■
tnrr\. .Mrl** in MiU.t jja i u T^lju 1
. , i .• l.t.. i 4\
, m) Mt •   4 •
, nt m» . •-• ..
Pa |tiišii
Oznanila:
/■i naViiiliM ilfciit.ijiiu »r,t.> plt.uj« il kr.. te M natitna I krat, '. ki . .• 11* Hita *knt. 4 kr. i« i« tiaka 3kr»f ».*,• punmk- |.U.u |MI p,, pru.-l.iru.
L ur kft« I" «• I ki« . 5 .. j ,i-lrl l.t.i
•.liiislvn in "1" >> u ~|. lu.u, Iliju (I pl.ili) hi>n»
V Morlboru IJS. aprila 1JS<>W.
/i v.A ti«ik j* planu
Ulfk l.ti-lliprljl ;i 31) i
lWaj I.
ste, priteoito hitro, »vežite td ponočnjake in vlecite j Kaj V  Mi jak6 dvomimo.   Prosimo „Laibacherico" i
0 Dr B. H. C os t a.
(K unce.)
Ako Iti l»il takrat &1n5njno gosj>. dr. Stockl načelnik tnrucr-ev, in recimo, da bi bil tudi ob enem mestni Zupan, \t kazine urile], in bi bil neb ote a In dr. Gosta priCa galantnih aventnr bvo-jib turnerjev, vprašamo mi. ali hi bil on začel vpiti: policaji, kje
' na žabjek V! odgovorn, ktora
po navadi lase' repi in tam Bveti, kjer naj bi temno ostalo, ali o tam aiolCl in bode molčala, kakor da bi se. bila v red Kartajzarjcv vpisala. — Ako bi bili to Sokoli učinili, bili bi Že imeli celo brigado državnih odvetnikov na vratu , in vsi dotični kazenski paragrafi bi bili okoli njih čnrdaše in valearje plesali, pri „turnerjib" sc je pa vse to z debelini in toplim kožuhem nverfas8ung8getrennew
ljubezni pokrilo! — Pri Zadnjem razsvetljenji so p<.....lOgill mestih
duhovnikom in kloštrom okna pobili, ali še nismo v nobenem listu brali, da bi bila kjegod kriminalna preiskava o tem povedana; pobita
■tekla g. o. Oafa v Ptuji in mnogo gospodov mariborskih, mislimo, so gotovo toliko vredna, kakor g. Stedrv-tu štacunska tabla v Ljubljani. Gotovo je to bila brezprinicrna prostota duhovnikom okna pobijati*, kajti še „barbarska" Rusija nebi pri dobri letini tistemu za povedala., da se mora „ex oflfo" veseliti, kteremu bi vse toča pobila. O sokolovski „praski" so naši nemški časnikarski „bratje" mi dolgo in široko prestrašenemu svetu stvar razkladali tako, kakor Ida bi bil sam Rinaldi Hinaldini od smrti vstal, v Sokola se spremenil in v Ljubljani se s svojo bando naselil, da bi nesrečne ljubljanske neinškutarje iz ponočnega mira in pokoja plašil. O pobijanji oken so pa nemški listi s sramožljivo radostjo in z nekim potubneniiu veseljem referovnli. Ko bi se bile te korespondencije o sokolovski hajki le Še malo nadaljevale, bili bi gotovo začeli v Ntirnbergu, Lipaiku, Hamburgu itd za preplaiene siromake dobrovoljne prineske nabirati, kakor nekdaj za večne „Sclimerzens-kinder" iz Hclilcsvvig-Holsleinn. Stvar morebiti sama po sebi IIG bi bila imela take važnosti, ako ne bi bil slučajno pri pet loj dr. Costo kot gledalca tje pripeljal. Ako bi, postavimo: po naklučji kteroga izmed „inteligencijo'- predstavljajoče manjine ljubljanskega mestnega odbora, kterili jc po oniinoznem broju 13, na sprehodu pod
samo v Cislajtanii dogoditi. Znano je, da je skoraj povsod in bi morala biti vlada, kakor vsi učitelji državnega prava uče', uzvišena nad strankami, kar se naj javnejše v ujejuh javnih organih, to j« v vradnih listih izrazu je. Vse razprave iz zakonodavnega telesa in iz senata, vse sodniške obravnave donaša francoski „Mo-nitenr" jednostavno z enakim tiskom brez vse opombe, kakor so se držalo in govorile. Tega načela se je tudi držala bivša cela Avstrija pod Meternichoin in pod Haehom ; zdaj v novoustav-nej dobi se pa predrzne ojstro II r a (I „ Laibachcriea" z razprtimi debelimi Črkami tiskati i/, sokolovske obravnave vse t>. kar bi vleguolo dr. ('osti neugodno biti!!! To celo še enkrat povdarjamo uradna „Laibacherica", ne „Tagespost" ali „N. f, l'resse'". Ako delajo to „ Laibaeherični" vredniki na svoj račun, mora biti vladino nadziranje svojega organa brezskrajno nemarno, ako pa vlada sama tu dovoljuje in podpihuje, nimamo pravega izraza na jeziku, da bi tako početje popolnoma zaznainenovali, kajti v „Lai-brteherici" je ta referat naj prostejša in najnegnjusnejša denuncijacija Jn optimn forma". Kaj si vtegne misliti sodnik pri nad-sodniji, kjer zdaj cela stvar visi, ako te uradne liste po naključji v roke dobi?! kajti pri vsej nepristranosti je nazadnje „in nitima anal vsi" vsak sodnik le človek, kakor smo mi drugi navadni grešniki na tem pokvarjenem svetu.
Kaj je dr. Costa zakrivil v politiškcin obziru, da ga vladini organi tako črte? Ali tera morebiti opozicijo po vsej ceni (a tout prix)? Ne, nego obče je znano, da se je v politiki pri-pogibnl postopanju Dr. Tomana et eonsortes. Tz tega naj povza-imjo tudi naši poslanci, tla bi nas vladini organi (in to so brez dvombe učeni možje „Laibacherice") sovražili in črtili do zla vraga, akoravno bi ae mi vsi zaporedoma lkustovcj politiki zapisali z dušo in s telesom, s krvjo in z mesom, in to samo iz tega uzroka, ker se zavedamo, da smo sinovi slovenskega naroda! — (lospodu dr. ('osti pa za sklep rečemo, da naj ga to niti ne plaši niti ne prestraši, naj ostane trden značaj in miren kot granitna skala v nemškutarskem hudourniku, kteri je večidel celo leto suh, in le takrat narašča, in se s povodinjo grozi, kedar se po naključji ravno odzgor kak oblak utrga. Zagotovljamo dr. Costa, da čera-bolj ga naši sovražniki črtijo, psujejo in obrekujejo, tembolj se
Tivoli mrtvoud zadel, nihče ne bi se zavzel; ali kobi ga bil po nam priljubnje, tem globokejše sc njegovo ime našemu narodu v
nesreči gosp. dr. Costa ravno takrat spremljeval, vsa »razsvetljena" Ljubljana bi indignirana v en hip zakričala: To ni mogoče, da bi bila to naravna smrt, ker je bil dr. Costa poleg njega, kajti ako ga ni on zadavil, gotovo gaje za hrbtom z indijansko strupeno pušico ranil, mora biti kriminalna preiskava! Zakaj bi ves nem-škutarski svet tako kričal, povedali smo že oba vzroka poprej.
Sc neko jako čudno stvar moramo pri vseh teh dogodkih omeniti, ki našo vlado jako dvoumno razsvetljuje in ki se more
srce vceplja. On je še mlad, more še marsikaj doživeti, česar se naši nein.škutarji nikdar ne iiadjajo. Prišel bode čas, in gotovo bo prišel, ko bodo po pesnikovih besedah našemu narodu lepše zvezde sijale; čas, ko se bo narod ogledal, kje so mu pravi voditelji, in gotovo se bo takrat med prvimi na zdaj zarad narodnega poštenja toliko ohrekovanega ljubljanskega župana smislih — Našim sovražnikom pa na koncu zaviknemo po njihovem pregovoru: „wer zuletzt lacht, laoht am besten".
—M——— —t
H'a«vH literarnega drufetvn,
Dal poglejmo le na filologovske in naravoalovcevske zbore na Nemškem duškom itd., :ili niso za kaj, ali jih pretresovatolj Davorinovega nasveta tudi znmetoje? halje hm Cesketn imajo že mnogo let svoje musejsko društvo in ninsejski časopis , naj se drzne kdo sudili da je ona naprava odviše'.'' Dalje, ki ga je sprožil naš glasoviti pisatelj in zgodovinar mnogo zaslu/en i ii »ku-' ^'»'i.i«' se ravno zdaj na Češkem društvo filologOV. Dalje, v vsaki deželi skoro gen domoljub Davorin Trstenjak, je bil premotren \ zadnjem listku tega unflsJ° društvo zgodovinsko, geologično, arheologično itd., ki zgodovino de-časopisa samo na negativno stran. In skupilo seje, kar se je le dalo reči >v^' »MIUJO domaČo preiskuje, tvarino zbira in tako znanost pospošuje. proti uasvetovani napravi, da, opovržljivost je tirana celo do tega, da se 1'oprek skušnje nasprotno dokazujejo temu, kar pretresovatolj trdi.
dotičnemt! pisatelju takfl naprava zdi nevarna in napredku škodljiva, pisatelj In k«' bi pretresovatolj vedel, kako inarsiktero koristno zrnce za znanost v se boji klik, mesto znanstvenih razgovorov si domišljujo hvalisanje, ki vtegne ZgUDO gre, ker so ne more ob pravem času v občno shrambo spraviti, bil resnico in pravico prekoračiti in le osebnostim služili, med tem. ko vtegne bi inaei sodil. Spominjamo tukaj samo Vrlinjakove zbirke zelišč in pristavi jenih resnica biti zastopana v kaki petorici učenih mož vunuj tega društva, uee • slovenskih imen. Vse svoje življenje je Vrbnjak zbiral po slovenskem bilje lijaki in pisatelji se mu zdijo vkleneni v okove paragrafov in v povelje od- in jih uvratival in slovenska imena bral in zapisoval. Neugodna osoda ga je bora, iz potrebne svobode pravega učenjaka se rodi iz lakih naprav nesvO' preganjala, na kakem gnojišči sedaj trohnijo, sine se reči, zakladi slovenski, hoda itd., skratka take združenje bi služile k veeeinu mladim diakoni. da se Učenjaki in pisatelji naj bodo svobodni, le papirja si kupimo z združenimi slovnice vadijo. Te vzroke prebravši res strmimo in se čudimo, kako more močmi je taka fraza, kakih se den denes več goni po širokem svetu. Ah globoko misleč Davorin, kojega duh vedri najtemnejšo dobo nase zgodovine .i"' mogoče hi znanosti v korist, da, postavimo, en edini učenjak bodi po iu kojega srečno in uspešno delovanje priznavajo naj imenitnejši moži VSO vsem slovenskem svetu in meri gore in preiskuje zemeljsko tvorbo iu opa-Evrope, kako more kaj takega nasvet i ivaje se tako zagaziti. Vendar etiam '".i1' bilje iu živalice; na dalje, da zapisuje zgodovinske ostanke, meteoro-llomerus dormitat, tudi Homer ima rvoje slabosti, si mislimo iu ne branimo logične prikazni itd. K temu je treba družbe, ki delo razdeli in delu pobira, oseho. ampak promotrimo predmet. J»:l nam take družbe treba, ki bi slovenske dežele zgodovino gojila,
Al res ni nič enakega na svetu, da se Davorinov nasvet Bme za-j na dalje družbe, ki bi slovenske dežele geologijo, zoologijo, botaniko, mine-
vrečl a priori V   AT morda skušnje tako modrovanje a priori
podbijajoVirologijo gojila, na dalje slovenskih Biologov družbe, tega je pisatelj teh vrstic
»kov. V nekem razgovoru je vodja magjarske večine, Deak, ministru ;ri zagotovljal da hode on in njegova stranka v nasprotji I opozicijo, ki I mugjarsko narodno vojsko, glasoval za skupno avstrijansko . kar tukajš-vholni listi I dopajenjcm zaznamujejo.   Zdaj se hr/ojavlja „Pohtikr , m
reeni ton ni resnične besedice, OgtrtU minister je izdelal tudi sv..jo o-
ITO o tem vprašanji, ki pa sezrl.i razlikuje od Dunajske, popu;, aje skupno nado se piipogihlje ogrskim tirjatvam po lastni narodni armadi. ,Vor-idt-Zeitiing" prinaša iz „zanosljivega vira" čudno novico, da se hode skle-l z našo vlado in Rimom nov konkordat, v kterem bi odpale ponovo rejetih postavah od starega odkrbnene točke. Naj In/, je ta novost i/, ena-gotovega vira. kakor ono papeževo pismo do avstrijskega cesarja. ktero priobčili zunanji m avstrijski listi, ki ga pa denes vladni časnik oklicuje kor izinišljino.
Iz Dunaja. (Osnova postave o porotnih sodni ja h.) (Konec.) lenik za porotnike sposobnih mož sestavlja srenjski predstojnik s pomočjo eb članov srenjskega zastopa. Ta prvotni imenik se mora postaviti skoz •m dni vsakterenm na ogled; vsaki irenjčatl ima med tem pravico svoje ugore proti njemu pismeno predlagati.
Po razsojenih ugovorih (reklamacijah) se prične delavnost volivne imisije. Ta se sestavi iz šestero ali k večerna dvanajstero članov srenjskega »topa tistega mesta, v kterem ima tiskova sodnija svoj sedež ; jedno polo-co izmed njih izbere sodnijski predsednik, drugo srenjski predstojnik (župan), emisiji predseduje okrajni predstojnik, v mestih z lastno srenj sko postavo man. Komisija ima iz prvotnega imenika sestaviti letni imenik porotnih mož f v ta namen voliti osobe, ktere posebno priporoča za porotnike njihova Buumost, poštenost, pravno mišljenje in značajnost, in sicer tako, da pride mestih, ki imajo nad 100,000 duš, na 400 duš, v mestih, ki imajo nad 0,000 duš, na 200 duš in v manjih mestih in njihovi okolici na 100 duš p< iden porotni mož.
Letni imenik porotnikov se dude v natis in priobči predsedniku tis-ove sodnije, dotični državni pravilniji iu predstojnikom vdeleženih srenj
Predstojnik dotične srenje ima naznaniti predsedniku tiskove sodnije ne porotnega moža, ki je med letom nesposoben postal za porotniško službo.
Iz tega letnega imenika izžreba 14 dni pred porotne dobe početem predsednik tiskovne sodnije v očitni seji 30 glavnih in !• nadomestivnib orotnikov, in sicer nadomestivne pred glavnimi porotniki.
Posel zapriseženega moža se opravlja brez plačila.
Iz Izubijane. 14. aprila. A. (Dramatično društvo iu deželn idbor; nemško gledišče in deželni zbor.) Omenil sem že v svojem adnjem dopisu, da je naš deželni odbor postavil nektere pogoje v kontrakt J se bo delal  z novim vodjem ljubljanskega gledišča.   Po teb pogojih bi melo dramatično društvo vsaj nekoliko upanja, da mu bo mogoče pO rodo Ijubnem trudu svojih članov napraviti sem ter tje kako javno predstavo v ljub jjanskeni gledišči.   To pa ni bil glavni namen dramatičnega društva. Naloga itera je bila pred očmi rodoljubom, ki so se potezali za ustanovo dramatič nega društva, bila je v prvi vrsti ta, da se pridobi ter po zmožnosti društ-rene blagajnice v natis spravi dobrih iger v slovenskem jeziku, drugič pa da se iz društvene učilnice odgoji s časom tacih moči, ki bi morebiti pri gle dišči ostale, iz. kterih bi se z eno besedo dala napraviti domača družba gle diskih igralcev. Da se toraj z samimi diletantičnimi predstavami društvo temu svojemu cilju le kaj počasu približuje, jo gotovo jasno.   Učilnica pa bi stala mnogo novcev, kterih bi bilo treba narprej imeti.   Davnoj že so je govorilo 0 tem, da nemško gledišče nima nikakor pravice, da požre vsako zimo 1600 gl. iz deželnega denarja, ker ono ne prinaša v nobenem oziru deželi kak< koristi. Daje nemško gledišče le zabava majhnemu delu ljubljanskega prebivalstva je gotovo, in ta del  prebivalstva naj skrbi  sam za  to, da jt vzdržava na nogah. Ako ta frakcija zdaj že dve leti plačuje po 1600 gobi in še več,   gotovo ji no bo težko pogrešati  teb  1500 gld., ktere pla čuje deželna blagajnica.   Ti denarji  nuj bi se obrnoli bolj koristno iu sice tako,   da   bi   dežela res kako  korist  imela od   njih.    Iz tega denarj naj bi se napravila dramatiška učilnica, v ktori bi se kmalu odgojilo .narodno glediško igralstvo, in le po tej poti nam je sploh mogoče dospeti do narod nega gledišča, ktero bi deželi res korist donašalo in zaslužilo podpore.
Nemško gledišče v skoraj skozi iu skozi nemškem Celovci, glavnem mestu tako imenovanega „altes deutsehes Erbland" nima nobene podpore iz deželnega zaklada. O tej zadevi piše nekdo od tam v „Tagespošto": Kdo bi plačeval podporo V Morebiti deželni odbor, zato ker je gledišče deželna omikovalnicaV Kako pride dežela do tega, da bi plačevala ljubim Celov-čanom glediške zabave V Ima li dežela kaj koristi od tega V Kadi bi poznali poslanca iz dežele, ki bi glasoval vsak za 1000 gohl. podpore gledišču iz de-želuega zaklada, ter bi mu volilci ne poslali nezaupnice. Kdo pa naj podpira gledišče? Kdo drugi kot mesto, občinstvo ktero zahaja vanj!
Ako so resnične te besede za Celovec, kolike resničejše so še glede na naše razmere, glede na slovensko deželo, ki potrosi toliko denarja za |o, da ima peščica ljublanskili nemškutarjev zabavo v zimskem času*), kakšna pa jo zabava ktero podaja sedanja nemška Talija, je menda znano. V resen prevdarek bi bilo tedaj nasvetovati vprašanje zarad deželne podpore našim gospodom poslancem, ker čas bi že bil, da se tudi v tej zadevi kaj stori in denar obrača na take stvari, ktere so podpore vredne iu potrebne. Naj bi no padle te besede na skalnata tla, in naj bi se delalo djanski za to, da dosežemo tudi mi, kar imajo drugi iu kar so dosegli le z. energičnim delovanjem, brez resnega dela tudi mi ne pridemo iz kolobarja, po kterem se vedno sučeino in sami sebe sleparimo!
Iz Izubijane, lf>. aprila, - p—. Stvari o prihodnjih volitvah v ljubljanski mestni odbor ne stoje? tako slabo, da bi se že moralo obupati, ako Slovenci nasproti postavijo eneržijo eneržii, neutrudnost neutrudnosti, ncop šanost neopešanosti, pazljivost zvijači, žrtve žrtvam; samo to se je bati, d *)   Vprašamo hi, kako pride „neotesani kranjski kmet" do nozaželjeno en vzdržavati s svoji krvavimi žulji glediški „Hildungsinatitut" mali ljubljanski frakciji, ki •e toliko bahati s ivojo omiko, in no yu nikdar dovolj zasmehovati surovost Kranjsko I
pri nas ne bi šlo vse zopet po stari zaspanosti,: ktera nam bi gotovo vzela večino v odboru ljubljanskega, vseh Slovencev vsaj duševnega stolnega mesta in s to večino počasi tudi večino v trgovinski zbornici, pa kar je še mnogo huje. dala nam bi brez dvomite tudi srditega nemškutarskega župana Dežnima ter naša razcepljenost, potlačenost iu razkropljenost bi potem bila še Večja, nego je že zdaj. - Večina naših društev počiva po d.d/eni zimskem trudu, in iz srca jim ta počitek privoščimo, samo „Sokolu", ki po zimi ni nič delal, ■danjega prevelieega počivanja ne moremo privoščiti. Čudi se ves svet, da še zdaj ni sklical občnega zbora, kterega je imel sklicati en m e 8 o c po ■adnjem občnem zboru, ter da ne razglasi imenika družabnikov, da bi se za prihodnji občni zbor vsaj moglo videti, kdo je sposoben, da se v odbor izvoli. Zdanji začasni odbor menda vendar ne misli, da bodo volilci imena priboduih odbornikov še le tisti hip pred samo volitvijo lovili, kakor so jih zadnjič, — da bi se morda tako v odbor po zvijači spravili zopet nekteri, ki bi sicer nikoli in nikakor ne mogli priti do to časti V Ako bi se kaj tacega zgodilo, naj se odbor pripravi na viharno opozicijo!
Iz Gorice. 14. aprila, li. S. (Društvo za deželo z nanstvo; druga društva.) Lansko zimo jo neki tujec, znani statistik Cziirnig med tukajšniini nemškutarji misel sprožil, nam osnovati posebno društvo, ki bi preiskovalo razne razmere naše lepe deželice. Potrebno bi res bilo da bi jo, celi tako različni svet na malem, na tanko opisali in tujca* kot domačine z lepoto in mnogimi prednostmi naše domovine — ne mislim goriške „Domovine" — seznanili. Pogovorili so se in svojo namene oklicali po listih njim vdanih. Celi če prav mali zbor se snidr, imeli so predsednika, volili so tajnika iu druge delovne odbornike, če je prav že pri tej priliki — malo množico razabirala častilakomnost nekterih tako zvanih udov še ne potrjenega društva. Sklepali so program na široki in dolgi podlagi; z. mogočnimi besedami ga tudi oklicali po slovečib deželnih listih. Nadjali smo se, da vsaj s tem poslom nam bodo Nemci, ki tako radi deželni kruh zoblejo, nekoliko koristili. Kdo bi ne bil tegu pričakoval od naših denarnih in nedenarnih deželnih prvakov poleg tako prebrisanega tajnika, kterega so primerjali s slavnim češkim Kofistkom, kakor tudi osnovano svoje društvo radi stavili poleg češkega, ki za češko deželo s prevelikim uspehom krepko dela. Naše tako zvano društvo za deželoznaiistvo je tudi delalo leto in dan, lo zagledati ni bilo nič, kar bi bili naredili, ker tega med njegovimi najslavnišiini deli ne bomo „k o n s tat il i", da gaje njih veličanstvo pred nekaj tedni potrdilo. Tako smo dobili očitno priznano društvo za deželoznaiistvo. Lepo društvo za deželoznaiistvo brez udov deželjanov! Niti Lahi, niti Slovenci niti iz dežele niti iz trgov in mest se niso hoteli meniti z malo pešico Nemcev, ki so se hrustih, kot da bi bili vso učenost že za zajuterk pozobali. Društvo brez udov je imelo predsednika in prebrisanega tajnika! Kobi hotel osebe „per-sifliti", tajnika bi opisal kot visokoučenega gospoda, ki besedice slovenski ne zna. Omenil bi tudi o njeni, kako se je pred dvema ali tremi leti napravil v Soško dolino s priporočilnim listom visokega gospoda moledvat; dobil je bil še celo tovarša, da bi mu bil pred ko ne v preinetavnici nosil nabrane klobase. Ni se tedaj čuditi, da se s takim tajnikom društvo za deželoznaiistvo ki so je našopirjeni Nemci „k on s t i t ii i li", ni moglo v naši domovini uguje-zditi. Kot žaba v basni je poginolo. Le da njegovi smrti „Gorzer Zeitung" ni slave pela,kot je „Wocbeublatt'' pri njegovem porodu klical: živilo. Draga „Domovina", ki skuša domačo inteligencijo „d i s c i p 1 i n i t i", je „ko listati 1 a" smrt društva za deželnoznaiistvo. Ona seje celo drznola je „p ers i f 1 i t i'' rekoč: ono je umrlo kot novo rojeno dete. Dopisnik je pa društvu smrt prerokoval že tisti dan, ko se je v prvem njegovem zboru predsedniku predsedniški naslonjač shrustil, iu se visokočastiti gospod na tla vsede.
Tudi ravno ustanovljeno mestjansko telovadsko društvo se je naglo razdrlo ; pa ne kot društvo za deželoznaiistvo zavoljo pomankanja udov (kajti ono je kaj hitro naraščalo), ampak ponočui sovražnik jo prišel in neslogo zasjal med udi in odborniki. Discordia magnae (res) dilabuntur. Kakor glede na občno korist telovadskib društev obžalujemo njegov propad, vendar nasilne kot laško someščane tolažimo s tem, da je Bog dal našemu mestu rajsko okolico iu prezdravo podnebje. Naj je že tudi telovadsko društvo šlo rakom žvižgat, pa ribam gost!
O slovenski naši čitalnici bi pa imel več neprilik „k o ns t a t i t i", pa bojim se da bi v mojem dopisu kdo ne vohal osebnosti; naglo bi kdo zinol, da je „škandalartikel". Se vo da se osehuosti in škandalartikelov lo tisti ljudje boje, kteri res škandalosno postopajo. O poštenih iu odkritosrčnih se ne pišejo. ,
Tovarši čitalnični složimo se, če ne, ho naša čitalnica postala le bralno društvo! Čudno res, da se društveno življenje v našem ličnem mestu noče uspešno razvijati. Kaj je tem uzrok? Morebiti res zaduši vsako cvetlico ostra sapa, ki zadnje dni piha s pohelenega Trnovega - mislim reči iz nemških krogov.
V Cerknici !». aprila S.   Da sc je ohranil na Notranjskem od Razdrtega do Ribnice naj čistejši slovenski narod je resnica, ktera se ovrči ne da; le po večih trgih so uradniki, logarji in ljudje tiste vrste, kteri se vojaške omike stanovitno drže, in  še to le po malem zatrosili nekoliko nemškega duba.   V tej zadevi je najnienj omadeževan ostal naš znameniti trg, Omenil je poročevalec v ..Primorci", da imamo tukaj čitalnico, za ktero nobeden vedel ni ; mi imamo vsled domoljubnega prizadetja dveh iskrenih rodoljubov že davno čitalno društvo, navadno čitalnice pa dosedaj zurad pomankanja materijalnih moči še nismo mogli ustanoviti.   Narodna zavest se pri nas med prostim ljudstvom vedno bolj in bolj širi. Le pripoveduj našemu revnemu kmetiču o pravicah slovenskega jezika v uradu ali o narodnem napredku sploh , prikupiš se mu, da precej ves za te gori, ako ravno te še nikdar opred videl ni; če bi se pa ti za nemščino potezal, pa le glej, da  se hitro tiš, naši radodarni ljudje' ti še vode ne bodo ponudili, če je tudi še to-iioaino v našem znamenitem jezeru.
Da ine bo čestiti čitatelj teh vrstic na tanko umel, navedem mu tu 8 prigodek : Pred neka' časom je prišla k nam družba za predstave
(Vhi in Sto venci,
po „laroiliicui Fokroliii".
(Konec).
Najveću nesreča Slovencei je, da 10 razdrobljeni po tolika deželah in da je njihova večina izročena na milotl ali nemilost svojim inonarn.lniin sodržavljanom, ki delaj«) večino v Štajarski, Koroški, nekoliko tudi v Idriji iu Trstu. Samo v Kranjski so Slovenci svoji gospodarji, toda tam ne stanuj« ne polovica slovenskega naroda; če si tam tudi nekoliko pridal).', njih večina raztresena po raznih zemljah zguhljevala se bo še za naprej; zatoraj nu.ra biti naj veča težnja slovenskih narodnjakov, lin ne zcdiuijo vsi kraji, kjer Slovenci stanujejo, v eno deželo z enim središčem iu postavodajstvom. Kot narodna in drzavnpravna celote, hočejo hiti člani avstrijske fedaraeije. V tem smislu so govorili pred leti iu govore še dandanes. Tudi mi (Narodni Po krokl hočemo nekaj o tem spregovorili s svojega stališča.
Naši neprijatelji sploh nam očitajo glede te osnove, da j«' to nedo slednost, Tebi zahtevajo Federacijo na zgodovinskem, a Slovenci na narodnem temelji. Ne more biti naš cilj. da nas neprijatelji hvalijo zavoljo doslednosti, ker potem bi se morali vklanjati vsakemu, kdor bi sam hotel in samo tako bi zadovoljili doslednosti, ktere od nas zahtevajo neprijatelji. Oni, ki gledajo na pezdir v naših očeh, morali bi naj pred bruno iz svojih izvleči. Ali nam morejo nedoslednost očitati Cislajtanoi . ki so bili nedavno centralisti, zdaj pa odrekli se Avstriji, so uredili novo državo, nogledo niti na zgodovinsko, niti na pravo narodno? Ali niso morebiti Magjnri, ki imajo vedno zgodovinsko pravo na jeziku, konfiscirali Erdeljsko proti teinu prav u V
Cilj federacije je. da mirno žive razni narodi V jedni državni zve/i. Čem manj je treba premembe v zgodovinskem razvitku, tein boljo; ali pre-inembe so neobhodno potrebne, ker čas ne stoji. Tudi mi Cehi se ne držimo zgodovinskega prava tako, da bi se moralo povrnoti vse, kar je nekdaj bilo; mi ne zahtevamo nepremenjenib zborskih stanov, kakoršne smo imeli do leta 1848 po izgledu Poljakov, da se vso povrne češkemu kraljestvu, kar mu je nekdaj Spadalo, n. pr. Kladsko, pruska Šleska. Lužico.
Pri Slovencih je neobhodno potrebno, da nastane nekoliko preinoiub v zgodovinskem obziru, kar pri nas (Cehih) ni potreba, niti mogoče. Naj se dežele slovensko narodnosti združijo v jedno celoto, in s toni nnj se vstvari novo historično pravo za prihodnjost. Jednoličnosti, za ktero so lovi druga stranka, federalisti ne nameravajo; med nami se trudi za pomnjenje narodov po federaciji; a mislimo, daje ta namera više vredna, nego izvršitev kake abstraktne sisteme.
Narodno gospodarstvo,
Trat. Ali bo ila princ Rudolfova Memiea po slovenski zemlji ali po luški.'
Zadnjih 20 do .'10 let med evropskimi narodi gotovo nikaka naprava, nikaka znajdba ni tako Želo pospeševala njihovega blagostanja kakor železnice. Skorej povsod so so ljudje zdramili. Veljavne osobo in imenitna mesta se poganjajo, da bi to ali ono železnico pridobili svojemu mestu, svoji domovini. Tako se tudi italijansko - beneška pa avslri janska-pri-morska stranka poganjate za južni del princ- Rudolfove železnice. Italijanska stranka jo misli izpeljati po svoji zemlji prek italijanskih mest; primorska-avstrijanska pa želi, da bi jo sozidali črez Predel — Gorico do Trsta. Dotične koristi so res prevelike; iu ne čudimo se, da sta goriški deželni odbor iu zlasti Trst žo mnogo denarjev potrosila za znanstveno preiskavo rečene za našo kraje tako potrebne železnico.
Princ Rudolfova železnica ima po načrtu mesca septembra 1SII7 po-terjenem zlasti 1) pospeševati notranje-avstrijsko obrtnost železno; njena glavitna črta naj bi vezala, sama ali pa po stranskih črtah bogate zaklade koroških in štajerskih krušnih gor, dotične plavže in imenitniša mesta, ktera izdelujejo železnino ali drugo kovino. Te olntnijske kraje bi morala sklepati zlasti s središčem cesarstva in z, njegovimi južnimi deželami. Ona bi 2) morala biti najkrajša pot med Ccskiin , Moravskim, avstrijsko nadvojvodino (zlasti Dunajem), med gornjim Štajerskim, Koroškim iu enim delom goivn-skega Kranjskega pa med severno Italijo. Ona naj bi M) kot naj krajša iu samostojna cesta vezala rečene avstrijske deželo z jadranskim morjem; zlasti s Trstom naj bi ne vezala samo teh dežel, ampak po Deljuško - tirolski črti
tudi severno in vzhodno Tirolsko, južno Nemško in sploh vse dežele ob ba danskem jezeru.
Severni del prine-Rudolfove železnice - unkraj Heljaka — je It po, trjeu in se deloma že zida. Drugare je s potezo takraj Peljuka. Tu zalite vate nasprotni stranki, nasprotni dežtdi vsaka svojo —■ jedno drugo izkljn. livin. črto. Trst s goriško grofija zahteva, da se železnica napravi od Heljak, črez   Doljni Trbiž,   Predel in Koborid v Gorico, od toil črez kraško Dolin
(Valhimi med Mino iu Doberdobom do Sostjjana (Sistiana) in poleg mori
do Tržaške luke. Ileneeaiii iu Videimani pa omenjeno črto spodrivajo ii pravijo, dii s., naj glede na tehnično izpeljavo in mi narodno gospodari, razmere, železnica potegne iz Deljaka črez Potabelskosedlo (meri 24 70' n:n|. morsko VJS.) in od Potabln naprej po laški zemlji tlo Vidma, ali pa naravno.' do Benetek,
Ker se Potabelskfl kot Predelska poteza v Beljaku začnete, in imat« od tam po Zilski iu Zilični dolini do Kokavega pred Trbižem skupno pot (ti je 8S/| milje dolga), enako ustrezate vsem zgoivj pri štev. 1. naštetim name umu princ-Rudolfove železnice. Se veda se hi sedaj, odkar smo Benečiji odstopili italijanskemu kraljestvu, le predelska poteza tudi vjeinala z. zadnjim besedami; p. Rudolfova železnica naj bi smo rekli obertnijskih mest ne vezala samo s središčem ampak tudi /, južnimi ilc/.clami našega ce> s ni' st vil.   Pa več o tem kasneje.
1'otabelski načrt pelje železnico od Kokavega proti zahodu do I'«, tabla mi laškn-henoški meji, od tam dalje po belski dolini črez Glimono ((i,., mona) v Videm, kjer se bi z. južno železnico (beneškim oddelkom »klenola.   Dolgost te črte bi bila tale:
od Kokavega do Potabla 5% milje,
„ Potabla       Glimone ;s'/4 „
,. Glimone   ,.  Vidma   4'/* „
od Kokavega do Vidma 18% milje, in ker je južna železnica od Vidma do Denetek še lS'/„ milje dolga, merila bi od Kokavcg.i do morja (Denetek) ta črta H2 milj.
Po načrtu črez. Predel napravljenem hi železnica držala odKokavegi skoz d. Trbiž, črez Predel, skoz Boleč, Koborid, Tolmin iu (lorico, naravno-; v Trst.   Njena dolgost lii znašala
od Kokavega do Dolca      4'/.. milje, ,, Dolca       „  Koborida 2'/« „ „ Koborida „  Gorice     7'/4 „ „ Gorico      „ Trsta      o „
19 '/i milje.
Poteza črez Predel do morja je tedaj 123/4 milje krajša od one prek Potabelskoga sedla. (D. d.)
I) opis i.
Iz Dunaja. II. K. 15. aprila. — Po velicem časopisnem somnji te zadnje dni zopet razobešajo rodeča znamenja velike vojske, ki proti it to spomlad začeti se. Kakor poprej, spuščajo sicer še zdaj najviše izmed tistih osebnosti, ki Itbozemu človeštvu na tilniku sede, golobe z oljkiuimi vejicami med svet. En del sveta z lehkovernini veseljem kažu za temi letečimi oznanovalci miru. drugi pak trde, da so to lažnjivi preroki, da vladarji ne hote druzega s tem zagotavljanjem, nego slepiti se med seboj in oči prašiti gledaveein in nasprotnikom, da v megli laglje rokave vihajo in se pripravljaju Zanimljivo je zdaj vidike časnikarji! opazovati. Skoro vsi si lnnlajo z bolj ali nienj živimi barvami strašilo velike vojske, iu pred to podobo Ugibljejo, kaj je boljo: verovati vanjo ali ne verovati. Več znamenj se prikazuje, ki nam misel verjetno delajo, tla ni nemogoče, da krvavi vihar že to poleti' nastane. Denarni možje na boraah , ki imajo za nevarne čase večidel tenk" uho in bister vid, večajo vrednost srebrnih novcev. Nezaupno so gledajo novo posojilo iu vedno veče vojne priprave na Francoskem, Ruski iu francoski vladni listi nekako razkačeno govore mej seboj. Tiho pa čaka in gleda mlada Prusija kedaj jej pride prilika dovršiti veliko igro nemškega edinstva ktere prvo djanje seje zvršilo 1. 1866 na Ceskem. Na jugu mod našimi slovanskimi brati so oživlja hrepenenje po svobodi. Povsod se vidi dim, da si ogenj še ni očiten. Dolj kakor nad ktero državo vise osodni oblaki nad Avstrijo,   Naravno je torej, da vladni možje delajo načrt postave za nabiranji'
do živega prepričan. Kaj si hočemo, ta tako misli, oni zopet tako, ta misli da taka društva koristijo, oni sopet da škodijo.
Kar se moralnega vpliva društvenega življenja tiče, ga naš pretresovatolj celo zanikuje. Pa tudi to ni res. 1'stinena meniha misli je krajša, in živejša, učenjaki imajo priložnost se spoznati, se spodbuditi, resnico iskati je jihov cilj, če jo pretresovatelju mogoče temu cilju nizko iu strastne namene podstavljati, mi ne vemo jegovih skušenj niti srca jegovega, al veljati ne pustimo , da bi smel to podtikati vsem ali večini, toliko moralnosti zahtevamo za naš slovenski narod, sicer pak bi ves narod morali obžalovati.
Toda zdi se nam, da pretresovatelj Trstenjukovega nasveta ni razumel, ker pravi, da ima samo razumna javna kritika pravico širjenju knjig na-pačnega obsežka jezove postavljati, ker pravi, da ne svetuje, da bi su vsi slovenski literatje v eno uniformo oblekli, ker govori o mnogovrstnosti in harmonii, o Goetheju Scbillerju, Lossingu. Ilerderju, ker piše: „Ko bi se slovensko literarno društvo ustanovilo, bi „protrestivulo beletristično izdelke". Zdi se nam, da pretresovatelj Trstonjakovemu nasvetu podstavlja namen, brletris-tične literate uniformirati zajeziti in jih pod pokorščino društvenoga odbora podvrči.   To je zmota, to v Trstenjakovem nasvetu nikjer ne stoji.
Naročito je obseg društvene delavnosti razširjen na jezikoslovje, zgodovino, geologio, zoologio, botaniko, mineralogio, naročito je rečeno , da ima tajnik zbirke in rokopise za društveno glasilo sprejemati, ali društvu poslane izdelke v zboru prebirati, če pisatelj ne hi bil nasoč. v zajezi, o
sklepajoči uniformi, o censuri ni govora, v tem se je pretresovatelj celo zmotil. Namen društva bi bil pospešiti razvijati znanstveno delavnost, — ne samo beletristično —, to jo več delavcev iskati in najti iu ž njimi občevati, kajti več oči več vidi, in tako znanost širiti med delavci in med prijatelji znanosti v shodih in popotnih zborih. In le kakor pritekneno je, da bi se piv-tresovali beletristieni izdelki in pedogagični predlogi. Kdo ima pravico iz teli vrstic censuro brati, spominjamo velikega Lessinga, on je rpretresovaI beletri-tično izdelke", al mu je mogoče podtikati, da je htel vvesti censuro, pretres bele-tritičnih izdelkov ne tudi vreden predmet znanstvenega društva? Kdo bo mislil na pobijanje al na hvalisanje, resnica in lepota in dostojnost jo namen pretresa iu te lastnosti vzbujati in odkrivati bi bil tudi društven namen, če pa se našemu pretresovalcu ta predal ne dopatle, ima prav če proti piše in ga zaim'-tuje, al zastonj iščemo vzrokov, zakaj zamotajo tudi vse druge predale.
Celo nepričakovano pa nam pride na resnoben nasvet odgovor, kojemu se rači s posmehom prerokovati mnenje svoje. Tak učinek vsaj imajo stavki ,.če mi je g. Trstenjak s tem kaj dobrega storil, storil je brez volje" potem „podvrči se. pokorščino skazovati, upogibati se, to so nas res že od mladega učili", na dalje „to v mislih rojeno akademijo, naj še podprem z besedo: t'1' sto učenjakov duše v eno kaso spravi, smeje se hudič, zakaj z enim pogra-Dljejein vzeine vse skupaj".
Kdor skušenih rodoljubov resnobnim nasvetom odgovarja s posmehljivimi opombami, ta nima smejalcev za se, ampak proti sebi in prezira dostojnost.
284734
glediščnih iger se ve da — nemška; naš obče spoštovani g. župan jim je pre rej odkritosrčno povedal, da narod ne hrepeni po ptujein maslu, da si še neslanega močnika ne bojo prislužili, in jim je svetoval, da naj jo raje preti rajbn odrinejo, toda poslušali ga niso. Naš goftp, župan se ni /motil, petkrat M bde igre napovedane, k treni io prišli poslušal, i. \'a prstih ene roke smo sešteli bolj omikane ljudi, kteri s(l više i/ usmiljenju nego i/ poželenja predstave obiskali, ostali so bili le laki, ki so nalašč Imrk uganjat hodili. Dvakrat ni prišlo poslušalcev. Igralci so hodili nagovarjat , prosit sini iu tje — vse zastonj, omika u rodoljubi se niso predala« \deleže\ali. le rekli bo, da jim dajo miloščini če 16 precej odpotijo in ('erkljanom nadlege ne delajo. Milo-diirna gospa 0 . . . jih je s potrebnim preskrbela. Sedaj so pa že odšli in so nam žugali, da bojo povsod pripovedovali, da mi nismo hotli njihovega blaga kupovati, zato jim bomo pa tudi hvaležni, ravno po njih bo tedaj svet zve del, da smo mi iskreni slovenski domoljubi.  Pripovedovali  so nam ,  da jil
Vrhenčanje, Postojne! in [derčani želno pričakujejo. Mi jim voščimo dober
vsprdi. slovenskemu narodu pa zavest v narodnih zadevah in v splošni omiki.
hiliiimi razgled.
Za pregledavanje skupnih dohodkov in stroškov se je ustanovila po nasvetu skupnega ministerstva nova računarska uradnija in jej je po najvišem sklepu od 9. t. m. imenovan državni svetovalec dr. Iv. bar. Hock za začasnega voditelja.
Glasovi,   po kterih se hoče g, Potočki  svojemu  lninisterstvii odreci.
nočejo potihnoti. Govori se o neki belehnosti ministrovi, drugi bolj zanesljivi zopet trde, da mu žali službo huda opozicija nokdajuih njegovih prijateljev, polskib poslancev, z njegovim bratom Adamom Pot. na čelu.
Ze nemški listi sami so jeli pogrešati toliko obetane liberalnosti. Tafeo piše „Telegraf: Novi temeljni zakoni imajo celo vrsto pravic iu svo-bodičin, ki morejo državljanovo srce s tihim veseljem napajati, če jih V samotni sobi prebira. Ako pa stopi V resno, praktično življenje, ako se hoče teh lepili reči djansko posluževati, bridko se čuti omamljenega nahajajo, da so vse te lepe stvari za više in niže uradnike - -le na papirji, kjer tudi ostajajo.
V finančnem odseku deželnega zbora je poročal Skene proti davku na premoženje. Čehi se ga branijo na vse kriplje, in so praški listi polni telegramov o sklepih proti njemu.
V seji honvedov nasvetuje Klapka, naj se IVrczelmi zaukaže, da ima od predsedniŠtvn odstopiti. Nasvet je obveljal; toni j Klapka proti 1'erezelnu. Perczel proti Kossuthu, Kossuth proti Dedku iu ministerstvu, ministerstvo proti demokratom, ktere pušča zapirati, itd.  Foli.v llungaria nubel
Danska je naznanila v Pariz in na Dunaj, da ne se hode na podlagi pruskih predlogov dalje pogovarjala. Francoska se je hotela na to naznanilo z dunajsko vlado spustiti v dogovore, slednja pa se je odrekla vsakemu pro-testovanju.
Vojskin vriš, ki v Parizu noče potihnoti. je neki izbudil princ Napoleon, ki je pravil, da okoliščine Prusko silijo, da prekorači Men. iu da ni nikakorsnega upanja, da bi se Pruska kakorkoli pustila odškodovat i: vojski se ni izognoti, čem pred se toraj začne, tem bolje.
Minister Moustier in pruski poslanec (loltz, sla se razgovarjula in porazitmela 0 tem, da bi bilo razoroženje za obe vladi nemogoče. O raz-oroženji hesedujejo vsi Franco/ki listi, do mira ne pride nobeden. ..France" piše na kunci daljšega spisa: „Povsodi razdrtijo. posilstvo, krhanje dežel, vničevanje prestolov, goltanjc narodov, nuj smelša. vsled pravice močnejšega započeta zmota drž. pogodob, zinez djanskih okoliščin, in nad vsem tem dviguje zopet revolucija svojo glavo. Srbski lin. minister Znkič je od dunajske vlade dosegel, česar je želel
Na Bavarskem se nekako pripravljajo za pristop južno-noniške zaveze k severno-nemški, da se tudi še govori o samostojnosti bavarski.
Iz Fiorenoe se poroča, da se hode septembernko konvencija ponovila iu sicer s pristavkom. da 2 meseca po potrjenji prestane francoska intervencija.
Londonska policija pozveda po Gnribaldijevem sinu, ki je boje v Londonu, da nakupi orožja.
Iz Bukarešta je izvedel „.lourn. de Pariš" da se bulgarski odbori v liiunaniji in 1'esarabiji niso razšli. Čakajo le časa. da bi mogli svoje naklepe izvršiti.
Iz Kandije se naznanja ."> hudih hitek. v kterih so bili Turki do živega tepeni. Drezupnost turških vojakov je tolika, da se posamezni polki, posebno nlhaneški niso hoteli več z uporniki bojevati, klicaje: Saj ne moremo nič pomagati!
lis Ko vprašanjem
Potem ko so nekteri govorniki zoper in za irsko cerkev govorili, vzame Di/.raeli okoli ene ure po polnoči besedo ter se upira GladstO-novemu predlogu, posebno z natolcevanjem njegovih namenov. Porušen je irske (protestanske) cerkve in njegovega duhovništva bi bilo zoper najsvetejše iu diplomirane pravice aUgličanske državne cerkve; podiranje irske cerkve bi bilo enako povišanju katolicizma in pape/stva na Anglijskem, in Gladstonov namen ne meri neki drugam nego tje. s pomočjo katolicizma in revo! moč in vladarstvo liberalcem pridobiti.
Za Dizraeloin se vzdigne Glad8tone ter ne oziraje se na Dizrae-lovo natolcovanje stvar samo, o kterej je bil govor, temeljito in proti Ircem krivično, ter za Anglijo sramotno in nevarno dokaže, in to v resni in tehtni besedi nasprotno Dizraeliju, ki se malo da ne , zauičljivo v hiši poslancev vede, ter — akorav.no izvrsten govornik — dosti burk uganja in rad vsako reč pretira in preveč povekšava. Besede obeh govornikov so privrženci dotičnih dveh strank iu oseb z gromovitim kričem in ploskanjem sprejemali.
Ilirije
Za temi govori je prišlo glasovanje na vrsto. Stanlev-jev predlog jo padel z manjšino 60 glasov; Gladstonov je zmnirul s .">li glasovi večine. Brž po glasovanji se je       po smislu GladstoOOVega  predloga  — zbornica v od
bornicn (eomite) prem en i Is in Glndstone je pro forma predložil prvi stavil, svoje rezolucije, naj zbor poslancev izreče, da je irska državnu cerkev nehala nadvladna cerkev biti. Nn to se je zbor ob pol l. razšel, ko so vže žitarji, sej mu rji in mlekarji trgove iu   tališča posedali.
Prihodnjič bode parlament o irski cerkvi Se le 23. t. ni. dalje se posvetoval. Čegava bode končna zmaga, ali (iladstova ali Dizraelova, to se sedaj težko da prerokovati. Zakaj pomisliti se mora, kake trnjeve pota še mora Gladstonov predlog prehoditi, prodna pride kraljici v potrjenja, ako ga jej Dizraelovo ministerstvo sploh v potrjenje predloži. Ali to jo gotovo, da irski cerkvi pride kmalu zadnji deu . ker državljanska ravnopravnost zahteva tudi cerkovno ravnopravnost katoliških Ircev, inse mogočna stranka na Anglijskem za nje poteguje,
Razne novice.
— Kupčijska zbornica v Ljubljani je volila 14. aprila t. 1. predsednika in podpredsednika; predsednik je bil izvoljen g. V. C. Zupan, podpredsednik pa g. Janez Horak; oba* enoglasno. Volitev potrebuje še najvišega potrjenja.
— ljubljanski tiskar g. Jožef Blaznik je izvoren za predsednika izobraževalnega društva za tiskarje.
— Skoraj ne preteče teden, da bi ne dala nova narodna čitalnica v Ljutomeru kaj veselega O sebi čuti. Ni davno je izvolila g. dr. Blohvois-a za svojega častnega uda in mu poslala krasno diplomo.
— (Dr. Jož. Mih. Skedl.) 13. t. m. o '/96 popoldne je umrl po dolgi hudi bolezni g, dr. J. M. Skedl, profesor statistike in finančnega za-konarstva na vseučilišču graškom . rojen v št. Uuprtu na Kranjskem. IJuujki je že razkladal na imenovanem vseučilišči pozitivno pravo v slovenskem jeziku, ko se o paragrafu 19 ni še nikomur sanjalo.
— Protestov proti davku na premoženje na Ceskem Še davno ni
konec. Zdaj naklada naniestnija okrajnim uradom v kamnotiskanein zaukazu. naj na vsak način za to skrbe iu delajo, da bi okrajni zastopi ničesar ne sklepali proti temu davku.
— Franzoska vlada je prodala danski 45,000 novih pušek na iglo.
- Mariborski srenjski zastop je namenjen v četverorazredni dekliški šoli Vpeljati telovadstvo in šolo sploh za 'J razreda pomnožiti. Tu se bo učilo risanje, prirodopis. fisika. geografija in povestniea. Mestni odbor je že temu višega dovoljenja prosil.
S. E
('>)
kupeo ss iiiiiiiiifiiiVliii-iiiiii blagom
v Mariboru
na oglu grof Bruildisovega gfflda na Zofijinem trgu, slovenski crkvi nasproti,
prodaja iz Rvojegn celo iz nova izbranega skladišča raznega blaga po zdaj IlOVi iu naj lli/cjši CCIlii
l vatel (laket) širokega belega pavolnoga platna, vatel po 15,17,19, 21, 28 kr. 1    .,      „ ..      116 beljenega pavolnega platna, vatel po 14, 16,22 kr.
1    „      .. ne beljenega naj težejšegn molillOS-n, vatel j)o 24 kr.
'■'{x vatla „ ..     modro (plavo), zeleno, žolto tiskanega platna,
vatel po .'50 do 85 kr.
1 vatel (laket) širokega modrega kambriga. vatel po '2l>, 2s. 80. 32, 34, 86 kr, [    ..      „ ..       bistra za obleke, vatel po      -čO kr.
Po naj nižji ceni se tudi dobiva različna lepa roba za hlače, satmglo, vseh vrst sukno, tako tudi pavolne, volnnte in zidane rute (robci) po novi Begi J tudi robo za podstavo iu Še mnoga druga roba, ktera spada v ta oddelek.
V Mariboru 28. Marca 1868.
občinstvo naj blagovoli ozir jemati na mojo novo mizarsko zakladnico in posojilnico na stolnem trgu v Mariboru knezovladiški stolici nasproti.
. Ona se priporoča velečastitcinu p, n. občinstvu, da ima jako lepo izbiro mizarske oprave pohišne z opnami prevlečene (tapecirane) in ne prevlečene: omare, predalnike, mivalnike, ponoćne, postrežne omarice, postelje, mize dvoranske, igravne, z ugodnim izvlakom; mehke klopi, balsake, divane, sofe; zimnice na pero in brez peresa; garniture, poprek vse v to vrsto spadajoče izdelke. Tudi je V ti zakladnici vse pohišno iu kuhinsko orodje, tudi koši, celijo in druga pletarija.
Da se ustrean novim šegam, so mizarski časniki v o<d"''
l/.ilutcl) in odgovorni vieilink Anion Tomšič.
Tiskar lainnni Jsnalč.