avstrija od svojih dveh zaveznikov (Rusije in Nemčije) dobila nalog, da začasno posede Bosno in Hercegovino. Kaj bode potem, se ne ve. Nekateri mislijo, da se bode napravila samostojna državica, kakor ie Srbija, večina pa meni, da dobodete vse Avstrija in črna gora. Sploh je viditi, da so tri severne vlade ene misli v tej zadevi, premda se je poročalo, da nemška diplomacija Rili Avstrijo na okupacij", da bi s tem prehitela Rusijo.
Članek, katerega so prinesle nnffleiUe „Times" o vshodnjem vprašanji, ki je povsod, posebno pa mej „dunainkimi Turki" napravil veliko senzacijo, je ipak pravi izraz javnega mnenja angleškega naroda. Angleži, ki so prej zmirotn podpirali turško politiko, so sedaj spremenili svoje mnenje, kajti uvideli so, da z bankrotno tnrško vlado nikakor dalje ne gre, posebno v trgovskih in denarstvenih zadevah ne, ki so za Angleže najvažnejši. Tako piše v trgovskih krogih zelo razširieni angleški list „Econo-mist" : „Sočutje Angležev je vsakako za vstaj-nike, — Turčija je tako zanikerna in podla, da Anglija njenega padca nikakor ne bode obžalovala, ako se izvrši brez kaljenja ev ropskega miru. Vsakako bi bila ohranitev turške oblasti le začasna, vse je prepričano, da nij več primerno, bolnega moža pri življenju obdržavati. Ko bi tudi velike vlade z orožjem postopale proti Srbiji i Črni gori, se vendar „status quo" na Turškem ne bo ohranil. Odnošaji je bodo primorali, da napravijo kak „modus vivendi," kar bo pa Turčijo vsakako strmoglavilo . . . Angleška nema pri tem druge naloge, nego da prizna, da nemarno nobenega, niti političnega, niti denarstvenega udeležja, da bi celoto Turčije še dalje branili; in da nikakor ne prevzamemo novih poroštev z& njeni obstanek."
V CVi»*t«7m kjer gre Turkom za kožo, so zopet premenili ministerstvo. Veliki vezir Essad-paša je odstopil, na njegovo mesto pride Mabmud paša; predsednik državnega sveta bo Mohamed Rušdi-paša, finančni minister Sadik-Effendi, minister vnanjega pak Essad paša.
„Pol. Corr." piše, da se velika turška vojska zbira pri turškem Nišu. Vojska ta je namenjena Srbiji. Poveljstvo bode prevzel Bam vojni minister Hussein Avni paša ter bode eventuvalno Srbijo posedel (če ne ho t.epen!). Vendar misli „P. Corr". da Turčija sedaj ne ho mislila na vzetje Srbije, ker je ravnokar sprejela pomirljive nasvete drugih vlad. Vsakako pa je turško gibanje za Srbijo glasan klic, ka naj se pripravi na boj, dokler ne bode prepozno!
Dopisi.
Iz Postojne 25. avg. [Izv. dop. | Tombola za šolske potrebe je bila pri g. Doxatu uže dvakrat; prepustil je omenjeni gospod po zimi sobane, svečavo in sedaj prostor na dvorišči z mizami in svečavo itd. brezplačno. — Za to dobroto ga nemški šolski prijatelji v znanem zabavljivem listu grdo  obrekujejo, da nij v njegovem hotelu
več „gemlltlich" kot pred letom (ako bi take baze ljudje hišo poštenega narodnjaka obiakavali — bi bilo res prav „ungemlltlich nnheimlich"!) na ta način mu hočejo vse goste odpraviti! Ako bi bil on nemčur, bil bi uže po vseh nemško-pruskih časnikih od nemškutar8kega   dekana Hofstiitterja in od zelo prijaznega apata Kaja Kupfer-schmida hvaljen. Tu so možje našega nem Skega šolskega sveta — z načelnikom nemšku-t :irski m dekanom, ki se je nže 17 krat kot predsednik odpovedal in 20 krat zopet to častno mesto prevzel.
]Z Trsta 25. avg. [Izv. dop.] (O nekih pomočkih za povzdigo naše narodnosti.) Naj mi bode dovoljeno priobčiti sledeče nasvete: Kar bi utegnilo, VRaj po malem, a gotovo vendar krepko zlajšati pot do odstranjenja zavzetne nemarnosti ali „ipatije" mej nami za naše narodne zadevo, in povzdigovati tedaj na čedalje višjo stopinjo našo po nesreči dozdaj še vedno v žalostnem stanii bivaiočo narodnost, je razen spisovanja in izdave dobrih knjig in navadnih časnikov kot poglaviten pripomoček tole: Prvič izdavanje in razprostiranje primernega, dobro prerajtanega, zanimivega in vabiluega časnika s podobami za otroke s tako pisavo, dajo bodo isti sami, tedaj brez pomoči kakega tolmača ali razlagatelja prav lahko razumeli. Kar se tiče sedanjega gosp. Tomšičevega „Vertca", ta je zanje sicer pripraven in dober, a vidi se vendar, da nije njim dozdaj povsem tako raznmljiv, kakor bi se žele'o, (čeravno se on zdaj nekaj bolje piše). Pisatelj tacega časnika naj se misli postavljenega na mesto tistih, katerim je odmenjen, in sicer toliko pri rabi besedi ali izrazov, kolikor pri volitvi reči ali snov, o katerih bi v njem bil razgovor. Potem se nam ne bo pa tudi več tako pogostoma prikazovala nesreča, da odraščeni naŠinci nemarajo Čitati slovenske knjige in časnike, kakor se mar, žalibog! zdaj prikazuje
— tam (!) kjer bi se ne moglo ali smelo pričakovati. Drugič društva za narodno petje
— enako tistemu, ki se je letos, hvala bogu! v Gorici napravilo. Razprostiranje pesmi med našim ljudstvom, ki pač prav rado poje, ima neizmerno moč na vspeša-vanje napredka naše narodnosti, in biti nam mora zato kot posebna naloga. Tretjič naroden teater, ali dramatične predstave kakoršno so v šegi od nekaj časa sem v Ljubljani tu in tam vendar tudi v nekih Čitalnicah. Gledišče je jako važna stvar za vsak omikani narod; o tem ne more nihče dvomiti. Bil je sicer tudi v šegi od starih časov. Da 80 pa ž njim zaželeni namen doseže, treba je (zlasti pri nas Slovencih) 1. da so dramatične ali glediščne igre le zanimive in prav vabilne; 2. da se izvrstno igra da se tedaj igralec svoje naloge dobro nauči, in da se na napovedača ali na tako imenovanega ..vntl-rja- preveč ne zanaša; in 3. da nije vhodnina previsoka. Če se kaj tacega prezira, nam ne bo šlo pogodi s to našo važno napravo — itd. bi utegnili rakov pot za veliko našo škodo in tudi sramoto. Naj si prizadeva na vso moč vsak, ki resno iu iskreno ljubi naš narod in mu želi napredek, da stori, kar mu je le mogoče posebno tudi zastrau tega, kar se je zgoraj opomnilo kot jako znamen.to za blagor nas Slovencev, ki preganjani od znanih nam protivnikov,   si   moramo   na   vse kriplje
sami pomagati, da si napredek zagotov-ljamo.__J. G. V.
Domače stvari.
— (V Laški trg) je bil poslanec Foregger oni teden sklical svoje volilce, da bi jim račun o svojem delovanji dal. A teško mu je šlo in veliko se je blamiral pred svojimi lastnimi volilci, ki sedaj izprevidijo, kako napak so storili, da so namesto dr. Prusa volili pruHJaka Foreggerja. Posebno dr. Stein je tako interpeliral brbljača, daje bil ves zmešan in na zadnje nij vedel kaj bi odgovoril. Celo „Tagespošti" nij Foregger več po volji, ker nij izpolnil, kar je obetal. S časom bode ljudstvo prusijansko-nemške kričače uže izpoznalo.
— (Na ljubljanskem močvirji) je našel, za kultiviranje ljubljanskega močvirja mnogozaslušni posestnik g. Peruci, pri izkopavanji pretekli teden 800 sežnjev proč od prvih vodnih stavb na koleh nove stavbe, ki se razprostirajo okolo 100 sežnjev na dolgo. G. Peruci si je takoj preskrbel pravico, izkopavati tudi ostaline te stavbe. Izkopavanja na prvo najdenej stavbi se pod njegovim vodstvom marljivo nadaljujejo, ter so uže sila veliko zanimivega spravile na dan. Našli ste se tudi dve reči iz brona, ena pušica in ena klina. Kazen družili odličnih oseb sta obiskala dozdaj stavbe učenjaka Gundaker grof Wnrmbrand in profesor Suiss. Pri shodu naravoslovcev, ki bode meseca septembra v Gradcu, bode zbirka najdenih stvarij razstavljena.
— (Ogenj.) Iz Radgone se piše „S1. G." Minoli petek, t. j. dne 20. avg. bil je za našo okolico prav nesrečen dan. Videli Brno odtod ob jednem hipu na 5 krajih goreti. Po vseh ulicah mesta leži množina pe-rnuic (zgorele slame), koje jo veter iz daljine semkaj prinesel. Najstrašnejši mej temi bil je v vasi, po svojoj izvrstnej slatini na široko poznatej, v Očeslavcih. Sesterim kmetom so hrami, škednji, štale z vsem kmetijskim orodjem in pohištvom do tal pogoreli, sedmemu in sicer onemu, koder je goreti počelo, je na srečo hram ostal. Zavoljo grozne vročine, ki je tega dne vladala, in vetra, ki bo je mahoma vzdignil, in nedostatka v bližini, bilo je za malo minut vse v ognji in le z največjim napenjanjem in nevarnostjo človeškega življenja bilo je mogoče del živine rešiti. Škoda se ceni nad 20.000 goldinarjev. Zavarovan bil je samo eden posestnik na 500 gld. Žalosten je pogled na zgorele razvaline, in posluh nevoljevanja in javkanja nesrečnikov.
— (Dr. Blei\vei8ove „Novice" in kaplan Klunov „Slovenec") glasili naše duhovščine v tem bednem času hudih odločilnih bojev Slovanstva — zopet napadata narodne slovenske poslance dr. Voš-njaka, dr. Zamika in Pfeiferja in sicer zarad tega, ker sta piva dva bila v Novem mestu navzočna pri polaganji temeljnega kamna za „narodni dom". Mito samo obžalovaje konstatiramo in v obrambo še samo povemo, da dr. Vošnjak in Zarnik ni.jsta vNovomesto silila, kakor ona slovenska lista sumničita, nego sta bila od odbornikov ^narodnega doma" vabi j en a in sta na svoje stroške k svečanosti šla v domoljubnej misli. Tudi sta darovala ta dva in drugi možje naše strani is malih svojih dohodkov vsaj toliko kakor
dr. Đleivveis, ki j« bogat mož, za „narodni domu. Ceuin torej nepošteno zabavljata dr. Bleivveis in Klnn? Ali je čas ugoden za to? Ali je to vaša sloga? Ali res ne morete brez (sobnega p i kanj a politično živeti?
Razne vesti.
* (V Gradcu) je bila te dni pod pred-seduištvom viteza Artensa sodniška obravnava proti fajnioštru Columbanu Listu in brod nikn Krenn, ki sta peljala meseca junija letošnjega leta pn ceni jo Čez Muro, pri katerej priliki je 96 oseb utonilo v derečih valovih, ker je bil brod prenapolnjen. Sodnija je obsodila brodnika Krcna na H mesecev ječe, a faj-mošter je bil nekrivega izpoznan.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lek« brez stroškov po izvrstni
in
Eevalesciere ii Barry
V LiOMtlOMU*.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenib i otrocih brez medicin in stroSkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in bluvanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri-ievala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučaj ih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec- in člen mnogo učenih družtev.
vVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam. James S boro lan d, rauocelnik, 5tJ. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 185«. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Burry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 stein, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry bo izvrstni. Ford. C! lausb erger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v _B e r 1 i n e r Klinische Woenenschriftu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabhn, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvaua „Kevalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorl. na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, snuj sanji it hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre Davljenji, nespanji in hujsanji.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, ni; ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. Flor. Kullerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, ua pljučnem kašlji in bolehauji dušuika, omotici i tiščunji v prsih
St. 75.928.   Barona Si^mo 1 rokah in nogah i t. d
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
10 letne hramote na
V plehastih pniioah po pol fnnta 1 gold. 50 kr , l fnnt 2 gold. 50 kr., 2 fur.ta i sjold. 50 kr., 5 run <ov 10 gold., 12 fantov 20 gokL, 24 fantov 36 gold., Revalesciere-Biscniten v pnšicuh & S gold. 50 kr •; -4 gold. 50 kr. — Rov.Ueaciero-t-hoeoiate« v prah ua v pleMicah ta 12 ta* i gold. :>0 kr., 24 tu 2 golt W kr.,      tm -i gold. 5u kr., v  pr din *i  120 ta. 0 gold., za 288 tac 90 roid., -• '-. ;V76 taa SSfOkt - Prodajo: Barry du Bsrrv v: Corap. na »ajl, n?'.«l]''!flehK-»w««> h   B, - ijnbijuui Bo ^^hr, J. Svoboda,   lekar   pri   .zlatem orlu", 7 Cdrudvi bratje 0 Dsranimojrr,  v in. .»irukn Oiviobtl m Frank, ■  Celovci P. Birn .uoiiur, v JLouči Ludvig Jfitlllur, <r .HarltoC'b'l. :<L  Mori5, v nernua  J. i 5   Mtookhunnu, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novicah pri N. Šnirhu, v Oneku pri Jul. Da vidu,  lekarju, v trudni pri bratih Oberranz tueyr, v Tenieiivaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M Jahuerjn, lekarju, v Varai-iliuu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, *i»!ior v VSol mestih pri  dobrih teUUJih tfi   r.r»«corijskih trgovodi nidl razpošilja duaajflka imu na /ae kr»jo po oodt.an .-.ak^nioah uli poveljih. (209)
na* ril v IJiiblJuiil
od 23. do 26. avgusta: Marija Mulej, hišina, 66 1., na vročnici. — J. Krušiču, mesarju, otrok uiožkega spola, vsled težkega poroda. — M. Steinweis, kaznjeuec, 35 1., na pljuč-uiei. — Adolf Kramarič, godčevo dete, 3 inos., na griži. — Pavlina Stancel roj. Senegačnik, 27 1., na pljučnici.
Tuj Ca.
25. avgusta:
Evropa : dr. Stenta iz Trsta. — pl. Strahl iz Mokronoga. — Cohn iz Dunaja. — Loronzi iz Štajerja. — pl. Eisonbach iz Dunaja.
Pri Aiouu; Meiler iz Trsta. — Mnrko iz Dunaja. — Planinsek iz Ptuja. — KUhne iz Reke. — Kulbamer iz Trsta. — Spon iz Celja. — bar. Spitz iz Novega mosta.
i*ri Maliel: Bernovič iz Dunaja. — Kos iz Novega mesta. — Ahl iz Dunaja. — Lo\vy iz Gradca. — Siis iz Dunaja.
imnajaka borza 27. avgusta.
(Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   69 gld. 90 kr Enotni drž. dolg v arobru    •   .   73   „   — „
1860 dri. posojilo.....111   „ 75
Akcijo narodne banke . . 917 a — „ Kreditne akcijo    .   .    , 207   «10 a
London........lil   n   65 „
Napol.......... 8    „ 93
C. k. cekini .......5   „   28'/, .
Srobro........'02    .   — „
oc Mazilo ~3tos
za pege, liMaje, bradovice, rndecleo itd. To mazilo prežene, ako se rabi le 10 večerov, poge, lisajo itd. — Lonček velja z navodom vred 70 kr.
Dobiva so čista (282—2) v deaelakej lekarul v Gradcu, Sackstrasse. Glavna zaloga za Kranjsko
v lekarni pri „goldenen KlnUorn" g. Viktorja Trnk6ezy-ja, v L j u bij a ni na glavnem trgu št. 4.
St. 146.
Hazglas.
(284—2)
Podpisani c. kr. mestni okrajni šolski svet je nunski dekliški doli, in novo ustanovljeni mestni dekliški šoli oziraje se na §. 9 postave od 29. aprila 1873 vsakej posebej svoj šolski okraj določil, po katerem bodo mestni deli uatdedno všolani:
V nunsko dekliško šolo:
Mesto od hišne štev. 1G9 do 314, dalje gradišno-, kapucinsko-, šentpetersko- in poljansko predmestje.
V mestno dekliško šolo
v redutiiciu poslopji:
Mesto od hišne štev. 1 z hišno štev. 168 vred. Karlovsko-, krakovsko- in trnovsko predmestje, konečno Ku'ja vas.
To se splošno naznanja z pristavkom, da se morajo otroci, ki v omenjenih mestnih delih stanujejo in so dolžni šolo obiskovati, ker se šola 16. septembra t. 1. začne, uže 14. in 15. septembra pri dotičnih šolskih vodstvih zarad sprejema oglasiti.
C. kr. okrajni šolski svet za mesto
_Ljubljana 16. avgnsta 1875._
Št. 102.
Razglas.
(283—2)
Podpisal c. kr. okrajni šolski svet je oh. dvema mestnema (irskem.i šolama oziraje se na §. 9 postave od 29. aprila 1873 vsakej posebej svoj šolski okraj določil, po katerem bodo mestni deli nastedno všolani:
V I. mestno ljudsko šolo za dečke
V  li< i alni ni pottlopji:
a) od mesta ; hiše številke 1 do 13, dalje od štev. 234 do 314,
b) celo poljansko predmestje,
c) celo šentpetersko predmestje, in
d) hiše v fraučiškanskih ulicah.
V II. mestno ljudsko šolo za dečke
v krakovskem predmestji:
*) od nir,-t i ; hiše št. 13 do 234,
b) celo karlovsko predmestje,
c) Kurja vas,
d) Kiakovo, Trnovo,
e) gradišno predmestje, in
f) razen hiš v  frančiškanskih  ulicah vse druge hiše kapucinskega predmes'ja. To se splošno naznanja  z pristavkom,
da se morajo otroci, ki v omenjenih mestnih delih stanujejo in so dolžni šolo obiskovati, ker se šola 16. septembra t. 1. začne, uže 14. in 15. septnnbra pri dotičuih šolskih vodstvih zarad sprejema (glasiti.
C. kr. okrajni šolski svet za mesto
Ljubljana 13. avgusta 1875.
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
(.abiicl l»i< colijifc.
lekarja v Ljubljani, ua dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
praftek. Bo\j5i, nego vsaka druga zobna vodu in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zohobul in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetno grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bude gotovo prednost, vzlie vsim enakim izdelku ni. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabu-diseče, 1 originalna stekleuica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Naruja se z
tisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 8u kr., 1 tucat škatulj b gold. 00 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu Človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavijenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokanu ustnice iu kožo na rokah. 1 rlacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, njc/.na in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivaluimi vedami, leputičjem in lepotičuim sredstvom, katera so čeuto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Raj zevi   pulver.   Izključljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepiluo in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sani na sebi, so bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poHtiieiiiu povzetju. (132—90)
Izdajatelj m urednik Josip Jnrćić.
Lamina in usa „Aaroane iiniu.ro«-.