$tev. 39 TRST, v sredo 8 februvarja Idil Tečaj XXX>! IZHAJA VSAK DAN taH tb aadaljab I« praznikih ob §b ponedeljki* ah t. ijutraj. Poaamlinc itev. aa prodajajo po S nvd. (6 atot.) v mnogik tobakaruah v Trsta is okolici. Gorici, Kranj«, Si. Petr^, Postojni, Sežani, Nabreiiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-4'ini. Dorubergu itd. Zastarele tte». po 5 nvft. (10 atot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti i kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S «x. mm, osmrtnice, zahvala, poslanice, oglasi denarnih zavodov aa SO St. mm Za oglase v t*kstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vrst* K 2. Mali oglasi po * atot. beseda, naj- anj pa 40 atot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava ddinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti . Plačljive to uioiljivo v Trstu. ====== ePINOST Glasilo politi&neg« društva „Edinost*4 za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aratalaa a* a*4«ljak» tatanj* „EDZVOSTl" atan«: na oale Ut« Kron 5"20, xa pol Ista Kron t*aO. Vsi dopisi Mg se pošiljajo oa uredništvo lista. Nefranko-vana pisma sa aa sprejemajo ia rokopisi se as vračajo Naročnino, oglase in reklamacije j* podiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatti 18 (Naroda! dom) IsdajateJ^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI. Lastnik konsorci) tista „Edinost**. - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica _ ... Giorgio Galatti štev. 18. .. __ Poltno-hranllnlbil račun It 84V652. TELEFON It 11-57. BRZOJfll/NE 1/E5TI. Mraz v Galiciji. LVOV 7. Iz vse vztočne Galicije poro-cajo o hudem mrazu. V Lvovu je moralo z večino glasov, da se preide v specijalno debato. Posl. Korošec je podal izjavo, v ka- niki Jugoslovanov nasprotniki italijanskih vseučiliških zahtev. Nasprotno! Oni so mnenja, da treba dati vsakemu narodu možnost, da se izobrazi na lastnih kulturnih zavodih. Razlog, da so Jugoslovani delali tež-koče proti rešitvi tega vprašanja, je v tem, da se v Avstriji šolskih zahtev ne rtšuje po opravičenosti, ampak po meri politične primernosti in politične zadrege. Ker se je za ohranitev večine polrebovalo glasove zastopnikov enega naroda, se je začelo reševati zahteve tega naroda, dočim se o šolskih zahtevah drugih narodov ni posvetovalo. Da, nas se je celo naravnost kritiziralo, ko smo hoteli stopiti z vlado v pobližja posvetovanja o tem. Po tem nam je vlada sama vsilila boj. Ravno tako zrelo kakor vprašanje itali- Slovensko vseučil«ško vprašanje. - Seja V£eraj iskati zdravniško pomoč na rešilni teri je ugovarjal domnevanju, da so zastop- „Zveze južnih Slovanov". postaji 45 oseb, večinoma učencev, katerim 1-----1-------- —-----------'w;u DUNAJ 7. V seji „Zveze južnih Slova- so zmrznila useša, nos in roke. nov", ki se je vršila danes ob 10. uri pred- Kuga. poludne se je vršila debata o slovenskem HapR!M 7 hrr Vfprai sta Vseučiliškem vprašanju in o stališču napram HARBIN 7 (Petr. brz. ag.). Včeraj sta kalijanski pravni fakulteti. Povdarjalo se je, » kuga 2 ^T^f.th i SS1™ Ha se Slovenci nikakor ne morejo zadovo- V dveh dneh ,e umrlo deset oseb izmed1 rušiti s ponudbo vlade, ki jo je podala pred skega Nravstvenega os^ -J Z'dharju 14 dnevi. Opoludne je šla k baronu Bie- Je umr ? ** t,s°č ?dkar Je, ■erthu in ministru Siiirgkhu deputacija radi V »dH,h dn5h le ""irlo vsak dan aaših vseučiliških zahtev. _ O rezultatu te za ku?° 40 do 50 oseb-avdijence se varuje naj-trožja tajnost. Nemci PARIZ 7. BNew-Jork-Hevald" (pariška sr silo boje, da bi Slovenci kaj dobili, izdaja) poroča iz Pekinga, da se kuga — „Nemško - nacionalna z veta" je skle- razširja tudi v Tsentsinu. V zadnjih petih nila, da stopi v §tem slučaju v opozicijo dneh je umrlo baje 15 oseb. Včeraj sta pr< >ti vladi in bodo nemški poslanci glaso- umrle v Pekingu dve osebi, došh iz ▼ali proti predlogu za italijansko pravno fa- Tsentsina. kulteto. | TOKiO 7. Bakteriolog Kitasato odpo- Iz delegacij. tuje dne 12. t. m. v Mandžurijo skupno z janske pravne fakultete, je tudi vprašanje BUDIMPEŠTA 7. Vojni cdsek ogrske načelnikom kolonijalnega urada, da natačno reCiprocitete na zagrebški univerzi. Še pre-delegacije je pričel danes razpravljati vojni prouči, kake odredbe bi se ukrenilo proti (jn0 je ^ela obstrukcija v državnem zboru, proračun. Vojni minister je podal obširen razširjenju kuge. Vlada zahteva od par- so se vr§j|a s hrvatsko vlado pogajanja •kspoze. lamenta kredit v znesku milijona jenov za glede prjznanja spričeval, diplom in držav- Hrvatski sabor. j stroške v svrho pobijanja kuge. nih jzpjt0v zagrebškega vseučilišča za jugo- ZAGREB 7. Zbornica je imela danes Sneg v Galiciji. slovanske pripadnike tostranske državne po- sejo. Posl. Medaković je vprašal predsed-: LVOV 6. Zaradi snežnih žametov je lovice. Tudi za slovenske vseučiliške za-stvo, kaj se je zgodilo s prošnjo 20 po- prekinjena železniška zveza s Podvoloczysko, hteve velja moč posestnega stanja, ker so kancev koalicije radi sklicanja izredne sa- oziroma z Rusijo. bile istodobno, kakor za Italijane, ustanov- fcorske seje in je apeliral na zbornico, če je ----ljene na graškem vseučilišču slovenske sto- s tem sporazumna, da se vsak hip sa- Aviedo 6. Pogorelo je poslopje, v ka- lice. Ustanovitev slovenske fakultete torej ni *ovo!jno prekinja seje, da se olajša raz- rem se le med drugim nahajala Asturska drugo, kakor vspostava v prejšno stanje, prave poslancev v Budimpešti. — To po- banka, telofonska centrala in zakupna družba Izjavil je, da Slovenci nikakor ne morejo stopanje je označil govornik kakor protu- tobaka. privoliti v to, da bi se italijansko pravno sstavno, češ, le krona nihče drugi nima Berolin 6. Pruška poslanska zbor- fakulteto ustanovilo na Primorskem, ker je pravice odgadjati sabor za daljši čas. nica je zvršila danes drugo čitanje pro- Primorska slovenska zemlja, kjer ni nobe- — (Klici pri' drugih strankah): Tako računa za pravosodje. — Prihodnja seja nega čisto italijanskega mesta. Zato stoje ste delali tudi Vi, ko ste imeli večino. — iut". _ i na stališču Koerberjeve predloge, da je ita- j lijansko pravno fakulteto osnovati na italijanskem ozemlju, na južnem Tirolskem. fHrup). Posl. Lukinič je zaklical: Tako predsedstvo spada v Teheran I Poslanec je bil Državni zbor. DUNAJ 7. Zbornica je vseh čitanjih Posebno se čudimo, je rekel govornik, radi tega vsklika pozvav na red. Predsed- vsprejela zakonski načrt o prepovedi noč- ako se je pri zadovoljevanju italijanskih za- aik je dokazoval iz poslovnika, da je nje- nega dela žensk v industrijalnih podjetjih htev sklicevalo na vnanjo politiko. Italijanska jovo postopanje popolnoma korektno in v obliki sklepa gospodske zbornice, vsled pravna fakulteta je čisto avstrijska zahteva pravilno. česar stopi zakon v veljavo dne 1. avgusta in nobena tuja država nima pravice, da bi Po osebni opazki posl. Budisavljevića tek. leta. se vmešavala v to. Ko bi bilo drugače, bilo je pričela zbornica razpravljati o interpela- Potem je pričela zbornica generalno de- bi to za Avstrijo ponižanje, katero moramo •ijah. bato o poročilu obrtnega odseka glede odločno odk'oniti. Govornik ponavlja po- Bosanski deželni zbor. košnjarstva. Posl. GlOckner in Eisterer sta novno, da Slovenci niso bili nikdar princi- SARAJEVO 7. Na dnevnem redu je zagovarjala predloge odseka, dočim so pijelno nasprotniki italijanskih zahtev, tem- bilo tretje čitanje lex (zakona) Jankijević posl. Ofner, Palme in Mahler napovedeli več so le hoteli istodobno s tem doseči •zir. Curič, ki so ga vsprejeli tudi Srbi. več preminjevalmh predlogov krošnjarjem v tudi izpolnjenje svojih zahtev. , Mato je pričela zbornica razpravljati o reso- prilog. — Med govorom posl. Mahlerja je Da bi odseku dali priliko Jugoslovane taoji Suleiman Pasića in tov., v kateri se prišlo med tem na eni in poslanci Alfredom prepričati, da stranke niso nasprotne jugo- pozivlja vlado, naj čim prej predloži dežel- Schmidtom, Myslivcom in Malikom na drugi slovanskim vseučiliškim zahtevam in da so Mmu zboru zakonski načrt, po katerem naj strani do hudih prerekanj in psovanj, pii pripravljene, se na iste ozirati, predlaga sle- se vprašanja o gozdnih prepirih med Čemur je posl. Malik sunil Mahlerja. — Nato deči dve resoluciji, ki obsegati minimum •rarjem in zasebniki iz kompetence politič- je b Ia razprava prekinjena. onega, kar sedaj misli slovensko in hrvat- »ih oblastnij prenese v kompetenco rednih Prihodnja seja jutri. : sko prebivalstvo, da sme in mora zahte- ^ | došlimi vlogami se nahaja inter-; vati : j Trije vagoni sladkorja v morju. pelacija posl. P i t a c c o agitacije, ki so jo i. Vlado se poživlja, da prizna spriče-REKA 7. Na Valerijnem pomolu so Slovenci razvijali v Trstu povodom ljud- valom, diplomam in d"žavnim izpitom, ki brije vagoni polni sladkorja, ki so na tiru skega štetja, nadalje interpelacija posla- so bili napravljeni pred komisijami, ki ob-prehitro drčali, prodrli kameniti blok in nec U s s a j-a glede premeščenja slo ven- stoje v Zagrebu, popolno veljavo za dežele padli v morje 300 kvintalov sladkorja se je skega moškega učiteljišča v Gorici ter inter- m kraljestva, zastopana v državnem zboru, pokvarilo. Vagone dvignejo iz morja s par- pelacija posl. Hribarja glede spremembe 2. Vlado se poživlja, da ukrene m-mušicu dvigalom. zakona o ljudskem štetju. [ doma vse potrebne predpriprave, da se čim-Nemčija zgradi nove strategične Proračunski odsek. preje osnuje lastno tuzemsko vseučilišče, ki PARIZ 7 TemoThoče vedeti da ie ^ talijanska pravna fakulteta in jugoslo- bo odgovarjalo potrebam Jugoslovanov. 7. „lemps noče veaeti, aa je vanske zahteve. 1 Govornik prosi odsek, naj s tem, da »el nemški generalni slab m.nolega torka niTNAI 7 Proračunski odsek ie danes sprejme resolucije, ublaži napetost položaja, 9® j o, na kateri e razpravi al o načrtu glede DUNAJ 7. FroracunsK o ase* je uanea k i j » naorei gradenj mmh strat gičnih železnic in glede nadal.eval posvetovanje o italijanski pravni m oaPr™ T * PHhndnia »popolnitve že obstoječih prog, ki vidijo fakulteti. Po nekem dejanskem popravku Na to je bila seja zaključena. Prihodnja jHroti belgijski in francoski meji poslanca G o s t i n č a r j a ,e bilo sklenjeno seja jutri popoludne. Pelovanje pol. društva „Edinost". Tajnikovo poročilo na občnem zboru dne 5. februvarja 1911. (Zvršetek.) Ljudsko štetje. Najtežja naloga in najbolj vroč boj pa je došel za naš odbor v zadnjem četrtletju minolega društvenega leta. Treba se je bilo pripraviti za čin, ki je tem važnejši in uso-depolnejši, ker ima tvoriti za celo desetletje podlago vsakemu našemu pravu in vsem našim zahtevam na vseh poljih narodnega in javnega življenja. Pripraviti smo se morali za ljudsko štetje. Prva in silno težka naloga je bila vzbuditi v naših masah zanimanje za ta prevažni čin, ki mu doslej te naše mase niso niti od daleč zadostno umevale in pripisovale velikega pomena. Težka naloga je bila to, in s prvega tudi — v našo veliko skrb — precej brezvspe-šna. Ljudstvo je vzlic našim pozivom ostajalo precej apatično in mnogoštevilni shodi, ki jih je sklicevalo naše društvo v mestu in po okolici, niso bili ravno dobro obiskovani, včasih celć sramotno slabo. Ali ta ne-razveseljiva pojava ni nikakor zmanjšala gorečnosti našega odbora. Zavedajoč se važnosti tega čina in v svesti si velike odgovornosti, ki sloni na njem, je z nezmanjšano vnemo nadaljeval svoje težko in mučno delo. Prirejal je nadaljne shode v mestu in po okolici, kjer so govorniki z živo besedo dokazovali ljudstvu važnost tega čina. Najsrečnejša njegova misel pa je bila, da je uvedel letos za ljudsko štetje novo institucijo: poučne tečaje za one, ki bi bili pripravljeni podpirati odborovo delo in iti ljudstvu na roko s poukom. In z radostjo moremo kon-statovati, da mu je to delo nepričakovano lepo vspelo. Mase so se vzdramile, ljudstvo je začelo razumevati, da gre tu za zel6 važen čin. Posledica je bila, da je zanimanje v vsej naši široki javnosti tako narastlo in da je ogorčenje radi neštetih krivic in nasilstev, ki se godć na našo škodo, oziroma v skrčenje našega Števila, tako veliko, kakor morda ni bilo še o nobenih političnih volitvah. To pomeni že velik moralen pridobitek. Ali dosegli smo tudi krasen efektiven pridobitek. Važen vspeh je doseglo naše politično društvo s tem, da je izposlovalo, da se letos ljudsko štetje vrši enotno po vsej občini: v mestu in po okolici. To je, da se popisovanje v okolici ne vrši takor poprej, po komisarjih, ampak po naznanilcah, ki so jih dobili rodbinski glavarji v roke. Poleg poučnih tečajev smo uvedli letos Še drugo novo in prevažno institucijo : pisarne. Bilo jih je v Trstu ia okolici nad sedemdeset. Že to dejstvo je našince radostno presenetilo in povzdignilo moralo naših ljudij, a nasprotnike je naravnost konsterniralo. Velik efektiven dobiček tega organiziranega dela je v tem, da je po vzglednem delovanju naših pisarn posebno v spodnji okolici število oseb, ki so se pripoznale k slovenskemu občevalnemu jeziku, narastlo za tisoče, in da so naše pisarne v mestu zapisale morda 4krat do 5krat toliko oseb, nego so na zadnjem ljudskem štetju sploh našteli Slovencev v mestu. A koliko je še onih, ki so sami izpolnili pole za-se in za druge I A ravno ta lepi vspeh je pa razljutil naše sovražnike do skrajnosti, da so začeli s pravim fanatizmom J D L l S T E K. Udovica. Peveat \z 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Navadno ljudstvo je govorilo, da plemeniti gospod Gaoelič meri cekine in dukate na mernike; če je bil tako bogat, to je majboljše vedel le on ; da pa je bil zelo sogat, na tem ni nihče dvomil in tudi sam si tajil tega. Žalosten je bil samo, ker ne »pušča za seboj možkega potomca. Imel je samo dve hčeri, Gito in eno mlajšo, ki je •■tožena z baronom Pejačevičem v Sla-vsiiji. Asesor Magdič je bil srečen, da je iovel tako ženico na stari dvorec v Gore-■ji Konščini. Obožaval je svojo mlado soprogo radi njene lepote in mladosti. Takoj ▼ prvih dneh zakona je opazil, da je Gita vihrava, jezična, a on kakor razumen človek je zvračal vse to na njeno miadost in se tolažil, da bo s časom že boljše. Mnogo isea je minolo, da se je mlada gospa pri- vadila na brdovito Zagorje in na gorato puščo pod Srančico. A kako lepo je bilo v Legradu, tamkaj v ravnem Medmurju, kjer je bilo po njunem mišljenju vse prijetnejše in za oko ugodnejše. Asesor Magdič je znal temu hitro odpomoči. Pričel je vabiti v goste svoje sosede, posestnike; grofa Čiku-lina iz Dolnje KonŠčine, Horvate iz Budin-ščine, barone Patačiče iz Zajezde, Orehova-škega grofa iz Orehovice, Jelačiče iz Radkovca in ostaie ugledne graščake. Vsi ti so se radi odzivali asesorjevemu povabilu, ne toliko radi dobre njegove kuhinje, kolikor radi njegove lepe gospodinje, da morejo prebiti nekaj ur v njenem obližju. Gospodinja je bila ob teh prilikah zelo vesela in kazala je neobičajen dar za koketnost, ki se ne daja priučiti, temveč mora biti prirojena. Z vsakim je bila enako prijazna, toda tako, da je vsakdo mislil, da je on tisti, kateremu pokloni Gita svoje srce in svojo ljubezen. Toda vsi so se varali. Ona se je vedno vedela držati v gotovih mejah pri poklonih, da so vedno živeli v dvomu in nadi, ne vedoč nikdar prav, pri čem da su! Primerjali so jo boginji Diani, ki poslušno sledi v lov tropu lovskih psov. Govorilo se je celo, da mlada gospa asesorica od vseh Še najbolj odlikuje svojega soseda, ne več mladega, a zelo finega in elegantnega grofa Čikulina, najbližjega svojega soseda, a gotovo ni bilo nič hudega pri vsem tem. Gospod grof Čikulin je bil udovec in velik častilec lepih dam. Kakor mnogim drugim je tudi Giti dvoril, morda malo bolj nego drugim, sicer pa je bila tudi Gita mnogo lepša od ostalih. K temu je bil še Čikulin najbližji sosed njen. Nihče se ni mogel izpodtikati nad tem, ako je večkrat med tednom na svojem ognjenem vrancu odjahal v Gorenjo Konščino, da krajša mladi gospej dolgi čas; igral je z njo šah, ali pa ji je pravil različne dogodbice, kjer je znal vešči grof zelo skrbno navajati vodo na svoj mlin, kar je tudi Gita rada videla. Ko se je približal zimski čas, ko je pričel padati jesenski dež, ali če je sneg zgodaj zapadel, da se ni moglo v Gorenjo Konščino drugače priti, nego na vozu, ni bilo takrat Giti nič več obstanka na deželi. Hitro so se morali odpraviti v Zagreb, kamor je prišel na zimo velik del plemstva, da tam čim ugodnejše prežive nadležno zimo. Gospod asesor Magdič je takrat reševal v Zagrebu zaprašene pravde, a njegova mlada gospa se je zabavala in živela je v misli, da njena lepota in mladost slavita največjo slavo povsod, kamor le prihaja. Preveč bi bilo, ako bi še pripomnili, da so ji bile radi tega druge zavidne. Lepa Gita ni mnogo marala za zavist znank; še bolj jo je dražio to, da je osvajala eno moško srce za drugim. Tudi sam nien mož, na videz hladokrven asesor, ni nikdar našel povoda, da bi svojo mlado soprogo samo iz daleka karal, da je ne-ugnana v osvajanju moškega spola. Njemu je celo ugajalo, da ima tako ženko, da ga zavida „ves svet-. Te njene nasprotnice so vendar zelo rade zahajale v Magdičevo hišo, ako jih je gospa Margarita povabila na plesno zabavo, ki se je pričela ravno takrat razvijati v boljši zagrebški družbi. Od grofice Erdadjr, Draškovičeve in Kegle-vičeve so se navadile tudi druge plemeni-tašice na plesne zabave, ki so jo zelo rade gojile v svojih dvorcih med zimskim časom. Za te se je poganjalo plemstvo, zbrano črez zimo v Zagrebu, Varaždinu in Karlovcu. Gospa Margarita pl. Magdičeva je dajala veeno najfinejše zabave v najboljših krogih v Zagrebu. V njeni hiši, zgrajeni v bližini samostana sester sv. Klare, se je shajala v soboto po zimi mnogoštevilna družba plemičev in grajščakov, ki so radi zahajali v Magdičev dvor, vedoč, da se nikjer ne morejo tako fino zabavati, kakor ravno pri njem. 1 (Pride še). {Stran II »EDINObTc at. 39 V Tretu, dne 8. februvarj* Idil izvajati znano geslo italijanskega poslanca Barto!i-ja: „osar tutto- ! — Cela krdela agitatorjev in teroristov so zagnali na naše ljudstvo, da bi je ustrahovali, a oficijelni izvrševatelji ljudskega štetja ne opuščajo nobenega sredstva, in tudi ne najhujih, po zakonu kažnjivih zlorab, da bi uničili lepi sad našega težkega truda. In to sovražno besnenje napoveduje tudi prihodnjemu odboru veliko mučno nalogo, ki jo je začel vršiti že sedanji odbor. Nadaljevati bo treba z vso neizprosnostjo borbo, da ohranimo, kar smo dosegli, in da rešimo pred sovražnim besnenjem, kolikor se rešiti da. Poučevati in izpodbujati je treba naše ljudstvo, da ne odjenja nasproti sovražnemu furorju in sovražnim zvijačam. Ali vzlic vsemu našemu delu, vzlic vsej pažnji in vzlic vsemu odporu moramo že danes računati z dejstvom, da nam sovražno besnenje vendar ugrabi na tisoče duš. Od teh je treba rešiti kolikor možno največ. Sredstvo za to nam je naša revizija, ki ima slediti po magistratovi reviziji. Za to moramo pripraviti naše ljudstvo! To tem bolj, ker nam odločna izjava ministra za notranje stvari grofa Wickenburga v parlamentu na Dunaju daja vero v možnost vspeha. Seveda bo na kompetentnih faktorjih naše narodne politike, da z vsem naglasom in z vso svojo avtoriteto prisilijo vtado, da bo tudi držala dano besedo. Če se to zgodi in če bomo vsi vršili svojo dolžnost primerno usodnosti tre-notka, in če se bo tega zavedalo tudi naše ljudstvo, potem je nada opravičena, da dosežemo letos vspeh, kakoršnega še nismo in da z rezultatom ljudskega štetja res vstvarimo trden fundament za vso našo bodočo borbo, za pravo našega narooa na tržaškem ozemlju. Ali brez ozira na vspeh, ki ga bomo mogli beležiti v dokaz naše številnosti, šmarno že tu gotov prvi veliki vspeh, ki nam daje jamstvo za bodoče vspehe. Letos smo dobili pouk, kakove organizacije je treba za ta čin, a dobili smo tudi dokaz, da imamo na razpolago elementov, potrebnih za tako organizacijo. Z besedami najiskreneje hvaležnosti, v imenu najvažnejših interesov našega naroda na tem ozemlju se moramo spomniti tu vseh, posebno pa naše mladine, akademične in druge, ki je z rodoljubnim navdušenjem in požrtvovalnostjo sledila klicu našega političnega društva, sodelovaje z neumorno pridnostjo na shodih, v poučnih kurzih in s privatnim poučevanjem, a posebno v pisarnah. Hvala, prisrčna hvala vsem, z rodoljubno željo, da nam vsi ti elementi ostanejo tudi nadalje na roko, da se bodo množili in da nam pripomorejo do spopolnjenja zapri-čete organizacije, a posebno tudi do vresni-čenja nujne potrebe, ki jo občutimo že dolgo in za katero smo ravno ob tem ljudskem štetju pridobili že prtcej materijala in ki je: ustvarjenje narodnega katastra o tržaškem Slovanstvu. * ♦ * Slavni zbor ! Kakor razvidno iz tega poročila, se je z dogodki minolega leta pridružil nov list v veliko knjigo zgodovine krivice in proganjanja, ki jo moramo trpeti od nasprotne drugorodne strani, in zapostavljanja in zanemarjanja, ki je trpimo od strani merodavnih činiteljev v državi. Ali s temnega horizonta pada ob enem svitel, nadobuden, vero v boljše dni oživljajoč žarek, ker dobili smo dokazov, da je v našem ljudstvu življenske in odporne sile, da mu naraščata samozavest in zanimanje za vse tiste javne dogodke, s katerimi je v zvezi vprašanje njegovega obstanka in napredka. Zgodovina narodov pa nas uči, da le noben narod ni poginil, ako je res hotel živeti! S tem uverjenjem in s to vero naj naše društvo nadaljuje z izvajanjem svoje težke naloge, kar bo vršilo gotovo s tem večo vnemo, če bo deležno še veče podpore od strani slovenske javnosti, nego je bilo doslej! Tomšičeva delegacija o Budimpešti. Zagreb 5. febr. 1911. —B—. Vsa borba in vse sedanje delovanje našega bana pl. Nikole gre za tem, da popolnoma vniči hrvatsko-srbsko koalicijo in da na njenih ruševinah zgradi novo madjaronsko stranko. V tej smeri je deloval ban pl. Nikola v hrvatskem saboru, kjer si je prizad^yal, da bi s pomočjo franko-furtimašev in Radičevcev diskrediti-ral koalicijo pred narodom. Z druge strani je mešetaril v Budimpešti s Khuenom, da bi dovolil Hrvatom kake mrvice. S temi mrvicami hoče ban stopiti pred narod: „Evo — jaz in moja stranka sva priborila narodu to in to, hrvatsko-srbska koalicija ni mogla priboriti tega — bila je nesposobna!" Ta Tomašideva ideja je privela mun-kaško delegacijo v Budimpešto. Odvel jo je naravnost v klubove dvorane madjarskega „munkaparta* (Khuenove „delavne stranke"). Nekdanji zavezniki in pacifikatorji Hrvatske so se zopet našli v objemu. Sešli so se: bivši madjarski liberalci — sedaj „rnunka-part" — in bivši madjaroni. Našli so se zopet: Khuen, Tomašić, Chavrak, Dedvić in ostali. Našli so se zbrani tisti, ki so skozi 20 let ubijati hrvatsko ustavo, ki so skozi 20 let ubijali vsako svobodno gibanje na Hrvatskem. Ta sestanek bivših ogrskih liberalcev in hrvatskih madjaronov nam jasno ovaja prizadevanje bana Nikole, ki gre za tem, da obnovi bivšo madjaronsko stranko, da vskrsi mameluke. Ali hrvatski narod bi hotel vendar kaj videti od delovanja teh — patrijotov! Pokazati se morajo energične, neustraŠljive, resne boritelje za hrvatske pravice. V ta namen so začeli komedijo za omamljenje naroda. Predsedništvo ogrsko-hrvatske zbornice v Budimpešti je v predbožičnem zasedanju kruto kršilo pravico hrvatskega jezika s tem, da je hrvatskim delegatom omejevalo govore v hrvatskem jeziku. To kršenje in žaljenje so hoteli „mun-kači" sanirati, ali po — munkaški! Ta pre-tvezna sanacija ni nič druzega, nego za-mamljevanje javnosti. Na tozadevno vprašanje v govoru predsednika hrvatske delegacije je podpredsednik ogrsko-hrvatske zbornice Navay odgovoril, da Hrvatje morejo v zbornici „takoj" govoriti hrvatski, da pa ne smejo „zlorabljati potrpljenja zbornice", kakor da je bilo to za časa obstrukcije leta 1906! I Munkaška delegacija je bila s tem odgovorom podpredsednika Navaya — popolnoma zadovoljna! Torej je zadovoljna z izjavo, ki faktično pomenja omejevanje hrvatskih govorov v ogrsko-hrvatski zbornici, a ima še toliko drznosti, da proglaša to kakor — izvojevano zmago, iz katere bi hotela kovati kapital za ustvarjenje in uskrsnitev nove madjaronske stranke na Hrvatskem! Dnevne novice. Proti irredenti v Italiji. — „Magdeb. Zeitung" poroča iz Rima, da je italijanska vlada naročila vsem prefektom, naj ne trpe nobenih irredentističnih manifestacij. Smrtne obsodbe makedonskega revolucionarnega odbora. Sofija 6. „Balkanska Tribuna" javlja: Prejšnji ministerski predsednik in vodja Cankove stranke dr. Donev, bivši minister A. Sukonov in posl. Krištof so dobili pisma, v katerih jim revolucionarni odbor naznanja, da so bili radi političnega stališča, ki je zavzemljejo, obsojeni na smrt. Obsodba bo izvršena tekom enega meseca. Kakor zadnji opomin se državnikom naznanja, da bo pred njimi ustreljen časnikar Kiprov, ki je bil tudi obsojen na smrt. Policija je odredila potrebne varnostne odredbe za čuvanje ogroženih. Ojačenje avstrijskih posadk na srbski meji. — Beligrajska „Politika" javlja iz Sarajeva: „Avstro-ogrske posadke ob Drini se imajo ojačiti in porabiti se hoče celo šole za nastanjenje čet. Patruljna služba ob meji je znatno ojačena in pričakovati je tudi, da se na novo osnujejo leteče čete.® Ta in slična poročila, ki so se pojavila v zadnjih dneh, vzbujajo nemir in provzro- | čajo razburjenje. Narodnjak Agatanovič je stavil v skupščini na ministra za zunanje stvari vprašanje, v katerem pravi, da je to proti trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ako Avstro-Ogrska zbira čete na bosansko-srbski meji. Novi troški za armado in mornarico. Kakor vse kaže, vendar-Ie ne poide tako gladko z novimi ogromnimi milijoni, ki jih zahtevu vojna uprava od delegacij. Celo nemški poslanci pravijo, da ne morejo prevzeti pred svojimi vol'kt odgovornosti za te ogromne troške, posebno ne zato, ker finančni minister še sedaj ne ve, od kje vzame pokritje. Ker pa zastopniki gospodske zbornice, krščanski socijalci in tudi Poljaki brezdvomno vse do vole, dobe predloženi troški gotovo večino v delegaciji, a kaj poreče državni zbor, ko bo treba najti pokritje ? Bienerth s svojo sedanjo večino težko da bi spravil skupaj to pokritje. Računati je torej z možnostjo, da moža vržejo — dreadnaughti. Narodni mir v Budjejovicah. V Bu-djejovicah je prišlo minuli ponedeljek do popolnega narodnega sporazuma, na podlagi, da je vsako majoriziranje ene narodnosti po drugi nemožno, a je obema narodnostima zagotovljen svobodni razvoj v narodnem in gospodarskem o/iru. Ta sporazum utegne imeti dalekosežnih posledic za daljni razvoj razmer med Ćehi in Nemci na Češkem. Dunajski učitelji proti dr. Kramafu. Dunajski učitelji so imeli minulo nedeljo shod, na katerem so protestirali proti napadom od strani dr. Kramafa, ki je v državnem zboru rekel, da so dunajski učitelji kakor revizorji pri ljudskem štetju vršili nasilja napram Čehom. Sklenili so na shodu sledečo resolucijo: „Zbrani dunajski učitelji odklanjajo z ogorčenjem žaljenja, ki jih je izrekel dr. Kramar v državnem zboru na račun učitelj* stva. Shod izjavlja, da stojita previsoko stanovska čast in zavest spolnjene dolžnosti, da bi mogli biti ponižani po ravno tako neopravičenih, kakor zlobnih izjavah enega češkega ljudskega zastopnika. Dunaj je nemško mesto in najsvetejša dolžnost dunajskega učitelja je, da je nemški in da vzgajajo dunajsko mladino v nemško narodnem smislu." . (. f.( 5 to resolucijo so dunajski učitelji le potrdili, da so bila dr. Kramareva očitanja na njih račun popolnoma opravičena. Senat češke univerze in naše vse-učiliške zahteve. Predvčerajšnjim se je podala deputacija slovenskega dijaštva v Pragi k rektorju češke univerze, prof. Jano-šiku, da popraša, kako stališče zavzemlje akademični senat napram slovenskim vse-učiliškim zahtevam. V zadnjem času so se namreč širili glasovi, glasom katerih senat češke univerze bi ne bil naklonjen zahtevi po ustanovitvi provizorične slovenske pravne fakultete v Pragi. Praška „Union" je vsled tega izrazila željo, naj bi profesorski zbor podal tozadevno jasno izjavo. Rektor Jano-šik je slovenski deputaciji odgovoril, da bo za svojo osebo podpiral slovenske težnje po samostojnih stolicah na češki univerzi. Kar se pa tiče akademičnega senata, se skliče v kratkem seja, na kateri bodo tozadevno definitivno sklepali. Mon8. Weiss. Nemški listi poročajo, da se mons. Weiss, ki ga sodnija preganja radi poloma koroške centralne posojilnice, nahaja v Minesotti v Severni Ameriki. Peter Cronje, slavni general Burov, je umrl v starosti 73 let na neki farmi v bivši burski državi. Bil je v angleško-burski vojni leta 1900 eden najhrabrejših generalov, ki je delal Angležem hude preglavice. Premagal je jih pri Maggersfonteinu, da si so bili v trikratni premoči. Imel pa je to hibo, da je podcenjeval sovražnikovo moč. Le temu je pripisati, da se je upal spopasti z angleško vojsko pri Paardebergu, kjer pa so bili Angleži v desetkratni premoči in so hrabrega burskega generala obkolili, tako, da se je mogel udati s 6000 možmi, ki so vsi prišli v angleško ujetništvo. Zadnja leta je Cronje prebil na svoji farmi, kjer se je pečal z obdelovanjem zemlje. v Ljudsko štetje. Novi manevri. Na našem slavnem magistratu so se tako prestrašili, ko so se že po površnem ^ pregledu prepričali o rezultatu ljudskega štetja. Zanesljive osebe so doznale namreč iz italijanskega tabora samega, da je nad sedemdeset tisoč oseb vpisalo slovenski občevalni jezik. Takega zalagaja seveda ni možno pogoltniti kar vsega. Zato so ubrali signori drugo taktiko. Sedaj ne nagovarjajo več strank, naj vpišejo italijanski občevalni jezik, marveč pravijo slovenskim stanovalcem jednostavno, da njih naznanilnic nimajo, da so se izgubile in da morajo oni napraviti nove, na kar grozijo strankam z globami in jim dajajo nove prazne pole v podpis. Tako so mej drugim povabili Josipa Lozeja iz Rojana št. 563 na sekcijo v šolo v Rojanu in so ženi njegovi, ki se je predstavila (ker je on odsoten) rekli* da ni ne ovajne pole, ne naznanilnice stanovalcev njegove hiše (Verniellis 559) ter da mora do danes 3 ure popoludne prinesti iste, ali pa da urede to oni sami!! V resnici pa je bilo svojedobno vse v redu oddauo po našem zaupniku na sekcijo v Rojanu. Omeniti je, da v „tej hiši stanuje 12 slovenskih strank. Martin Horvat delavec v tovarni mila, stanujoč v ul. Media št. 9 se je vpisal s slov. obč. jezikom. Ob 7.30 uri zvečer je prišel magistratni revizor in hotel napraviti drugo naznaniinico, ali to je Horvat pošteno in odločno odklonil. — Revizor pa je rekel „sottoscrivi tutti una seconda notificazione". Horvat je pa odgovoril: Druge ne podpišem, ker ta naznanilnica je že pregledana v „Nar. domu". Na to jo je revizor kar popihal ! Neresnice posl. Pitacco. Prejeli smo: V ulici Giuliani št. 7 v II. nadstropju stanujeta slovenski rodbini Družina in Debernardi. Glede teh dveh družin je posl. Pitacco trdil, da so slovenski agitatorji falzificirali izjave glede občevalnega jezika. Stvar je bila tako-le: Hišni gospodar je prišel v rečeni družini z že izpolnjenimi polarni. Izpolnil jih je bil že doma in seveda zapisal za vseh italijanski občevalni jezik. V rodbini Družina ie vprašal gospodinjo po občevalnem jeziku in ona je odgovorila, da je njihov občevalni jezik slovenski. Hišni gospodar, ki je socijalnodemokratičnega mišljenja in se ne briga za narodne boje, je brez vsakega prigovora prečrtal italijanski in vpisal slovenski občevalni jezik. Takoj naslednjega dne so pozvali oba glavarja navedbenih rodbin v sekcijo. Najprej so rekli Debernardiju, da so pole počečkane in pomazane, ker da je bilo pisano in zopet črtano. Vprašali so ga tudi s posebnim naglasom, da-li je on podpisal polo ? Odgovoril je, da on ne, da ga ni bilo doma ter da je podpisal hišni gospodar. Na to jih je pa g. Debernargi apostrofira!: Če imate tu kake politične namene, odidem takoj. Oni pa so zatrjall, da to nima nič posla s politiko. Odšel je in še danes ne ve, kaj se je zgodilo z njegovo polo. Družino, so izpraševali na enak način, samo da so zanj spisali novo polo. Kako ? tega ne ve, ker ne zna ne pisati ne čiiati!! Le toliko ve, da so ga izpraševali, katere jezike govori? Pojasnil je, da materini jezik njegov in drugih členov njegove družine je slovenski; zna pa tudi tržaški ?! Dobro — so mu odgovorili — zapišemo torej oba Jezika!! Slučaja s tema dvema rodbinama ilustrirata kričeče tiste drzne trditve v govoru poslanca Pitacco, češ, da so slovenski agitatorji falzificirali 1! — Ce je bilo zlorabe v teh-dveh slučajih, so jo zagrešili le na ^ekciji in v rečenih družinah so uverjeni, da so jih vse vzlic dejstvu, da so Slovenci in da so napovedi slovenski občevalni jezik in da ga je tudi hišni gospodar vpisal — zapisali za Italijane! ! Drzna neresnica je torej, da so v tem slučaju Slovenci zagrešili krivico, ker resnica je marveč ta, da so jo zagrešili Italijani na škodo Slovencev! Na taka dejstva se je opirala Pitaccova interpelacija ! I _ Domače vesti, f Gašpar Kastelic. Včeraj je premlnoi v Materiji po kratki bolezni in v 79. letu svoje dobe gospod Gašpar Kaštelic, veleposestnik, župan, predsednik krajnega šolskega sveta itd. Pokojnik je bil znana oseba širom po Istri in po sosednjih pokrajinah. Izlasti tudi v Trstu ima Kastelčeva rodbina mnogo znancev in prijateljev. Pokojni g. Kastelic je igral vplivno vlogo tudi v javnem življenju, sosebno slovenskega dela Istre. In to že kakor župan velike občine Materijske, kateri je načeloval — če se ne motimo — kaka 3 in pol desetletja — do sedaj, do smrti. V občini je bil pripoznan za avtoriteto ne le v stvareh občinske uprave, ampak tudi v stvareh javnega političnega življenja in so občani vsikdar uvaževali njegov glas. Pokojni je bil oče gospej dr. Rybafeve ia dr. Josip Mandičeve. Rodbinam Kastelic-Mandić-Rybaf naše najiskreneje sožalje. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek ob 10. uri predpoludne iz hiše žalosti v Materiji na pokopališče v Brezovici. Deln ce hotelske družbe Grljan-Mi-ramar so še vedno na razpolago pri Tržaški posojilnici, Jadranski banki in Trgovsko-obrtni zadrugi, kjer naj se oglasi čim preje vsak, ki si misli še katero nabaviti. Priliko imajo tudi tisti, ki ne morejo na enkrat uterpeti za akcijo 200 K, kajti sporočali smo že, da so dobiti na mesečno odplačevanje. Natančneje pogoje pove Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu ob svojih uradnih urah. Javni shod državnih in železniškik uslužcencev v „Politeama Rossetti" se ne bo vršil danes, ker je dospel z Dunaja visok ministerski uradnik, da se pouči a stvari in vodi pogajanja. Tako dolgo shoda ne bo. Če se pogajanja razbijejo, ali bi bile zahteve odbite, se bo vršil takoj shod. — Za enkrat potrpljenje. Z Dunaja pa smo prejeli nastopno brzojavno vest : „Poslanca dr. Rybar in Mandić sta danes intervenirala pri ministerskem predsedniku dr. Bienerthu v zadevi uradniškik zahtev. Bienerth je odgovoril, da je dobi namestnik nove instrukcije". Nekaj treba ukreniti, kajti uradnlštvo je jako razburjeno, ker ministerstvo v teu odločilnem trenutku apelira na njihov pa-trijotizem in kaže na — prazne drž. blagajne ! Gospodje ministri že lahko apelirajo na patrijotizem, vprašanje je le, kakšen odme? dobi ta apel sitega pri — lačnem ! Za vojna mornarico so votirali delegatje „zastopnikiu avstrijskih narodov 347 milijonov. Za vojne ladije in kanone je milijonov dovolj, a mrvice za nujno odpomoč onim, ki so vpre-ženi v državni voz, ki vlečejo državno barko in že od slabosti omagujejo, za te, za državne uradnike in uslužbence so — blagajne prazne ! Ironija ! Odboru c. kr. uradnikov ! Kakor se je nas obvestilo, delujejo iz Dunaja došli „posredovalci- na to, da bi se tržaško drž. uradništvo zadovoljilo s tem, da vlada da nekaj doklade poročenim uradnikom, a uradnikom samcem — nič ! Ker si je odbor uradnikov dal par dai pomisleka glede konečne rešitve in prireditve shoda, mu nujno svetujemo, naj si vsak korak trezno premisli in sploh nt svojo roko nič ne ukrene ! Javen shod naj odločuje: vox populi, vox dei — to mora veljati tudi v tem slučaju ! Vsi jednake dolžnosti, vsi jednake pravice! — To mora biti geslo odbora, f# mora biti zahteva vsega uradništva ! Pozor torej ! Drugi veliki planinski ples. — Na mnoga vprašanja, ki nam prihajajo od vsek strani, v kaki obleki je priti na veliki planinski ples, sporočamo, da je priti v narodni noši, turistovski ali promenadoi ubleki. Želeti je, da posebno nežni spol prihiti v soboto večer v velikem številu v lepi narodni noši. Kakor se nam poroča z dežele, se tudi tam zunaj kaj pridno pripravljajo, da to veliko planinsko siavnost posetijo v lepih narodnih nošah. Št. jakobska mladina prosi cenjene rodoljube, da bi kaj darovati za srečolov na maskiranem plesu pustne sobote. Ker pripade čisti dobiček zgradbi nove šole pri sv. |akobu in javni knjižnici istotam in ker je ta okraj velikega pomena za našo stvar nadejamo se obilega odziva. Darove sprejema tajnik Rudolf C o t i č, ulica Molim piccolo 8 (zaloga južnega sadja). Odbor starišev za slov. šolo bo ime* jutri (četrtek) zvečer ob 8. in pol važno sejo v „Narodni gostilni" ul. S. Gacomo št. 5. Prosimo vse odbornike, kakor tudi zastopnike šentjakobskih društev, da se vdeleže te seje. Zimski šport Bohinjska Bistrica, Gorenjsko. I. Tekmovalno sankanje bo 12. februarja 1911 na umetnem sankališču „Bel- V Trstu, dne 8. februvarja 19! 1. „EDINOST" §t. 39. Stran III vedere" v Bohinjski Bistrici. Postaja : Bi-strica-Bohinjsko jezero c. kr. drž. železnic (Gorenjsko). . Ker je na dan tekme in prejšnji dan pričakovati velik naval občinstva, naj blagovolijo pred vsem p. n. tekmovalci in tudi tudi p. n. občinstvo sobe in p ehrano naročiti vsaj 24 ur prej pri vodstvu dirke „Belvedere", ali pa naravnost pri posameznih hotelih. Prt vodstvu tekme naznanjeni naročevalci naj blagovolijo prevzeti nakaznice takoj po prihodu v grand hotelu „Tri-glavu, v pisarni za tujski promet, I. nadstropje. Tam se sprejemajo tudi vse želje in pritožbe. Hoteli Rodica, Markeš, in grand hotel „Triglav" leže v neposredni bližini kolodvora, hoteli Turist (Alfonz Mencinger), poŠta, Bistrica, Mencinger in Bevc v vasi sami in je do vseh pet do deset minut. Ako je kateri hotelov prenapolnjen, naj se bia-govoli povprašati po drugih. Sploh je želeti, da se občinstvo porazdeli. Vsi hoteli so dobri ali vsaj zadovoljiv?, cene zmerne in jih deželna zveza za tujski promet kolikor možno nadzira. Poleg tega so v vasi še navadne gostilne Hajnrihar, Grobotek in Mavrič ; sani (v kolikor že niso oddane za dan tekme) stoje pred kolodvorom in jih preskrbe tudi posamezni hoteli. Brošure o zimskem sportu v Bohinju in programi se dobivajo brezplačno v pisarni za tujski promet in v hotelih, ravno tako o Bohinju poleti. Ako bi se v slučaju velicega navala pripetila mala zamuda, je si. občinstvo na-prošenc, da nekoltko potrpi, ker le tako bo možno, si. občinstvo zadovoljivo postreči. Pri tekmi bodo skrbeli posebni organi za strog red in je naprošeno, da se uredbam pokori in je treba posebno pri pasiranju dirknlne proge previdnosti. Sokolski odsek v Rojanu priredi v ■edeljo dne 12. t. m. ob S. uri zvečer svojo prvo predpustno zabavo s sodelovanjem pevskega društva „Adrija". Po dovršenem vsporedu se bo vršil ples do 2. ure zjutraj. Čisti dobiček te zabave je namenjen za nabavo telovadnega orodja. Ker potrebuje ta odsek gmotne podpore, opozarjamo na to prvo sokolsko prireditev v Barkovljah. Shod dolinske podružnice NDO, ki se je vršil preteklo nedeljo pop. v Dolini, je bil lepo obiskan. — Predsedoval je na shodu tov. Ivan Marija Čok. Razložil je navzočim pomen NDO sploh in pa potrebo, da se vse tri brežke podružnice pretvorijo v jedno samo. Zbrano občinstvo je z zanimanjem sledilo tem izvajanjem in jih odobrilo. Govorila sta še gg. nadučitelj Ventu-rini in g. župan Pangerc. Po zaključenem shodu se je vršila svobodna zabava, pri kateri je sviralo domače godbeno društvo in so se izustile razne napitnice. Nabralo se je tudi za ister-sko CMD K 6 29, ki se jih je odposlalo vodstvu. ___ Društvene vesti. Odbor za CM ples ima drevi točno »b 9. uri svojo sejo v »Slov. čitalnici. Predsednik. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratom Sokolom se naznanja, da imajo znižano vstopnino v „Rimsko kopelj" v ul. S. Apolii-[nare proti izkazu društvene legitimacije. Cena je K 1 in K 120 za parno kopelj. Dramatično društvo v Trstu. — Vse gg. odbornike uljudno prosim, da bi zanesljivo prišli k važni seji, ki bo jutri, v četrtek zvečer ob navadni uri. Predsednik. V zavodu sv. Nikolaja je danes ob 4. seja, na kojo so vabljene vse odbornice. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja vse one, ki so kupili listke za srečolov, da so ostala darila št. 34, 37, 39, 53, 62, 95, 104, 116, 228, 233,254, 260. Dvignejo se lahko do sobote 11. t. m. v „Čitalnici" od 7.-9. Šentjakobska mladina ima nocoj ob Z. in pol v prostorih »Narodne gostHne" svojo sejo, h kateri so vabljeni vsi odbor-aiki in neodborniki. Trgovsko izobraževalno društvo. — Danes se vrši redna odborova seja ob navadni uri. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan". Drevi odborova seja. Razpravljalo se bo o jako važnih stvareh, med drugim tudi • društveni fanfari. Klub slov. tehnikov v Pragi naznanja, da ima vsako sredo debatne večere o gospodarskih razmerah v slovenskih deželah. Ti večeri vrše se v prostorih slov. akad. društva „Adrija" v Pragi II., Spalena 20/111. Začetek ob 7. uri zvečer. Kdor se zanima, dobro došel. Slovensko delavsko konsumno društvo „Jadran0 pri sv. Jakobu, ulica Indu-stria št. 657. naznanja svojim članom, da bo v nedeljo dne 12. tega meseca ob 3. uri popoludne redni občni zbor v društvenih proftorih. Prosimo vse člane, da se točno vdeležijo, ker so na dnevnem redu jako važne stvari. Pevski zbor „Bratovščine sv. Cirila ia Metoda* pri sv. Jakobu uljudno prosi stare in nove pevce, naj se redno vdeležu-jejo pevskih vaj, ki so vsako sredo in petek v prostorih, kjer je bil prej policijski komiaa'ijat (prostori g. Preloga) in sicer od 8. do 10. ure. Sdlftl i it Tržaška mala kronika. Pometači, ki ne pometajo samo tržaških ulic, marveč tudi pisarne mestnih podjetij in gostilne. — Pred kakimi 21/b 'et* ie bila pisarna mestnih pometačev, nahajajoča se v ulici Giulia štv. 45, okra-dena za več sto kron. Nastavljenci tega mestnega podjetja so sumničili te tatvine gostilničarja Mihaela Celiča in njegovo soprogo Katarino. Nekaj časa potem je bila ta pisarna zopet okradena. Pometači so osumničili tatvine oba Celiča, katera je policija res strogo nadzorovala. Ko je Celičeva za to doznala, je rekla policiji, da je na krivi poti, ako išče v njej in njenemu možu tatov, ki se nahajajo prav gotovo med pometači. Tudi jim je rekla: Vi ne bodete na ta način nikoli dobili tatov, a jaz jih hočem vloviti. Posledica vsega tega je pa bila, da je bil Miha Celič še strožje nadzorovan. Dne 14. maja 1910 je služkinja gostilne izgubila ključe od dvorišča. Gospa Celič je pozvala preddelavca pometačev, Josipa Sinigoj, da ii je s silo odprl vrata, na kar se jej je tudi ponudil, da jej kupi on dobro ključavnico (žabco). On je isto tudi res preskrbel, a le z enim ključem. Malo dnt pozneje tudi ta ni več funkcijonirala. Sinigoj je kupil zopet drugo, seveda za denar gostilničarke, a tudi to samo z enim kiju čem. Tedaj je začelo tudi iz gostilne zmanjkovati vsako noč in sicer: kokoši salam, sir, vino, olje, sploh vse do oglja, a o tatu ni bilo ne duha ne sluha. Na to je začela gospa CeliČeva paziti Patrulirala je' vsako noč okolu gostilne oborožena s primernim kolcem. Neki dan je zopet prišel Sinigoj teT prosil za g. Famosa, uradnika pri ten. mestnem podjetju, 50 K na posodo in sice pod pretvezo, da mu manjka ta svota v blagajni. Gospa Celič je to svoto posodil brez ugovora. Dne 24. decembra 1910 je prišla žen? Sinigoja ter prosila Celičevo, naj jej posod 60 kron, češ, da mora njen mož plača delavce-pometače, ker je sobota. Gosp Celič je vprašala, zakaj da ne gre v pisarn t po denar za delavce, a Sinigojeva jej j odgovorila, da ni nikogar v pisarni in d tam denarja sploh niti nimajo. Prve dni meseca januarija t. 1. je p manjkalo v blagajni g. Famosa 700 kror G. Famos je šel v neko kavarno na Acqut dottu in si tam izposodil to svoto, in sict zato, da bo, ko pride inženir, blagajn-v redu. Glede tatvin v gostilni se je Sinig< pred več gosti izrazil: Jaz sem prav zado voljen, da je g.a Celičeva mene poslal; kupit ključavnice, tako mene vsaj ne mor-sumničiti tatvine. V petek 27. minulega meseca je g.. Celičeva okolu 1. ure popolunoči potem ko je zaprla gostilno, šla domov, a s« takoj nato vrnila in začela patrulirati oko> gostilne. Ker je zagledala luč v prostorih se je postavila pred vrata, ki vodijo n& dvorišče. Kmalu na to so se vrata odprla in izstopil je — Sinigoj, ki je vprašal g.o Celičevo, če je ona. Bila je namreč našemljena in je zato ni spoznal. Ko je pa Sinigoj zagledal v bližini tudi redarja, je izginil ka kor kafra. Gospa Celičeva se je podala na poli cijski inšpektorat v ulici Luigi Rizzi in tam vso stvar povedala. Ko se je povrnila v gostilno, jej je prišel Sinigoj nasproti ter jej rekel: Gospa Katica, ni se vam bilo treba bati, saj sem bil jaz, — na kar mu je ona odgovorila: Znam, da ste bili vi, in jaz vas sem tudi čakala! — Pozneje so Sinigoja aretirali. Pri hišni preiskavi so našli pri Sinigoju ključe za ključavnice, katere je bil Sinigoj kupil. Goto i je. da kdor je kradel v gostilni Celičevo, čre\ljev rn molkf, ien k- d oboke, fcolilna postrežba. CENE JA O N:XKE. Priporoča »e fi. H A M ^ fc H. ŠOLA ZA JEZIKE PolVfflotte Acquedotto št 1 ruiygiuuc prvo nadstropje. Sova metoda za navčenje modernih jeaikur. Izvanredno ugodna prilika!!! Ne»i»o . 8 jfkcll Kron 4 J QvB ... |ekcj|i Fr. ncosio 8 lejcij Kron 6 akj t d Ang esko . 8 ekcj Kron 6 \ Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9^ Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt. FILIP IVASMSEVIČ nadoga dalmatinskega viti* Iftat'si y»rtdel«k ▼ Jef-nicab pri Omi^s v mllvft Valdlrtve it 17 (T»laf®» t} p kateri prodaja aa malo ia veliko. — K«At>r} ■!*▼. ebčinaVru rvoj« goatila« JLIi'JLfiri;-i'tak Hao*» SS. U ia „Al Cratslll daiseattj. «iie* fedMah« M. t. v katerih to&) a*oia viaa t Češka vzajemna umi m Mm ZADRUŽNI ZAVOD C. k. prlv. Prve 6e$xe vz*j mne zavarovalnice, »stanov-Ijene I. >827 v PBA6I (Last d a palaia). Najugodnejše življensko in rentno ******** zavarovanje, ******** Modemi zara ovalni ipe'ji in lm] tapifl za žja te Prodno ae odločite zavarovati »e na življenj*, zahtevajte v «a»t a-* interesu prcs okt potom bLAV'oEfiA ZASTOPSTVA Češke vz Jerane zava ovai. aa življenje v Trstu, ul. Sqjero Nuovo \3 (nasproti glavne ošte). 1861 Pol stoletja uspehoj ost V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe Pa sti gli© P ©ndini gpgF" proti kašlju URI □ bolezni v grlu fcrloavoati, ka.tarn £Jj Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINl. PreprodaJalo«n> velik popu:. * * * Za mesec marec pripravlja vodstvo slov. gledališče novo, sijajno, znano opereto. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Včeraj se je sedmič z nezmanjšanim uspehom ponovila Musorgskega opera „Boris Godunov". Vrše se vaje za „Fausta", čigar premiera bo v soboto. EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava. _ Književnost in umetnost Koncert „G asbene Matice" v Ljubljani. Nikake ocene! Le nekoliko misli, kratko poročilo I V dobi splošne glasbene degeneracije, ▼ dobi opernih kriz in brezobzirnega vladanja operete so koncerti pravi čudeži, aamreč resni, vzorni koncerti. Tak čudež sem doživel v nedeljo v Ljubijani. Koncert je priredila „Glasbena Matica". Samo ena je „Glasbena Matica". Ni ne ■ad njo, ne za njo, ne krog nje ničesar. Vsaka primera je nespamet, vse drugo petje sramežljivo jecljanje. In samo eden je tudi Matej Hubad! Slovenska pesem ž njim živi in ž njim pada. On jo je rešil zaklenjeno v dolgočasne notne zvezke, on, vitez sveti Jurij slovenske pesmi. In ta pevski zbor! Vsi eden sam! Kakor velikanske, čarobne orgije! Na nje pa igra mojster mojstrov — Hubad. Samo en mig: zbor joka, zbor se smeje, zdaj jasen dan, zdaj vihar. — Ne verjame, kdor ae sliši! So-li bile res te stotine in stotine poslušalcev površno operetno občinstvo? Te plohe vriskajoče pohvale in navdušenja dokazujejo resnost naše slovenske inteligence. Dokler ima „Glasbena Matica" v občinstvu toliko moralne podpore, ne morejo jo ubiti pičle denarne podpore. In naša slovenska pesem I To ni ne liberalna pesem in ne klerikalna, ampak edino-le slovenska. Naša! Aljaž, Gerbič, juvanc, Ferjančič, Krek. In koliko je še drugih! Vsi mladi, čvrsti, zdravi, in naj so nekaterim lasje tudi sivi. Nič jokave sentimentalnosti, nič bolehnošti, nič etektolov-stva ni v teh pesmih. Vse so skozinskoz produkt slovenske duše in srca. Zato so tudi vnemale, kakor ne bi tako mogle nobene druge še tako slavne ia neslavne drugorodne. Zelo vesel sem bil tudi naše slovenske Filharmonije. Czajanek je dirigent, ki ima orkester kakor na niti. Orkestru bi trebalo več godal. Le rogovi mi niso povsod uga- s—sf ■■■■■a 1 IflLl 061A7I tmmm SiS sij mmmm MALI OOLASI se račanijo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotin k. Plača se takoj Ins. oddelku. V C4onnuQniQ 8 * sobami in s Trtom ae iSče OlanUVdflJO kje T £k»rklji. Ponudbe na ins. odd. „E iooBti'* pod „Antonovič-*. 317 Hišni posestniki niča, v popoludansfcih urah prosta, želi prevzeti tdmiuiatracijo hiš. risati na Edinost pod Modrost". 214 Mlada babica eno leto prak1 lolrala . lftče sofo la hrano pri kaki stan babici v j Tratu S uitla hl todl kct ptmagalka Po* j nuja 6O K m«a Sno. lamane p nudoe pod I .KLADA BABICA" na Inseratni oddal k { I dinoatl 1417 j v Trata opozarjam, ' GOMLNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem Času se dobijo gorka in mrzla jedi a. Gostilna jfe ovvorjena vseko soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. m V2I.1K& SKLADIŠČA gg O Car ju J A UEZSA na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE GRENČINA PLANINA lastni pridelek Trst, ulica Up Foscole 33. Telefon 11-31 Zdravilne pm® dvojnega krasa založna marKa „&eti Štefan* Glasoviti profeaor zdravnik Kari toii Noodaa, ravnatelj prve dunajske zdravniike klicike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa i&loina marka Svttl Štefan- zelo vpliven pripomoček za želodčne bolezni in za nerrozua osebe. Zaloga: Trst, uia Valdirluo št. 32. Teltfon št. 2201. (B.) UMETNI ZOBJE Plasa^iranjs sobov Izdiranje iob§v brc IH vsake bolečine Dr.J.Čermak V. Tuscher : zobozdravnik : ! koncesij, zsbsi tehnli - TRST 11U0 * Hali h Oaaerma t IX u. Hišne posestnike da prevzamem po ponudbi administra ijo večih hi3 Reference dobre. — pr 6»nja na Ini. odd. Edin ati pod „Oster'. (116 dtlle Poste 10, je na razpolago sla nemu ot čin^tvu v* s pustni čas do 9. ure zvečer v srrho slikanja v kostumih 2129 Konsumno druitvo lo^&J'l s 4<0 bron kave je. Oglasiti se je pri druitvenemti predsedniku. 203 ——^- M|ni| za živali s prizidkom, stanovanje odda- niev Ijeno 5 m;nut od kavarne Fabris ae odda ta^oj v najem. Naslov pri inserstnem oddelku Edin b*i. 202 Najboljše in n^jcenej, gorivo ■ f -"-j- —- — — — i— ^ — - \ — pozor i eitojte, uucžujte i nriciucttcs ™ •JCkra1 dtlle Poste 10, je na razpolago sla nemu ot čhmtvu ^M* 1 9 y v. A ntiulnt filka Hn nrfl 7vPrVr v «*rhn ali^flni« v ^^ . . . v . mu um aa A i nnm Izključna zaloga SILViO WAL0SSI Trst, ulica Golši što^. 3 TELEFON 18-89. 6ena: 4 $tot. Hilograip z doatavijenleoi fr- nko. rf-S Sužbe iSče kunt 'arist star 29 let, govori m pi$e hrvht-ko in nennSko, bil je nameščen pri večjih trgovskih tvrd t ah, a pripravljen je vsprejeti me«t) tudi trzovsk^ga potaika v meš^n* stroki in trgovini s poljskimi pridelki, ker je v tem Evojatvu Ž- hI'ž -oval Cen ene ponudbe na inseratni oddelek „Edinosti" pod šifro S. M. 271 Pnctrf>7nirn za dve ori ziutr*i in dve ori rUdll C&llIbU popoludne se i5Če v ulici Com-merci le 5tev 9. III. nadstr. vrata štev. 3 . 227 ambuiatorij HA X SI' i IM IU prej sodruga Dr. A. Mitt&k-a Trst, ulica della SSonta 7, I. nadstropje a Antonio Spanghero - DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNICA: D0MENIC0 DELISE. Via Madoiulaa 7. Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzane vsakovrstna stavbena dela ■ dekeraolje za aabe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marnierja, Iziažne table. ]Va Opeiiiah Pozor na štev. 17O Zaloga vseh mrtvaških predmetov. — Za praznik Svečnice ■fc v Priporcčia se slavneuu občinstvu JOSIP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 Hotel Balkan j gJftaS^^SSSaJ"! gT I Hotel Balkan