Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EM SOBOTO. tf ' . v > Cena posameini Številki Din 1-5C. Časopis za trgovino, Industrlfo in obri Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani Din, za llt leta 00 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toči se v Ljubljani, v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. UtoXVI. rs i ■ c i -i jj-:' V Ljubljani, v četrtek, dne 6. julija 1933. Štev. 75. '-U ftfbOC ‘IT "* T*1* JV74USJtt ijUkt At M>84 ' • O (tOftOfUMO- ll* fCt .»•••••(•; • Hfc»l HfU & /CUStffi ^Zaradi miru in varnosti in na podlagi Bellovega pakta, ki izključuje uporabo sile reševanje sporov, so sklenile Sovjetska Kusijja, države Male antante, Poljska in Grčija dne 3. t. m. v Londonu konvencijo 0 definiciji napadalca, ki je skoraj istovetna z besedilom, ki ga je predlagal od-W za proučitev splošne varnosti na raz-orožitveni konferenci v poročilu g. Politisa 1 dne 24. maja 1933 na podlagi predloga s°vjetske delegacije ...« Tako se glasi začetek sporočila o sklenitvi nenapadalnega pakta, ki je bili sklenjen med Rusijo, Poljsko, Malo antanto in Turčijo, in ki je bil največja senzacija, kar jih je doživel letos politični svet. Kajti s lem paktom je ustvarjen blok miru, tako °gromen in tako mogočen blok, ki more kuii zajamčiti svetu mir in ga obvarovati Pred vojno. Kajti pravilno povdarjajo podpisnice pakta, da je treba v interesu sploš-be varnosti človeštva čim natančneje določiti napadalca, da se na ta način onemogoči vsak izgovor v njegovo opravičilo. Kadar je mir narušen, ni več čas za debatiranje o pojmu napadalca, tedaj je treba z energijo napadalca označiti in proti ojemu nastopiti. Zato se more z vso pravico reči, da je naravnost merilo za miroljubnost vsake države, kako je sodelovala pri definiciji napadalca. Le države, ki so to definicijo izdelale, jo sprejele, so tudi iskreno za mir, dočim pada na države, ki niso mogle odlločiti za jasno stilizacijo ^finicije o napadalcu, očitek, da je bila ^dnja misel njih neodločnosti, da bi se ta definicija mogla obrniti proti njim. In s tem je povedan prvi veliki in sve-tovno-zgodovinski pomen novega pakta. Odločno in brez ovinkov so države vzhoda Nastopile za. mir, ustvarile prvo resno jamstvo zg mir in s tem izvršile kulturno dejanje, ki ga zapad, oni tako hvallisani za-Pad, ni zmogel. Drugi veliki pomen novega pakta se jasno vidi v nadaljnjem besedilu pakta. Vzhodne države so sklenile ta pakt, ker Priznavajo, da ima vsaka država popolno Pavico do neodvisnosti, varnosti, obrambe ritega ozemlja in svobode ter do razvit-a svoje ustave in v želji, da varujjejo zaradi splošnega miru vsem narodom nedotakljivost njihovega ozemlja. Jasno je tp povedano, da novi pakt ne dovolijuje nobene diskusije o reviziji sedanjih mej in je ,zato njegova ost proti ^tvornemu paktu neprikrito povdarjena. šinili so tisti časi, ko bi velesile po mili delile in trgale ozemlje malih držav, er vsaki državi se priznava nedotakljivost njenega ozemlja. Imperialistični na-cr|I fašizma so s tem udarjeni v srce. 1° je v glavnem občečloveški pomen novega pakta, ki je tako pomemben za mir >n varnost človeštva, da gre skleniteljem tega pakta pravica do Noblove nagrade za mir. Še poseben pomen pa ima novi pakt za vsako državo podpisnico. Z zajamčenjem nji varnosti in nedotakljivosti bodo mo-ge vse države teni uspešneje posvetiti vse svoje sile razvoju svojega gospodarstva in kulture. Poleg tega pa rešuje novi pakt še ceilo vi sto drugih važnih političnih vprašanj. Tako je vprašanje Besarabije s podpi-som tega pakta s strani Rusije in Rumu-Rije izgubilo vsako nevarno ost. S posebnim dogovorom med Poljsko in Litvo, ki j* tudi podpisala pakt, je urejeno vprašanje Vilne. Obenem pa je z novim paktom odprta pot za obnovo stikov z Rusijo za Vse države, ki so podpisale ta pakt. In to je razlog, da je bil baš v slovanskih državah pozdravljen novi pakt s posebno radostjo. Skoraj vse slovanske dr-^ve so podpisale ta pakt, one so mu dale s^°j pečat, da ga moremo imenovati kar ?'a Rovanški pakt. Kar je na mogočnem Soholskem taboru v Ljubljani ob zapet ju himne »Hej Slovani« vstajalo kot želja, to z novim slovanskim paktom že pričenja postajati resnica. Pod vodstvom Rusije posegajo Slovani v evropsko zgodovino in novi pakt je dokaz njih volje, da se ne more in ne sme v Evropi nič ukreniti proti njim. Zato je tudi s posebnim veseljem pozdravila novi pakt Jugoslavija in njeno prebivalstvo. Zgrajen je most, ki bo zopet zvezali slovanske države, ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem pogledu. Odpira se ves ogromni horicont slovanskega vzhoda in naši ljudje, stisnjeni na majhnem delu zemlje, bodo tja našli pot za delo in zaslužek. Vemo sicer, da kar nakrat ne bodo iz- u v e n. u s i polnjene vse naše nade in uresničene vse naše želje. Toda mi, ki smo vedno verovali v slovanstvo, ki smo iskati v njem rešitve, vidimo ob sklenitvi novega pakta, kako se ustvarja podlaga, da se te naše želje uresničijo in izvedejo. In če smo preje, le verovali v novi slovanski ideal, bomo sedaj zanj delali in sicer z vso energijo in z vsem požrtvovanjem. Z novim paktom je razbit sovražni obroč, ki so ga kovali okoili Jugoslavije. Tako utrjena je z novim paktom Jugoslavija, da so razrušeni vsi naklepi proti njej. Na eni strani oprta na zavezništvo Francije, na drugi strani okrepljena z blokom vzhoda, more Jugoslavija v miru izpolnjevati svojo veliko misijo. Via f totnoi cudatsUU Stalno nazadovanje produkcije premoga vsled neprestanega padanja železniških nabav je vedno bolj povečevalo število brezposelnih rudarjev, da je bila beda v rudarskih revirjih vedno večja in da je prišla stiska do vrhunca, že je nastala nevarnost, da glad z vsemi svojimi posledicami zagospodari v revirjih. V skrajni stiski so nastopile žene, ki kot gospodinje pač najbolj trpe, kadar se oglaša glad in vzdramile javnost, da treba rudarjem pomagati. Krepko sta se zavzela za rudarje tudi banski svetnik dr. Roš in župan Vodušek in dosegla, da se je začela pomožna akcija za rudarske revirje! *. - ■ ■■■' % •. - >1 .id ; / ,; «:i;t; V prvi vrsti je priskočila na pomoč trboveljska občina sama, kolikor ji dopuščajo skromna sredstva. Izvedla bo iz proračunskih, sodstev nekaj lavnih del! a za Pršilo M -^delija občina med rudarske rodbine okrog 6000 kg bele moke. ft.i c« r> i e c t: l e v.i i'J ‘ v Banska uprava je nakazala za Trbovlje 40.000 in sorazmerne vsote tudi za Zagorje in Hrastnik. Nadalje je odredila, da se še ta teden prično javna dela na, banovinski cesti Trbovlje—Marija Reka—Sv. Pavel in da se zgradi manjša nova cesta. Pri teh delih bo dobilo dela Okrog 250 rudarjev, Večje število rudarjev pa bo zaposlenih tudi pri gradnji ceste Litija—Radeče in razširjenju ceste Celje—Zidani most. ■ ■ : l.. I . Tudi ministrski svet je razpravljal o pomoči, ki jo je treba dati rudarskim revirjem. Finančni minister je sporočil, da je prvi zasilni kredit že nakazan. Sklenilo se je dalje, da se mora vprašanje bednostnega fonda za Dravsko banovino čim preje rešiti. Dovolile se bodo tudi tarifne olajšave, da se poveča konkurenčna sposobnost trboveljskega pre- moga. Minister dr. Kramer pa je opozoril tudi na vpliv, ki bi ga morala država izvajati na velika gospodarska podjetja. Zato je bilo sklenjeno, da se zastopniki TPD povabijo v Beograd na konferenco, kako bi bilo mogoče zaposliti več delavcev. Poseben odbor mini-. strov je bil v ta namen izvoljen. Končno je tudi TPD pod vzela nekaj za omiljenje bede. Določila je, da se bc v juliju obratovalo en dan več, to je 13 dni. Upoštevali se bodo pri zaposlovanju predvsem rodbinski očetje. Pričela se bodo razna dela, za katera je že nakazanih 100.000 Din. Tudi je zastopnik TPD obljubil, da se v praznovalnih dneh ne bo obratovalo. Vsč te pomožne akcije pa seveda še ne zadostujejo, ker je beda vsled dolgotrajnosti krize izčrpala že prav vse rezerve ljudi. Zato je nad vše hvalevredno, da je tudi Sokol pričel pomožno akcijo za rudarske revirje. Prvi namestnik G angl je izdal oklic, V katerem apelira na sokolsko bratstvo, da priskoči z dejanji bratoljubja umirajočim na pomoč. Takoj naj bo ta pomoč! Vse darove je poslati na naslov »Sokolska župa Celje«! Sokolski Savez sam je nakazal v prvo pomoč 5000 Din. Pričakujemo, da bo iniciativa sokolstva našla tudi v drugih krogih dosti posnemanja in da bo javnost priskočila trpečim revirjem na pomoč,‘kajti tam nam umira narod od pomanjkanja! Zato darujte za trpeče rudarje! Končno pa moramo zopet ponoviti svojo staro zahtevo. Pravo pomoč morejo dati rudarskim revirjem le velika javna dela. Savska cesta mora postati prva zahteva vse naše javnosti in gradnja savske ceste se mora pričeti! To je najboljša in res izdatna pomoč Trbovljam in delavskim revirjem! ?*&naiUe*t obisk sbcoUovhiU sol il'> ■ !. ) — ul j ■■ . ! •>. o ,'T' Na vseh naših srednjih šolah (gimnazijah, realkah, učiteljiščih in semeniščih) je bilo do 140.000 učencev, na strokovnih šolah pa le 8000. V tem nerazmerju je tudi pojasnilo, zakaj ne napreduje naše gospodarstvo tako, kakor bi moralo. Iz starih časov smo vajeni, da polagamo največjo važnost na pisarniško delo, da ustvarjamo nepregledne armade uradnikov, da se vse naše javno življenje vedno bolj birokratizira. Na gospodarstvo in na pridobitne poklice pa se polaga premajhna važnost. Mesto podjetij ustvarjamo pisarne, mesto da bi upravo poenostavljali, jo kom-pliciramo, da moremo zaposliti preštevilne absolvente srednjih šol. Iz pretiranega spoštovanja kanclijskkn delom ustvarjamo hiperprodukcijo inteligence, kar mora nujno roditi inteligenčni proletairijat. Gospodarstvo, ki mora na vse zadnje najti sredstva za vzdrževanje te velikanske armade le za pisarne šolanih ljudi, pa omaguje pod prevelikim bremenom javnih dajatev. Nastaja tako nad vse nezdravo razmerje, da odstotek pridobitnih ljudi pada, odstotek le upravne posle delajočih ljudi pa raste. A samo pridobitni ljudje ustvarjajo nove dohodke in dajo ljudem zaslužka, dočim je uprava le režijski strošek, ki je tem težje znosljiv, čim večji postaja. 2e celo pa je treba omejiti režijske izdatke v času krize, ker pri manjšem zaslužku mora tudi režija postati manjša. Zato je nad vse pozdraviti izjavo pomočnika prosvetnega ministra dr. Dvornikovima, da bo vlada bolj skrbela za razvoj meščanskih šol, ki jih hoče polagoma spremeniti v strokovne srednje šole, ki se bodo prilagodile posebnim potrebam vsakega okraja. V novih strokovnih in samostojnih šolah naj dobe absolventi res pravo znanje v kmetijskih, industrijskih in obrtnih strokah, gojenke pa v gospodinjskih in umetno obrtnih panogah. K temu programu, ki je nad vse hvalevreden je dostaviti samo še eno. Izkušnja uči, da je želja po pisarniškem delu tako splošna in tako močna, da dobivamo celo iz strokovnih šol mnogo preveč uradnikov. Zato bodi prva naloga novih strokovnih šol, da bodo učile res le za praktično življenje in da bodo vzgojile gojence, ki bodo ostali v delavnicah in laboratorijih. Vse sile bo treba napeti, da bo že enkrat izginilo ono nesrečno naziranje, da je ročno delo manjvredno, da je najplemenitejše orodje peresnik. Čisto napačno je to naziranje, ker za delo v delavnicah je potrebna spretnost, ki je vedno dokaz naravne inteligence, dočim v pisarnah ni treba dostikrat nič drugega ko vestno kopiranje uradnega »šimelna«, in vztrajnost v sedenju. Zmagati mora nova miselnost, da se človek ceni po ustvarjajočem delu, po koristnosti njegovega dela za celoto, ne pa po pridnosti sedenja. In ta miselnost mora zmagati tudi zato, ker je v naprednih državah že zmagala in se ljudje ne plačujejo več po izpričevalih, temveč po vrednosti njih dela. Če ne bo tudi pri nas prodrlo to prepričanje, [M>tem ne bomo nikdar konkurenčni in naše gospodarstvo bo zastalo v tej meri, da bo prišlo do splošnega obubo-žanja naroda. Ta nevarnost je teni večja, ker se naši ljudje ne morejo več izseljevati, ker kar neprestano raste armada 'brezposelnih. Za to armado moramo najti nove možnosti zaslužka in to je mogoče le na ta načiri, da morejo naša trgovina, industrija in obrt nastaviti več ljudi. Za ves naš naravhi prirastek mora najti kruh naše pridobitno gospodarstvo, ali pa nam armada brezposelnih narašte do katastrofalne višine. Zato treba na eni strani na vso moč pospeševati produktivno gospodarstvo, podpirati obrt, da se bo mogel čim bolj razviti, na drugi strani pa pospeševati strokovno šolstvo, da bo imelo naše pridobitno gospodarstvo vedno dovolj sposobnih ljudi, ki bodo neprestano izpopolnjevali našo produkcijo, da bo ta kos vsaki konkurenci. To je naloga, ki jo moramo izvesti, če hočemo, da bomo živeli vsi v blagostanju. Na začetku te nove poti, ki jo moramo prehoditi, pa jo treba premagati oni nesrečni predsodek o večvrednosti pisarniškega dela. Je tudi to delo potrebno in do gotove mere koristno, toda blagostanje naroda se ustvarja v delavnicah, v kontor-jih, v laboratorijih, na polju in v tvorni-cah! In. temu produktivnemu delu več veljave in zato več strokovnega šolstva! SfflOMUUUtt 0 tcOHSfcCH&n fnocatocifu x hCtnSkUhi iv I.; p.i uo.itmKK V Londonu se je pogajal dr. Schacht z zastopniki nemških upnikov in kot rezultat teh pogajanj objavlja sedaj nemška Državna banka, da so za drugo letošnje polletje predvidena tujim upnikom ta plačila: 1. Obresti in amortizacijski zneski po Dawesovem posojilu iz 1. 1924. bodo v polnem znesku transferitani. 2. Po Youngovem posojilu iz i. 1930. bodo v polnem znesku transferirane le obresti. . j • t 3. Zneski za amortizacijo po Youngo-vem posojilu kakor tudi vsi drugi dospeli amortizacijski zneski se ne bodo transferirali. 4. Vse obresti in plačila na ime deleža iri dobička, ki bodo zapadle v tem polletju, pa se bodo transferirala do polovice. Za netransferirane obresti in deleže dobe upniki obligacije konverzijske blagajne in bodo mogli s temi boni kupčevati. Ta sporazum je bil v Švici sprejet z zadovoljstvom, v Angliji pa z velikim ogorčenjem. Položaj Državne banke mora biti po tem njenem obvestilu zelo slab, ker znašajo vse obresti, ki Jih mora plačati Nemčija, le 400 milijonov mark. Nemčija pa izjavlja sedaj, da more plačati komaj 100 milijonov mark za obrestno službo. Očividno hoče Nemčija dopolniti svoje zlate zaloge, ki so padle že pod 10 »/o. Vo Rooseveltovem Popoln neuspok londonsko konference v vatulne*n vprašanju -Usoda londonsko konference isto negotova Dve glavni nalogi je imela londonska konferenca: rešiti vprašanje stabilizacije valut na podlagi zlate valute in doseči z znižanjem carin oživitev mednarodne trgovine. Danes je že jasno, da londonska konferenca ne bo dosegla nobenega teh čilijev. Stabilizacijo valut je preprečil Roosevelt s svojo spomenico, ki je zlomila hrbtenico londonske konference, kakor je dejal do-minionski minister Tomas. Ker pa države z zlato veljavo stoje na stališču, da je stabilizacija valut pogoj carinskega premirja, je vsled tega onemogočeno tudi doseženje drugega cilja londonske konference. Ni zato čuda, če prevladuje med nekaterimi delegacijami na londonski konferenci mnenje, da je najbolje, če se konferenca razide, ko pa itak ne bi mogla doseči nič drugega ko kopo lepih in umetno sestavljenih, zato pa praktično tem manj pomembnih resolucij. Vendar pa še ni gotovo, da bo odgoditev konference tudi sklenjena. Predvsem se trudi Mac Donalld, da reši konferenco in da doseže vsaj ustanovitev stalnega odbora, ki bi nadaljeval delo konference in jo 'v ugodnem trenutku zopet sklical. Tudi delegati nekaterih drugih držav skušajo rešiti konferenco in so imela njih prizadevanja tudi že delen uspeh. Tako se je sicer odgodila cela vrsta pododborov, ne pa vsi. Tako zaseda še naprej odbor za ureditev produkcije, ki razpravlja baš sedaj o vprašanju premogovne produkcije. Predsednik odbora je izjavil, da bi bilo nedostojno slediti primeru drugih odborov, ki so se odgodili. In to mnenje je odbor sprejel in s tem je dana možnost, da konferenca le ne bo brez uspeha. Kajti z ureditvijo produkcije bi bila dejansko ustvarjena velika možnost za dvig mednarodne trgovine. S tem pa bi bil tudi že ustvarjen most k Rooseveltovi spomenici, ki opominja, da mora biti glavni cilj konference le obnova svetovne trgovine. Rooseveltova spomenica Bdlj ko vsebina spomenice je razkačil delegate njen ton in pa to, da so ameriški delegati več ko dva tedna sodelovali pri razpravi stabilizacijskega vprašanja, na konec pa z Rooseveltovo spomenico čisto spremenili svoje stališče in šele sedaj povedali, da sploh nočejo nič slišati o stabilizaciji. Ne brez pravice pravijo delegati držav z zlato valuto, da bi mogli ameriški delegati že takoj priti s svojo pravo barvo na dan in prihraniti konferenci nepotrebno delo in še tem večje razočaranje. Polagoma pa postaja tudi razočaranje zaradi Rooseveltove spomenice mirnejše in spomenica se presoja tudi Že bolj mirno. Kaj pravi prav za prav Roosevelt v svoji spomenici? »Smatral bi za katastrofo,« pravi Roosevelt, »če bi se pustili zapeljati od eksperimenta, ki se tiče le valut nekaterih narodov. Bil bi to znak nesposobnosti in majhnega razumevanja za cilje konference Nemogoče je svet dalje uspavati v iluziji, da je treba doseči provizorično in le umetno stabilizacijo nekaterih večjih držav. Notranje gospodarsko ozdravljenje države je mnogo važnejši faktor, ko pa stanje njenih valut in deviz. Zato je za dosego definitivne stabilizacije mnogo važnejše, da države znižajo svoje izdatke na višino, ki odgovarja njih potrebam ... Združene države se prizadevajo najti dolar, ki bo imel tudi za bodoče generacije isto kupno moč, ki jo skušamo doseči sedaj. Dosega tega cilja bo več pripomogla k blagostanju tudi drugih narodov, ko pa dolarski tečaj na-pram funtu in franku za dva meseca. Naš cilj je trajna stabilizacija vseh deviz. Zlato ali zlato v zvezi s srebrom more tudi naprej ostati kot kritje valut, ni pa sedaj pravi čas, da bi razpršili vse zlate rezerve sveta. Kakor hitro bo svet enoten v splošnih političnih smernicah in kakor hitro bo večina držav dokazala, da so njih proračuni uravnovešeni, potem bo čas, da razpravljamo na zdravi podlagi o boljši razdelitvi zlatih in srebrnih zalog na svetu. Obnova svetovnega gospodarstva je važna, samo provizorična določitev valutnih •tečajev pa ne reši tega vprašanja. Prizadevati se mora nasprotno, da pregledamo in omejimo uvozne prepovedi in s tem ollajšamo izmenjavo blaga. V ta namen je bila tudi sklicana londonska konferenca in od tega cilja se ne sme oddaljiti. Roosevelt torej ne izključuje končne stabilizacije valut, temveč je le mnenja, da bi se takoj mogla izvesti le provizorična, ki pa čez dva meseca zopet ne bi zadosto-valla. Roosevelt vidi, da je padec dolarja zelo poživil ameriško gospodarstvo in to poživljenje je zanj edino važno in zanimivo vprašanje. Naj tudi druge države slede primeru Amerike in z devalvacijo valut ožive svoja gospodarstva. Potem bodo vse države obremenjene z enako krivdo in enakim dobičkom in prišel bi čas za dokončno ureditev vseh valutnih vprašanj in za splošno stabilizacijo valut. Rooseveltovo stallišče torej ne izključuje kar naprej vsak uspeh londonske konference in bi bil tudi na tem stališču sporazum mogoč. Toda težava je v tem, ker olajšuje Rooseveltovo stališče delo špekulaciji, ki je že atakirala holandski goldinar in bo svoje atake še razširila. Ta špekulacija povečuje negotovost, ki je največja ovira sporazumu med narodi. V četrtek se sestane predsedstvo konference, da odloči o njeni nadaljnji usodi. Po vsem silnem pesimizmu, ki je nastal po objavi Rooseveltove poslanice, se je razburjenje poleglo in se zato množe glasovi, da bo londonska konferenca ostala pri živlljenju, čeprav bo to le bolj skromno. Gd/uOspzcMekjo ZLATE REZERVE ZLATE FRONTE. Guverner Nizozemske banke Trip je izjavil dopisniku »Reuterja« med drugim to-le: »Države, ki so ohranile zlato veljavo, razpolagajo danes s polovico kovanega zlata, kar ga je na svetu. Če 'bodo sodelovale in ostale hladnokrvne, se ne more tem državam nič zgoditi. STALIŠČE ANGLIJE. Angleška ni doslej še ničesar izjavila o svojem stališču v vprašanju stabilizacije valut. Trde pa, da bo Anglija pristala na formulo, ki bo naperjena proti valutni špekulaciji in ki se bo izjavila proti temu, da vlade svojo lastno valuto umetno razvrednotijo v namenu, da morejo trenutno izvoziti več blaga. PADEC DOLARJA Na vseh velikih borzah je dotar zopet nazadoval in dosegel najnižjo točko, odkar je Velika Britanija zapustila zlato veljavo. Na londonski borzi je notiral dolar 4-35 in nato nazadoval na 4-33 in pol. Na pariški borzi je padel dolarjev tečaj na 19-40, a niti za ta nizki tečaj ni bilo povpraševanja po dolarju. V Curihu pa je nazadoval dolarjev tečaj od 4-08 na 3-87. Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 30. junija 1933. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 4 (6), Savski 2 (12), Vrbaski — (—), Primorski 4 (5), Drinski 2 (13), Zetski — (4), Dunavski 7 (4), Moravski 4 (7), Var-darski — (14), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (5). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 5 (13), Savski 2 (26), Vrbaski — (6), Primorski 1 (1), Primorski 1 (1), Drinski 2 (9), Zetski — (—), Dunavski 1 (10), Moravski — (1), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). 3. Otvorjena posredovalna postopanja: v Dravski banovini 21, Savski 73, Vrbaski 11, Primorski 28, Drinski 29, Zetski 6, Dunavski 17,. Moravski 1, Vardarski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 6. 4. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (5), Savski 5 (5), Vrbaski 2 (—), Primorski 2 (2), Drinski 4 (5), Zetski 2 (3), Dunavski 11 (16), Moravski 6 (6), Vardarski 6 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (3). 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 5 (17), Savski 10 (29), Vrbaski 6 (6), Primorski 4 (4), Drinski 4 (13), Zetski 5 (1), Dunavski 6 (21), Moravski 2 (1), Vardarski 4 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 6 (3). (fapodaeeUi odnošafi med Jugoetavlfr if* Paledina V sredo popoldne je bila v posvetovalnici Zbornice TOI izredno zanimiva gospodarska anketa. Naš honorarni konzul v Jaffi, g. Rožanski, ki je prišel iz Palestine, je Zbranim gospodarskim interesentom pokazal v kratkih, a jedrnatih obrisih gospodarsko sliko Palestine in zlasti praktične možnosti našega izvoza v Palestino. Dejstvo je, da bi se mogle izvažati iz Jugoslavije v Palestino znatne količine našega blaga, zlasti stavbnega lesa vsake vrste; nadalje bi mogli izvažati les za zaboje in tudi same zaboje, kovinske izdelke, jabolka, sir itd. Predpogoj pa je organizirana prodaja, vsled tega je treba ustanoviti jugoslovansko-levantski odbor in skupni prodajni urad, kajti le na ta način bi se mogle vzpostaviti direktne paroplovne zveze med našimi pristanišči in Levanto; brez direktnih rednih paroplovnih zvez pa trgovina s Palestino ni niti mogoča. V Palestino prihaja mesečno okrog 2500 novih priseljencev, vsled česar je tam stavbna delavnost silno živahna. Vse druge evropske države se zavedajo važnosti Palestine kot konsumenta in kot posredovalca s Sirijo, Mezopotamijo in Irakom ter imajo svojo prodajno organizacijo v Palestini že dokaj lepo razvito. Vsled tega se nameravajo žeta mesec osnovati preje omenjene organizacije za naš izvoz tudi v Palestini, da bo omogočeno direktno in praktično delo interesentov z ene in druge strani. Pri teh organizacijah, ki bodo do 15. t. m. s pomočjo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine skupno z gospodarskimi zbornicami že osnovane, bodo predvsem zastopani interesenti sami, da bo lako praktično delo zasigurano. Prav interesantna in detajlna vprašanja v tem [»ogledu je obravnaval tudi referent zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, g. Premužič, ki spremlja g. konzula na njegovem potu. G. Lenarčič Josip, zbornični svetnik, ki je vodil zanimivo anketo, se je prav Jepo zahvalil obema gospodoma za interesantna izvajanja, izražujoč trdno nado, da ne bo izostal praktičen uspeh te ankete. kupuje in prodaja ALOJZ GREBENC, Ljubljana Tjrrfieva (Dunajska) cesta 36 ZAKLJUČEK ENOLETNEGA TRG. TEČAJA V MARIBORU Ustni zaključni izpiti na enoletnem trgovskem tečaju Slovenskega trgovskega društva v Mariboru so bili dne 26. in 27. ju-ttlja- Dve učenki sta napravili izpit z odličnim, 8 s prav dobrim, ostale pa z dobrim in zadostnim uspehom. En učenec ni bil pripuščen k izpitu. Ob sklepu so bile najboljše učenke nagrajene s krasnimi darili, podarjenimi od članov STD. Darila so poklonili: Zdravko Anderle, Zlata Brišnik, Paš Anton, Preac Alojz, Pinter & Lenart in Rozina Drago. Prva darila so prejele Tavčar Hilda in Me-jovšek Iraja za odlični uspeh ter Jordan Marija kot najboljša strojepiska. Za zanimanje, ki so ga izkazali člani STD gojenkam svojega tečaja, se ravnateljstvo najlepše zahvaljuje. Vpisovanje za prihodnje leto se vrši vsak dan od 10. do 11. ure v prostorih državne trgovske akademije, Zrinskega trg štev. 1. Vse informacije glede vpisovanja daje ravnateljstvo tečaja ustno ali pa pismeno. Zahtevajte prospekte. NOV LIST. V Kranju je začel izhajati nov tednik »Triglav«. V svojem uvodniku naglaša, da bo ena njegovih glavnih nalog, da poroča o potrebah in željah malega človeka, kmeta in obrtnika na deželi, ker drugi časopisi nimajo za potrebe teh ljudi dovolj prostora. V političnem pogledu je list odločno na stališču državnega in narodnega edinstva. — Prva številka lista je izšla na osmih straneh velikega obsega in prinaša mnogo zanimivega gradiva. Omeniti je zlasti prispevke k jubileju kranjske čitalnice. Med drugim je objavil v prvi številki članek tudi nar. posli. Cerer o potrebi nove gospodarske smeri. List tiska tiskarna »Sava« v Kranju. List izdaja konzorcij »Triglav«, za katerega odgovarja Firanc Luznar, urednik lista pa je Ivan Fugina. 9oivetu Po definiciji o napadalcu, ki so jo sprejele 'vzhodne države, je napadalec tudi ona država, ki trpi in ne razpusti oboro; Ženih tolp, ki z njenega področja vpadaj« na ozemlje druge države. Italijanski listi so Sklenitev vzhodnega londonskega pakta, kakor imenujejo nenapadalni pakt z Rusijo, zabeležili brc* komentarja in kolikor mogoče nevidno. — Nemški listi so nad vse rezervirani in pišejo o nepotrebnosti tega pakta. — Odkrito pa pozdravljajo pakt francoski listi ki pišejo o njegovem velikem pomenu, še bolj navdušeni pa so slovanski listi. Čisto odkrito napovedujejo francoski li' sti, da se bo sedaj pričelo dello za gospodarsko zedinjenje podonavskih držav. Listi naglašajo, da bo z Italijo lahko dose žen sporazum, če se bo zagotovil večji odjem italijanskega blaga v Podonavju. Roosevelt je poslat londonski konferenci novo sporočilo, v katerem pravi, da ne razume, zakaj naj bi se londonska konferenca odgodila. Anglija namerava po zgledu držav zlato valuto ustanoviti »štedinski blok«, ki bi ga tvorile te države: Anglija in britanski dominioni, skandinavske države, južna Amerika in nekatere azijske države. Francosko časopisje je pričelo ostro kampanjo, ker je nemška vlada izdala odlok, da se policija opremi z letali. S tem je kršena versajska pogodba, ker sb Nemčiji prepovedana vojaška letala. Med bolgarskimi zemljedclskimi strankami, ki so v opoziciji proti vladi, je pri šlo do popotnega sporazuma. Sestavljen j« nov izvršni odbor, kateremu pripadajo člani vseh opozicionalnih zemljedelskil* skupin. Nova zedinjena bolgarska zemlje-delska stranka bo delov at a v duhu Starn-bolijskijeve ideje. V južni Bolgarski je bila odkrita velik« komunistična zarota, katere središče je bilo v Plovdivu. Pri nadomestnih volitvah v Solunu je dobila venizelistična opozicija, za katero so glasovali tudi komunisti, veliko večino- Društvo narodov bo dovolilo Avstrij* uvedbo milice, za katero bodo prvi nabor1 v februarju. Avstrijska ženska zveza je sklenila, d« se v celoti priključi Dollfussovi avstrijski domoljubni fronti. Giimbos se je ostro izjavil proti avstrij' sko-madjarski uniji. Trditev, da bi mogl« Madjarsiko rešiti le avstrijsko-madjarsk« personalna unija, da je naravnost fantastična. Legitimisti so na to izjavo odgovorili z ustanovitvijo lastne stranke. 1’apenova misija v Vatikanu je vendarle uspela in bo zaključen med Nemčijo i" Vatikanom modus vivendi, po katerem bodo še naprej dovoljene katoliške kulturne in verske organizacije, politične P® bodo prenehale delovati. Takoj, ko sprejme berlinska vlada ta sporazum, bo centru m razpuščen. »Osservatore Romano« piše, da je Hitlerjev narodni socializem močno podoben boljševizmu, od katerega se prav za pra^ razlikuje le v tem, da hoče hitlerizem bit* nacionalen, boljševizem pa mednaroden. Ilitlerjevci so ustanovili svojo organizacijo v kneževini Lichtenstein, odkoder bodo vodili akcijo proti avstrijski vladi. Po novem nemškem uradniškem zakon« ne 'bodo mogli biti nearijci državni uradniki. Žene pa bodo mogle postati definitivne uradnice šele po 35. letu. Strescmaimova nemška ljudska stranka se je razpustila in pridružila hitlerjevceim Ko bo še razpuščen katoliški centrum, bo Nemčija iindla samo eno politično stranko — Hitlerjevo. Hitlerjeva vlada je prepovedala vsem občinam, deželam in javnim korporacijam najemanje posojil za javna della. Na sovjetskega trgovinskega zastopnik« v Tokiu je bil poskusen atentat. Atentatorja, ki pripada desničarskim krogom, so zaprli. Mednarodni lutkarski kongres je bit v Ljubljani v dneh 4. in 5. julija. Obenem je bila prirejena tudi lepo uspela razstav«- Sodnih taks je bilo plačanih v prvil* petih mesecih v Sloveniji za 5,531.034 Dim Otvorjen je telefonski promet med J«' goslavijo in Palestino. Taksa za pogovor znaša 6 zl. frankov, a taksa za zvezo 2 z*' franka. Tvorniea Hutter v Mariboru gradi novo predilnico, ki bo dala 800 delavcem ll0' vega zaslužka. Tudi novo tkalnico bo zgodila tvorniea, s katero bo zaposlenih 800 novih delavcev. Denocdvo- Narodna banka kraljevine Jugoslavije Stanje 30. junija 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna Podloga . 1.899,961.494.03 (- 1.876.523-25) Devize, ki niso v podlogi 41,914.041-94 (— 1,170.323-43) Kovani no- veo v niklju 334,329.377-— (-48,179.791-—) Posojila . . 2.243,115.724-28 (—58,302.316-88) Prednostni Papirji . . 13,320.000-- (- 2,131.200-—) Prejšnji pred- jemi državi 1.814,706.629-97 <+ 397.661-34) Začasni pred-jomi gl. drž. blagajni . 600.000.000-- ^rednosti re- lervn.fonda 46,595.210-61 (-11,449.352-79) ^rednosti ostalih fondov ... 6,774.851-30 (- 1,158.263-42) Nepremifini- ne . . . 156,905.797-77 (- 3.242.984-60) Razna aktiva 117,006.472-69 (+48,027.222.90) 7.274.629.599-59 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 66,801.019-71 (—11,449.352-79) Ostali fondi 8,551.847-61 (- 1,159.589.42) NovCanice v obtoku . . 4.403,464.270-— (+54,665.280--) Obveze na pokaz . . 957.397.388-33 (-57,770.421-39) Obveze z rokom . . . 1.279,185.893-35 (-17,985.230-90) Razna pasiva 379,239.180-59 (—46,386.556-63) 7.274.629.599-59 jn ob. veze . . . 6.360.851.658-33 ^elotno kritje . . . 35"44°/„ Kritje v zlatu . . . 33'52°/, Obrestna mera: po sakomplu.............................7*4% DO lombaHit 9% ODGODITEV AVSTRIJSKEGA POSOJILA »Neue freie Presse« doznava, da ni izključeno, da bo avstrijsko posojilo od-godeno na jesen, ker je sedanji položaj na francoskem denarnem trgu za nova Posojila neugoden, če bi se posojilo od-Bodilo, potem bo dobila Avstrija akontacijo v višini polovice posojila. * Estonski parlament v Revalu je sklenil, da Estonska takoj opusti zlato veljavo. Zlato kritje nemške Državne banke je vsled močnih zahtev ob ultimu prvega Polletja padlo na 6-8°/o. Gd/ua,pta6&6,jc Soffics žuHOnia Konzul g. A. Rojanski iz Haife je dospel v sredo dne 5. t. m. v Ljubljano. Interesentom bo dajal pojasnila glede izvoza v Levanto v tajništvu zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10, med 16. in 18. uro. TRGOVINSKI DOGOVOR S FRANCIJO Francoski parlament je brez debate sPrejel načrt trgovinske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo z dne 1. novembra 1932. o preferenčnih ugodnostih za jugoslovansko koruzo. Trgovinska pogodba z Grčijo, ki je potekla dne 1. julija t. 1., je podaljšana do 15. t. m. Izvoz piva iz Češkoslovaške še nadalje Nazaduje. V juniju je znašal izvoz le 6177 hektolitrov, dočim je v istem mesecu lani znašal še 10.018 h.!. Američani bodo izvozili v Rusijo 80.000 W bombaža, ki ga ibodo plačali sovjeti po enem letu. Plačali bodo 5°/o obresti. Za Plačilo jamči sovjetska Državna banka. Rumunska pšenična žetev se ceni po optimističnih izjavah na 250.000 vagonov Pšenice, od katerih bi bilo potrebno za setev in za konzum na vasi 100.000 vagonov, 120.000 vagonov bi bilo za ostali domači konzum in 30.000 vagonov bi bilo Prostih za izvoz. fc tj j t barva, plesira in ke- V lA Urah miino snaii obleke, klobuke Ud. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 3. Telefon it. »-72. Vjc<>UU*wL našega izvoza 30.000 vofrCMH/ pšenice fo uzv&z Pred dnevi je imela beograjska trgovinska zbornica plenarno sejo, na kateri se je obširno razpravljalo o vprašanjih našega izvoza. Predsednik zbornice Stanojevič je poročal o našem letošnjem izvozu žita in med drugim dejal: Žetev ječmena in pšenice se je ponekod že začela in do polovice julija bo že nekaj pšenice za izvoz. Zato je potrebno, da se čim prej razčisti položaj in da se ve, kako se bo izvozila pšenica ali po »Pri-zadu« ali pa bo trgovina prosta in se bo plačala izvozna premija, če bodo cene preveč nizke. Sedanje stanje pšenice je zadovoljive. Ni pretirano, če se ceni, da bo letos pšenice za izvoz okoli 30.000 vagonov. Povprečna kvaliteta bo 76 kg pri hektolitru, ponekod1 tudi od 72 do 78 kg. Kjer je pšenica polegla, bo kvaliteta slabejša, a take pšenice bo okoli 5 odstotkov. Bolezni, ki so lani napadle pšenico, letos ni. Lansko leto je bilo zasejanih s pšenico 1,700.000 hektarjev in smo izvozili pšenice 13.300 vagonov, za katero smo dobili 163 milijonov dinarjev. Večinoma pa je bila ta pšenica še iz leta 1931. Za koruzo ni mogoče še nič napovedovati, vsekakor pa bo tudi koruze dosti za izvoz. S koruzo je zasejanih 2 milijona hektarjev. Lani smo imeli z Avstrijo in Češkoslovaško dogovorjene kontingente, ki smo jih mogli v celoti izrabiti, dočim jih s Francijo nismo mogli. Dokler se ne ve, kakšne cene bo mogoče doseči na tujih trgih, bi bilo potrebno, da se do konca avgusta dovoli svobodna prodaja in izvoz pšenice. To je potrebno zato, da morejo oni, ki morajo takoj prodati pšenico, najti kupce. Cene. ki se danes plačujejo — okoli 135 dinarjev za sto kilogramov — bi bile za avgust nezadovoljive. Če se kmalu ne odloči vprašanje pšeničnega izvoza, morejo vsled te negotovosti cene še bolj nazadovati. Po daljši debati je plenum zbornice sklenil, da bi bilo najprimerneje, 1. da se dovoli svoboden izvoz pšenice, 2. da bi bila znosljiva osnovna cena za pšenico 120 Din za pšenico od 76 kg in 3. da se uvedejo izvozne premije, če bi se morala prodajati pšenica pod to ceno in to takoj in na podlagi dokumentov. IčaUa {e % vzv&zMn našega $ad\a Na plenarni seji beograjske zbornice za trgovino je podal izčrpen referat o našem sadnem izvozu podpredsednik zbornice Voja Petkovič. Iz njegovega referata posnemamo: Pri nas prihajajo za izvoz v večjih količinah v poštev: jabolka, češplje, grozdje, oreh, gotove količine hrušk in dalmatinske višnje. Dokler ni napadla sadna uš naših češpelj, je naša država pridelala največ češpelj in sicer od 800 do 900 tisoč ton na leto. Deloma vsled sadne uši, deloma pa vsled velikega napredka sadjarstva v Kaliforniji, pa nas je Amerika prehitela in prišla na prvo mesto. V dobi od leta 1921 do 1930 smo izvozili češpelj v sirovem in predelanem stanju za okoli 2.077 milijonov dinarjev ali povprečno na leto za nekaj nad 200 milijonov dinarjev. V zadnjih letih pa izvažamo češpelj le še za 80 do 90 milijonov dinarjev. Jabolka pridejo po svojem pomenu takoj za slivami, ker so zavzela jabolka v svetovnem sadjarstvu zelo važno mesto in se tudi pri nas posveča jabolkam velika pozornost. Napačno pa je, da imamo pri nas več vrst jabolk, kar je v škodo prodajni ceni naših jabolk v tujini. Tudi manipulacija z jabolki je še slaba. Oreh je začel zavzemati v naši trgovinski bilanci važno mesto. Potrošnja oreha ina svetu vedno bolj raste. Oreh ima pri nas vse pogoje za napredek. Gro*dje gojimo v velikih količinah, toda večinoma le vinske vrste. S pospeševanjem namiznega grozdja smo začeli pridobivati tal na tujih trgih in zlasti za smederevsko grozdje je vedno več povpraševanja. Naše sadje troši največ srednja Evropa, Češkoslovaška, Avstrija, Italija, Madjarska in Nemčija, a ga izvažamo tudi v druge države. V prejšnjih letih je znašal naš sadni izvoz letno med 300 do 350 milijonov dinarjev, a je sedaj padel na 200 milijonov. Zato je treba naše sadjarstvo po določenem načrtu zboljšati in ga dvigniti. Zlasti je petrebno, da pridemo do dobre in strokovne organizacije v sadjarski stroki, tako pri proizvajalcih ko pri trgovcih. Zlasti pa bi bilo potrebno: 1. da se v sosedne države zagotovi neoviran in čim večji izvoz našega sadja. 2. Če bodo dogovorjeni kontingenti za izvoz našega sadja v druge države, maj bodo ti kontingenti čim večji in po možnosti brez vsake carinske obremenitve ali pa kvfečjemu le proti majhni carini. 3. da se za izvoz sadja olajšajo devizni predpisi. 4. Med najvažnejše probleme spada tudi vprašanje financiranja letošnjega sadnega izvoza.' Proizvajalec nima denarja, da bi sam izvozil sadje, trgovci-izvozniki pa so tudi brez zadostnih sredstev, da bi mogli izvažati v večjem obsegu. Zato se mora omogočiti kreditiranje na ta način, da državne denarne ustanove ali Narodna banka omogočijo zasebnim bankam ali kakšni državni ustanovi, da financirajo izvoz sadja s kratkoročnimi krediti v manjših zneskih. Da bi se preprečile neprijetne in pogoste pritožbe tujih kupcev proti izvoženemu sadju, je potrebno, da ministrstvo po pristojnih organih odredi, da se bo sadje skrbno bralo, da se dobro hrani in dobro natovori, češplje pa da se dobro suše. Zato je potrebno, da ministrstvo pazi na to, da se pravilnik o kontroli sadnega branja in izvoza sadja natančno vpošteva, ker so predpisi tega pravilnika dobri. Ker se pogosto slišijo pritožbe iz tujine o načinu paketiranja našega sadja, je Zbornica skupno z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine izdelala pravilnik, ki se bo v obliki knjižice razdelil med vse interesente. Na svetu silno raste potrošnja sadja, ker razvijajo vse države veliko propagando za čim večji konzum sadja, ker je sadje zdravju koristno. Tako je uvozila Nemčija v letu 1932 sadja za 2 milijardi dinarjev, južnega sadja pa celo za tri milijarde. To nas dovolj zgovorno opominja, da posvetimo razvoju našega sadjarstva in izvozu sadja čim večjo pozornost. Zc^Uocc ftd vzv&zu živine O težkočah, ki jih mora premagovati naš izvoz živine, je obširno poročal na seji beograjske zbornico g. Milivoj Kostič. Iz njegovega poročila posnemamo: Izvoz živine se bori z največ j imi težko-čami v uvoznih konzumnih državah. V nekaterih je obremenjen z veliko uvozno carino, v nekaterih je sploh popolnoma prepovedan. Ko še ni bila sklenjena dodatna trgovinska pogodba z Italijo (v aprilu 1932) je bila Italija veliki kupec naše goveje živine. Od tedaj pa izvažamo v Italijo vsled velike carine (350 Mir ali 1300 Din od glave) in vsled carinskih ugodnosti, ki jih uživajo Madjari, le še izjemoma in v skrajni sili, ker je cena živine nizka. čoškoslovaška sploh ne sprejema naše goveje živine. Prav tako tudi ne Švica in Francija. Grška bi sprejemala, a so njene potrebe primeroma majhne. Tudi potrebe Egipta in Palestine niso posebne. Naš najboljši kupec je Avstrija. Toda prejšnji tedenski kontingent v višini 192 glav goveje živine je sedaj znižan na celih 100 glav. Potrebno bi zaito bilo, da si priborimo dostop v države, ki so nam sedaj še zaprte. Nadalje jo treba delati na to, da se šestkrat povečana carina v Italiji zniža. V Palestini in Aleksandriji je treba organizirati moderno prodajo in urediti prevoz a našimi ladjami iz Soluna v Levanto. Znaitno povečati pa bi bilo treba naš kontingent v Avstriji. Do lanskoletnega povečanja carine je Italija v precejšnji meri uvažala, naše svinjo manjše teže. Visoka carina, približno 4 dinarje od kilograma, je la izvoz ustavila. Najboljši kupci naših svinj sta in ostaneta Avstrija in Češkoslovaška. Avstrija je lani uvozila 162.000 svinj, Češkoslovaška pa 55.000. Morali bi stremi ti za tem, da povečamo izvoz v Avstrijo in zlasti v češkoslovaško, kamor izvažamo mnogo premalo. Tudi Francija bi mogla biti velik uvoznik naših jorkširskih svinj. Enako bi mogla tudi Švica »prejeti nekaj jork- širskih svinj. Carino v Italiji je treba znižati na pametno višino. Pri nas doma pa bi bilo treba znižati režijo m ustvariti udobna nakladišča, kjer ta še manjkajo. Že nekaj let je, odkar je popolnoma prenehal izvoz naše salame in gnjati. Samo dvajset vagonov masti in slanine se sedaj Izvaža v češkoslovaško. V interesu svoje industrije so uvedle uvozne države velike carine na klavnične proizvode, ali pa sploh prepovedale uvoz. Ti proizvodi pa prenesejo daljšo pott in zato bi bilo treba delati na to da se carine znižajo in da se našim mesnim proizvodom najde mesto tudi na angleškem Itrgu. Izvoz jajc silno nazaduje vsled velikih uvoznih ovir in vedno večjih carin uvoznih •konzumnih držav. Kako silne težave se delajo našemu izvozu, se vidi iz tega, da pobira Italija carino celo od železnih kletk, ki so sestavni del vagonov. Brez znižanja carin je čisto nemogoče, da bi se dvignil naš jajčni izvoz. češkoslovaška je uvedla začetkom maja novo veliko uvozno takso na svinje, ki znaša1 5.5C0 Din od vagona. S tem je že dva meseca onemogočen naš izvoz. Tudi z Avstrijo smo imeli krajši konflikt, ki je bil končno likvidiran z obnovo našega rednega svinjskega izvoza. Vse te odredbe za preprečevanje uvoza živine celo v dobi, ko še veljajo trgovinske pogodbe, dokazujejo, da hočejo nekatere države sploh preprečiti vsak uvoz živine in agrarnih pridelkov. Morda bi zato bilo najboljše, če bi se vrnili na dolgoročne trgovinske pogodbe, kakršne so bile pred vojno, z vezanimi carinskimi postavkami. Qd/ua,ptaMfi6o$& kai {e s caciHsUO' pastork# 4-19? Na vprašanje uglednega trgovca v »Trgovskem listu« št. 72 od 27. junija 1933: >;Kaj je s carinsko postavko 419« glede carinjenja Kokos-gumbov, smo prejeli še to pojasnilo: Tekst carinske postavke 419 naše uvozne carinske tarife se glasi: »Izdelki iz ostalih rastlinskih rezbarskih snovi... maksimalno 325, minimalno 250 zlatih dinarjev. S trgovinskimi pogodbami, ki so danes v veljavi, je carina znižana in sicer z Italijo: gumbi od koroze (biljna slonovača) 200 zlatih dinarjev, z Avstrijo: gumbi iz kamenenega oreha 170 zlatih dinarjev. Na podlagi trgovinskih pogodb velja vsled največje ugodnosti znižana carina na gumbe iz kamenenega oreha 170 zlatih dinarjev za uvoz iz vseh držav, s katerimi imamo trgovinske pogodbe. Vsled različnega teksta naše avtonomne carinske tarife, trgovinske pogodbe z Avstrijo in Italijo, nastane sporno vprašanje glede carinjenja kokos-gumbov. Po 170 zlatih Din se carinijo gumbi iz kamenenega oreha. Kot kaj pa naj se smatra v smislu trgovinske pogodbe z Avstrijo »kameneni oreh« (Steinnuss), ni v zaključnem protokolu k pogodbi določeno. V ožjem smislu je kameneni oreh eno, a kokosov oreh drugo. Carinski uradnik, ki je naziranja, da se pod kamenenim orehom razumejo kot biljna slonovača vse razne vrste orehov in tudi luščina kokosovega oreha, torej rezbarske rastlinske snovi, ta bo carinil gumbe iz kokosovega oreha, kakor gumbe iz kamenenega oreha po 170 zlatili Din. Drugi uradnik pa, ki ni istega naziranja, bo ocarinil gumbe iz kokosovega oreha po višji carinski postavki. Vsled tega različnega tolmačenja nastane tudi različno carinjenje kokos-gumbov. In sedaj, kaj je prav, kdo odgovori končno pravilno na to vprašanje? V smislu carinskega zakona čl. 50 do 54 izdaja uve-renja glede kvalifikacije blaga Carinski biro v Beogradu, objašnjenja in načelne odločbe pa finančno ministrstvo — oddelek za carine, ki odobrava ali pa menja tudi uverenja Carinskega biroa. V enakih spornih vprašanjih se lahko trgovci obrnejo na Carinski biro v Beogradu, ki izdaje proti plačilu predpisanih taks avtentične odgovore. Občni zbori Kreditna banka d. d. v Murski Soboti ima svoj II. redni občni zbor dne 25. julija ob 4. popoldne v svoji bančni posvetovalnici v Murski Soboti. Hwa ceškfistovašUa ca-tinska tačica Dne 15. julija stopi v veljavo nova češkoslovaška carinska tarifa. Z novimi carinskimi postavkami se likvidirajo dosedanja uvozna dovoljenja in kontingenti, Iz nove tarife so izpadli dosedanji koeficienti in številni carinski dodatki ter sindikalne takse pri postavkah, ki niso vezane po trgovinskih dogovorih. Razlika med dogovornimi in avtonomnimi postavkami se poveča, po potrebi pa se more določiti za pšenico tudi minimalna tarifa v višini 33 Kč, ki pa se ne zmanjša niti pri preferenčnih dogovorih. Od 659 carinskih postavk je povečana carina na 60 poljedelskih in 105 industrijskih predmetov. Glavne spremembe češkoslovaške carinske tarife imajo ta cilj, da povečajo zaščito domačih kmetijskih proizvodov in izdelkov nekaterih kemičnih industrij ter izdelkov iz kavčuka. Nadaljnji cilj nove tarife je, da se omeji uvoz. Glavne spremembe češkoslovaške carinske tarife, ki so važne za jugoslovanski izvoz so te: Avtonomna carina na pšenico znaša 100 Kč, a pogodbena s sindikalno takso 75 Kč. S preferenčnim dogovorom se more znižati na 33 Kč. Za ostala žita veljajo stare postavke, razen za koruzo, za katero se poviša avtonomna od dosedanjih 32 Kč na 50 Kč, pogodbena pa od 18 na 38 Kč. Pri carini na svinje je povišana teža od 120 na 130 kg in od te teže dalje se carinijo svinje po nižji stopnji. Kar se tiče pogodbene postavke za svinje, je ta ostala, stara, ostala pa je v veljavi sindikalna taksa v višini 62 Kč za žival. Od pogodbeno vezanih postavk je za nas naj večje važnosti povečanje uvozne carine na jajca, mast in slanino, ki je povečana za jajcs^ od 40 na 120 Kč, al^ od^ do 7, stotink za jajce, a se odpravlja sedanja sindikalna taksa v višini 5 stotink za jajce. Carina na slanino znaša 150 Kč in ostane v veljavi do konca leta 1934. Carina na mast znaša 180 fcč. Carina na okrogel les znaša 5 Kč, na hrastov in jesenov les 3 Kč za 100 kil. Na železniške prage 4, na ogelj pa 18 Kč! Prav tako so povečane razne carinske postavke na sadje in povrtnino, a te ne zadevajo našega izvoza, ker so vezane pogodbeno. Bat'a bo začel izdelovati milo. >Obcbodnick6 zajmy« poročajo, da se bo na prihodnjem občnem zboru Bat’e odločilo, če prične Bat’a izdelovati tudi milo in sicer vseh vrst. List ostro nastopa proti tej nameri in pravi, da bi to bilo ne le smrtni udarec za milarne, temveč tudi za vse trgovce, ker bi Bat’a s svojimi podružnicami v kratkem času uničil vse trgovce, ki prodajajo milo. Dirckeija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavi klinastega železa in tolčenega gramoza. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo rečnega gramoza, direkcija drž. rudnika v Kaknju pa do 13. t. m. za dobavo baterij, žarnic in škatljic, jermenov, kant za vodo, barv in gline, lanenega olja, krede ip amonijakove soli ter raznega orodja. Gradbeno oddelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. julija t. 1. ponudbe o dobavi ca 10 kubičnih metrov, t. j. 60 ko. hrastovega lesa. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 14. julija t, lf ponudbe o dobavi 26 kub, metrov borovih platnic; do dne 17. julija t. 1. o dobavi 14 železnili kadi za ca 200 litrov za bencin; do dne 20. julija t. 1. o dobavi 500 kg kalijevega mila, smirkovega platna, paste in teko- KIKHE najSdidmjk KUiMNAfTDEII t • L)ANA D ALMATI NO wd J ^ V' h; m s*; -vi:—------------------------------ čine za čiščenje kovin in angleškega, kamna za čiščenje; do dne 23. julija t. 1. o dobavi 4 polpnevmatičnih gum in do dne 24. julija t. 1. o dobavi samotne opeke raznih dimenzij, po skicah, ki so na vpogled pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema da dne 20. julija t. 1. ponudb« o dobavi 200 m jeklene vrvi, 3000 m izolirane >G< žice, 100 rudarskih karbidnih svetilk, 2000 kg čistega katrana, 10 kg vrvice v klopčiču, debele in 10 kg tanke ter 100 krtač za ribanje; do dne 27. julija t. L o dobavi 300 steklenic sidola in d<> dne 20. julija t. J. ponudbe o prodaji 12 starih gum od poltovornega avtomobila. Direkcija držav, rudnika v Banji Luki sprejema do dne 20. julija t. 1. ponudbe o dobavi 600 kg masti za jamske vozičke, 300 kg bombaža za čiščenje strojev in 500 komadov strugal (rašp) za žage. Gradbepo oddelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. julija t. 1. ponudbe o dobavi 100 kv. metrov solinskega stekla. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do dne 14. julija t. 1. ponudbe o dobavi 1000 kg železne pločevine 0-75 mm, 550 kg pocinkane pločevine (VSO mm. in 450 kg pocinkane pločevine 0-75 mm po specijalnih pogojih, ki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Komanda pomorskega vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do dne 15. julija t. 1. ponudbe o dobavi 50 kosov triplex stekla in do dne 20. julija t. 1. o dobavi 2000 m katranirane vrvi. LICITACIJA: Režijska komisija za radove v- Sloveniji (inženjersko oddelenje Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ulica) razpisuje na dan 10. julija t. 1. drugo ustmeno licitacijo za dobavo 10.000 kg bencina. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) »SLUŽBENI LIST« kraljeve banske uprave Dravske banovine L dne 5- julija objavlja med drugim; Dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu. — Navodilo o uvozu tujih časopisov. — Ratifikacijo pakta o organizaciji Male antante. .— Podaljšavo "začasnega t rgovinsikeiga s po razuma % Rumunijo in z, Grško. — Pristop naše kraljevine h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil. — Razpis o ustanovitvi carinskih oddelkov carinarnice I. vrste v Dravogradu-Meži, Remšniku, Pernici, Libeličah, Mežici, Koprivnici in Solčavi. — Pojasnilo o načinu plačevanja za blago, ki ga uvozijo italijanski kupci iz naše države v Italijo. — Razne banove uredbe in objave o pobiranju občinskih trošarin. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini Merua-t*vič Mirka in Marije .V Celju, sedaj v.Rogaški Slatini. Konkurzni komisar dr. Mak, upravnik ipase odvetnik dr. Goričan. Prvi zbor upnikov pri okrožnem podišču v Celju dne 15. julija bb 10. Oglasitveni rok do 15- VIII. — Ugotovitveni narok dne 1. septembra. Francoski senat je odobril kredit 2 milijonov frankov za stroške francoske delegacije na londonski konferenci. 100.000 brezposelnih namerava zaposliti avstrijska vlada pri javnih delih. Od občin bodo dobivali brezposelni, ki se prijavijo k delu,, hrano in stanovanje, od države pa obleko, ki bo podobna uniformi, orodje in 50 grošev dnevne mezde. 40urnik je vpeljala Nemčija za vsa javna dela. ; LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG Cena mesu ostala neizpremenjena se plačuje goveje ineso od 5 do 12 Din p« kakovosti; teletina je po 14 Din, svež« svinjina po 14 do 18 Din, prekajeno svinj" sko meso pa po 22 Din. — Zelo se kupu’ jejo jagode in borovnice, ki so v resnici zelo poceni. Tako prodajajo kmetice lite1 jagod po 3 Din, iker 'borovnic pa celo p° 1-50 in tudi po 1'25 Din. — Gob je na trg« malo in se plačujejo jurčki merica po 3*50 do 4 Din. — Crešenj ni posebno veliko n» trgu. Prodajajo se domače po 3 do 4 Din. bosanske pa po 5 do 6 Din. — Na zel*’ njadnem trgu je že vsega dovolj, raze® domačega fižola v stročju. Uvoženi se prlo malo, kupčija pa je bila slaba. Voli p se prodali po 3-25 za kg /.iv teže. Povprečno pa so bili ponujani težki voli po 2000—2500 Din, krave s teletom tudi po tej ceni. Tudi na konjskem trgu je bila zelo slaba kupčija in ni bilo za konj' nad 2000 Din nobenega kupca. Pujskov je bilo na trgu precej in so se prodaja'ii po 8 tednov stari po 400 do 500 Din par. ŽITNI TRG Trg je še precej rezerviran, ker čakajo interesenti na razvoj cen v Ameriki ker še ni čisto jasen uspeh naše žetve. V Bački je bilo nekaj krajev prizadetih po toči in od rje. Na novosadski borzi so bile zabeležene te cene: Tendenca prijaz* na. Pšenica: baška, gornjebanatska, srem-ska, ladja Tisa 212.50 do 217-50, ladja Be-gej 210 do 217-50; koruza: baška sremska 71 do 73, slavonska in baška za avgust 75 do 77, banatska 70 do 72; oves: baški) sremski in slavonski 87-50 do 92-50; ječmen: baški in sremski 64/65 kg 98 do 100; n^oka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 345 do 360, >2« 335 do 340, >5« 305 do 3Ž0, /6« 285 do 290; otrobi: baški 52-50 do 57-&0; lišol: baški in srbski 95 do 100. DUNAJSKI SVINJSKI TRG Na trg z dne 4. t. ni. je bilo postavljenih 13.757 svinj od teh iz Jugoslavije 2161 Špeharjev in 61 pršuitarjev. Cene so bile te: Mangalica I. vrste od 1-28—1*32, II. vrste od 1-25—1-27, jugoslovanske križane I. vrste od 1'32—1-42, jugoslovanske srednje od 1*27—1-32, jugosl. slabše od 1-25—1-28, stara živina od 1-20—1'25. Pršu tar ji lahki od 1-50—170, težki od 1-25—1-45 šilingov za kg žive teže. Tendenca. Pri večjem povpraševanju so se podražile težke svinje za 5 grošev, mesnate pa so se pocenile za 5 grošev. Difuge cene so ostale meizpreme- D • u nt . Ljubljana IgriSka ulica štev. 10 9| 1fS& .TOV fj V? »t 03 mdrxva^ ZAVAROVALNICA, MARIBOR zavaruje osebe do 90 let. starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte! Sprejemamo zastopnike. LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 se priporoča ta naročila vseb trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statut«, tabele I.t.d. LASTNA KNJIGOVEZNICA trfFfolr dom at slovenski izdelek ! ni itfiv:- r11r- •: Svoji le svojimi lavna zahvala j .. ... J- , Po smrti >*nojega ponesrečenega sina Aleksandra, ki je bil zavarovan pri zavarovalni zadrugi „Croatia“, mi je ta izplačala vso zavarovano glavnico, čeprav nisem bil upravičen zahtevati izplačilo vsote, ker ni bila premija vkljub podaljšanemu plačilnemu roku plačana. Dolžnost mi je ugotoviti izredno uvidevno postopanje zavarovalnice „Oroatia“ in se ji kar najtopleje zabvaljnjem za kulantno v gotovini izvrdeno izplačilo zavarovane vsote brez kakega odbitka. Zavarovalno zadrugo „Croatia“, ki je najstarejfia zavarovalnica v državi, morem v vsakem oziru kar najiskreneje priporočati vsem, ki bočejo preskrbeti svojce tudi po svoji smrti. V Ljubljani, dne 4. julija 1933. Aleksander Wisiak nC f jfif.vo'.'3't ; f rf Tpgovcil SVaroča/ie blago pi?i tvrdkah, katovo oglašajo V »Trgovskem listu** I Tovarna motvoza in marna J. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijeko d. d. »MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.