Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 67-88 (2001)H
© Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH

Socialno vedenje in sociometrieni polo.ajfpred.olskih otrok v vrtcuf

MAJA ZUPANEIE1*, ALENKA GRIL2 IN TINA KAVEIE
1 

1 Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH2 Pedago.ki in.titut, LjubljanaH

Povzetek: V prispevku predstavljamo mere easovne zanesljivosti in kriterijske veljavnosti Vpra.alnik
a 
socialnega vedenja pred.olskih otrok (SV-P). Zanesljivost temeljnih in sestavljenih lestvic SV-P smo n
a 
vzorcu 39-ih otrok preverjale z metodo test-retest v dvomeseenem intervalu ter z metodo easovnI 
stabilnosti v .estmeseenem intervalu na drugem vzorcu 48-ih otrok. Na vseh temeljnih in sestavljeniO 
lestvicah SV-P sta se obe meri izkazali kot ustrezno visoki. Za preizkus veljavnosti instrumenta n
a 
zunanjem kriteriju smo izbrale sociometriene pokazatelje otrokove priljubljenosti in nepriljubljenosto 
med vrstniki. Z vsemi otroki, ki obiskujejo iste skupine v vrtcu kot otroci, izbrani v vzorec (N=54), sm
1 
izvedle sociometrieno preizku.njo v kombinirani obliki poimenovanja in parnih primerjav ob skupinsko 

fotografiji otrok. Rezultati na sestavljenih lestvicah SV-P - Socialna prilagojenost, Socialna kompetentnost
¸ 
Ponotranjanje te.av in Pozunanjanje te.av - so se v prieakovani smeri in v zadovoljivi meri povezovalo 
s pokazatelji otrokovega sociometrienega polo.aja v skupini v vrtcu. Dodatno prikazujemo analiz
1 
rezultatov 210-ih otrok na sociometrieni preizku.nji, ki nam daje vpogled v dele.e posameznih polo.aje
. 
otrok v skupini v vrtcu (priljubljenih, prezrtih, zavrnjenih, kontroverznih in povpreenih) in ka.e n
a 
izrazito preferenco istospolnih vrstnikov .e v obdobju zgodnjega otro.tva
o 
Kljuene besede: socialno vedenje, sociometrieni polo.aj, pred.olski otroci, easovna zanesljivost
¸ 
kriterijska veljavnost, vpra.alniko 

Social behavior and sociometric status of pre-schoolfchildren attending kindergartensf

MAJA ZUPANEIE1, ALENKA GRIL2 AND TINA KAVEIE
1 

1 University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH2 Educational Research Institute, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The measures of temporal reliability and criterion validity of the Slovenian version of thI 
Social Competence and Behavior Evaluation Scale . Preschool Edition (SV-P) are presented and disN 
cussed. Test-retest reliability indexes of the basic and composite scales were obtained with a sample o
. 
39 children assessed in a two-month interval, while the temporal stability coefficients were obtaineB 
with an other sample of 48 children evaluated after a six-month interval. All of the temporal reliabilit 

*Nalsov / address: izr. prof. dr. Maja Zupaneie, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2,H1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: maja.zupancic@ff.uni-lj.siH


68fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

measures proved to be sufficiently high. Sociometric indicators of child.s popularity and peer rejectioU 
were chosen as an external criterion to verify the concurrent validity of the SV-P. All of the childreU 
attending the same kindergarten groups as the target children (N=54) participated in a sociometric test
o 
It was implemented in a form of combined nomination and paired-comparison technique using a grouü 
photo of the children in the kindergarten group. The results of the composite scales of SV-P . Socia× 
Competence, Internalizing Problems, Externalizing Problems and Genaral Adaptation . were related t
1 
the children.s sociometric positions within the kindergarten group in the expected directions and to 
a 
satisfactory degree. In addition, the results obtained by the sociometric procedure with a sample of 21
1 
children were analysed. They highlight the proportions of kindergarten children classified into differens 
sociometric statuses (popular, neglected, rejected, controversial and average) and suggest that during thI 
early childhood the children clearly prefer their same-sex peers
o 

Key words: social behavior, sociometric status, preschool children, temporal reliability, criterion validN 
ity, questionnaireR 

CC=2220

Vpra.alnik socialnega vedenja pred.olskih otrok (SV-P) je psiholo.ki merski instruN 
ment, s katerim vzgojiteljice ocenjujejo socialno kompetentnost, naeine eustveneg
a 
odzivanja in te.ave v socialnem prilagajanju otrok v vrtcu od starosti dveh let in pol d
1 
.estih let in pol. SV-P predstavlja slovensko obliko ameri.kega izvirnika Social ComN 
petence and Behavior Evaluation - Preschool edition (SCBE) avtorjev LaFreniera iU 
Dumasa (1995), ki smo ga na podlagi pilotnih .tudij priredile za uporabo na slovenskiO 
pred.olskih otrocih, ki obiskujejo vrtec (Zupaneie, Gril in Kaveie, 2000a; 2000b; 2000ce 

2000d). SV-P je objektiven, notranje konsistenten in veljaven psiholo.ki instrumens 
(Zupaneie in dr., 2000a; 2000c). LaFreniere in Dumas (1995) ugotavljata, da je izvirni÷ 
SCBE obeutljiv tudi na razvojne spremembe in spremembe v otrokovem obna.anju
¸ 
ki jih izzovemo med terapevtskim delom s pred.olskimi otroki.
V prvi pilotni .tudiji (Zupaneie in dr., 2000a) smo ugotavljale konstruktn
1 
veljavnost prve slovenske oblike instrumenta na vzorcu 95-ih .estletnih pred.olskiO 
otrok, ki so obiskovali enega izmed ljubljanskih vrtcev. Ta oblika instrumenta je vseboval
a 
nekaj dodatnih postavk, ki smo jih zaradi preverjanja ustrezne jasnosti prevoda dodalI 
izvirnim postavkam. Na podlagi rezultatov smo prvo obliko instrumenta nekolik
1 
popravile, tako da smo izmed dodatnih postavk ohranile tiste, ki so v veeji meri kos 
izvirne prispevale k notranji skladnosti posameznih lestvic. Z dodatnimi smo toreö 
nadomestile nekatere izvirne postavke (Zupaneie in dr., 2000b). Preizkus konvergentnI 
in diskriminativne veljavnosti SV-P z Vpra.alnikom vedenjskih reakcij (Horvat, 1985Ö 
je podprl ustrezno sestavo SV-P (Zupaneie in dr., 2000a)
o 

 V drugi pilotni .tudiji (Zupaneie in dr., 2000b; 2000c; 2000d) smo na vzorcß 
95-ih ljubljanskih pred.olskih otrok, starih od dveh let in pol do .estih let in pol, preverjalI 
notranjo skladnost popravljene oblike instrumenta. Vse temeljne in sestavljene lestvicI 
SV-P so se pokazale kot ustrezno homogene. Na podvzorcu 42-ih otrok smo ugotavljalI 
skladnost dveh neodvisnih ocenjevalk pri ocenjevanju istih otrok na SV-P. UjemanjI 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH69f

ocen vzgojiteljic in njihovih pomoenic je bilo ustrezno visoko (Zupaneie in dr., 2000ce 

2000d) in primerljivo z rezultati skladnosti ocenjevanja 979-ih kanadskih pred.olskiO 
otrok na SCBE (LaFreniere in Dumas, 1995). Zanesljivost SCBE sta LaFreniere iU 
Dumas (1995) ugotavljala tudi z metodo test-retest na vzorcu 29-ih nakljueno izbraniO 
francosko govoreeih kanadskih otrocih. Njihove vzgojiteljice so jih s pomoejo SCBf 
ocenjevale dvakrat v razmiku dveh tednov. Na istem vzorcu otrok sta avtorja preverjal
a 
.e easovno stabilnost temeljnih lestvic SCBE v razmiku .estih mesecev. Obe mero 
easovne zanesljivosti sta se izkazali kot ustrezno visoki.
V prieujoei .tudiji smo na vzorcu slovenskih otrok, ki obiskujejo vrtec, najpreö 
preizkusile zanesljivost SV-P z metodo test-retest v intervalu dveh mesecev in easovn
1 
stabilnost rezultatov v intervalu .estih mesecev
o 

Za preverjanje kriterijske veljavnosti merskega instrumenta predstavlja kriteriö 
katerakoli spremenljivka, ki jo .elimo pojasniti ali napovedati na podlagi podatkov
¸ 
zbranih z doloeenim instrumentom. Z SV-P ugotavljamo socialno prilagojenoss 
pred.olskih otrok, njihovo socialno kompetentnost, ponotranjanje in pozunanjanje te.av
¸ 
kot se ka.ejo preko eustvenih odzivov in socialnega obna.anja otrok v vsakdanjiO 
situacijah v vrtcu. Tako se socialno obna.anje otrok v realnih, spontanih interakcijah 
X 
vrstniki ka.e kot primeren kriterij veljavnosti tega vpra.alnika. Prijateljski odnosi meB 
vrstniki predstavljajo kontekst, v katerem si otrok pridobiva in izpopolnjuje spoznanj
a 
o sebi in drugih, o naeinih re.evanja medosebnih sporov ter socialne spretnosti. Zgodnj
a 
prijateljstva so predhodniki kasnej.ih medosebnih odnosov, predvsem tistih, ki zahtevaj
1 
vzajemno regulacijo dejavnosti in intimnost (Hartup, 1992). Otroci se v prijateljske
. 
odnosu ueijo, kaj pomeni biti prijatelj in imeti prijatelja, usklajevati svoje potrebe 
R 
potrebami drugih, prevzemati gledi.ea drugih in razumevanja drugaenih naeino
. 
obna.anja od lastnega, razvijajo moralne norme in norme, vezane na spolno vlogo, te
. 
prakticirajo vloge odraslih. Prva prijateljstva se ustvarijo okoli tretjega leta starosti iU 
so sprva zelo krhka ter nestabilna (Papalia in Olds, 1992). Med eetrtim in petim leto
. 
starosti opazimo naslednje znaeilnosti v preferencah otrok: (a) sami so sposobno 
identificirati svoje najbolj.e prijatelje, (b) star.i in vzgojitelji identificirajo iste otrokI 
kot njihove najbolj.e prijatelje, (c) otroci vee easa pre.ivijo z izbranimi prijatelji kot 
X 
drugimi otroki (Hartup, Laursen, Stewart in Eastenson, 1988, Howes 1983, 1988; cit
o 
po Hartup, 1992). V tretjem letu starosti otroci pojmujejo kot prijatelje tiste vrstnike, 
R 
katerimi so trenutno v stiku in se z njimi igrajo, po eetrtem letu pa je pomoe vrstniko
. 
tisti kriterij, po katerem razlikujejo prijatelje od drugih otrok (Selman, 1980). MeB 
.estim in osmim letom starosti postane reciproenost izmenjave v medosebniO 
interakcijah z vrstniki pomembna kvaliteta prijateljstva. Pred.olska prijateljstva sI 
oblikujejo ob skupni igri, delitvi igrae in medsebojni pomoei pri opravljanju razlieniO 
dejavnosti. Tako se tudi otrokovo razumevanje prijateljstva med eetrtim in sedmi
. 
letom oblikuje zlasti na podlagi njegovih skupnih dejavnosti z drugimi otroki: fizienI 
dostopnosti (bivanjska bli.ina), dejavnosti same (skupno opravljanje dejavnosti)
¸ 
eustvovanja (vzajemna naklonjenost, skrbnost) in podpore (delitev, pomoe). Pri te
. 


70fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

starej.i pred.olski otroci v primerjavi z mlaj.imi bolj poudarjajo eustvovanje in podpor
1 
ter manj fizieno dostopnost vrstnikov in njihov zunanji izgled (Furman in Bierman
¸ 
1983; cit. po Puttallaz in Sheppard, 1992)
o 

Za proueevanje vrstni.kih odnosov med otroki raziskovalci najpogostejI 
uporabljajo dve metodi: neposredno opazovanje socialnega obna.nja ter sociometrien
1 
preizku.njo. S sistematienim opazovanjem spontanih vrstni.kih odnosov pred.olskiO 
otrok so na primer Montagner, Restoin, Ullman, Rodriguez, Godard in Viala (1984e 
cit. po Durkin, 1995) in Promnitz (1992; cit. po Durkin, 1995) preueevali individualnI 
razlike v sprejetosti otrok med vrstniki. Drugi raziskovalci (npr. Asher in Coie, 1990e 
Miller in Gentry, 1995) so v ta namen razvili prilagojene oblike sociometriene preizku.nje
¸ 
ki jo je za merjenje vrstni.kega sprejemanja v .olskem okolju utemeljil Moreno (1934e 
cit. po Miller in Gentry, 1995). Najpogosteje uporabljamo tri oblike sociometrienI 
preizku.nje za otroke: poimenovanje vrstnikov (otrok poimenuje doloeeno .tevil
1 
najljub.ih vrstnikov), ocenjevanje vrstnikov (otrok vsakega vrstnika oceni n
a 
veestopenjski lestvici doloeene dimenzije, npr. .najljub.i-najmanj ljub.), parnI 
primerjave vrstnikov (otrok izbira ljub.ega vrstnika v paru ob predstavitvi vseh mo.niO 
kombinacij parov). Pomanjkljivosti sociometriene preizku.nje v obliki poimenovanj
a 
sta zlasti: (a) otrok lahko trenutno pozabi na vrstnika, ki ga ima sicer rad, kar popae
o 
rezultate ter (b) preizku.nja ne nudi zadostnih podatkov o otrocih, ki se nahajajo 
. 
srednjem rangu izbir (Miller in Gentry, 1995). Da bi odpravili prvo pomanjkljivost, s
1 
raziskovalci v postopku intervjuja uporabili skupinsko fotografijo vseh otrok iz skupinI 
v vrtcu ali v .olskem razredu (Hymel, 1983; cit. po Smith in Cowie, 1991). OcenjevanjI 
vrstnikov je precej dolgotrajno, zaradi eesar otroku seasoma upade motivacija z
a 
sodelovanje. Poleg tega je ta oblika za pred.olske otroke manj primerna, saj jim mor
a 
testator/ka ob imenu vsakega vrstnika prebrati ocene vzdol. podane dimenzije in tudo 
sam/a bele.iti otrokove izbire. Podobne pomanjlkjivosti veljajo tudi za tretjo oblik
1 
sociometriene preizku.nje - parne primerjave, vsaj kadar jo uporabljamo na pred.olskiO 
otrocih. Zadnji dve obliki imata prednost pred prvo, da z njima dobimo rang priljubljenosto 
vseh otrok v skupini
o 

Na podlagi podatkov, zbranih s sociometrienimi preizku.njami, lahko otrokI 
razvr.eamo glede na njihovo sprejetost v vrstni.ki skupini. Klasifikacijske shemI 
navadno loeijo pet tipov otrok: (a) priljubljeni - veliko vrstnikov jih izbira ali rangira kos 
za.elene; (b) zavrnjeni - .ir.i krog vrstnikov jih ne mara; (c) kontroverzni - meB 
nekaterimi vrstniki so za.eleni, med drugimi pa neza.eleni; (d) prezrti, izolirani - zel
1 
redko so izbrani kot za.eleni ali neza.eleni; in (e) povpreeni - v glavnem so sprejeti, 
a 
ne dosegajo izjemnih rezultatov pri izbiri ali rangiranju (Coie, Dodge in Coppotelli
¸ 
1982; cit. po Durkin, 1995; Rubin, 2000). Otrokov polo.aj med vrstniki ostaj
a 
razmeroma stabilen v obdobju srednjega in poznega otro.tva (Asher, Parkhurst, Hyme× 
in Williams, 1990; Coie in Dodge, 1983, Rubin in Daniels-Bierness, 1983; cit. po Durkin
¸ 
1995; Erwin, 1993). Sociometrieni pokazatelji so torej razmeroma easovno zanesljivI 
mere priljubljenosti otrok v doloeeni vrstni.ki skupini. Obenem te mere visoko koreliraj
1 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH71f

s podatki, pridobljenimi na podlagi opazovanja vrstni.kih interakcij in preferen
¬ 
(Bukowski in Hoza, 1989). Priljubljeni otroci so v primerjavi z ostalimi .tirimi skupinamo 
bolj sociabilni, prijateljski in sodelovalni, uspe.neje re.ujejo socialne probleme, sI 
ueinkovito pogajajo z vrstniki in so jim v podporo (Erwin, 1993; Putallaz in Gottman
¸ 
1981; cit. po Durkin, 1995; Rubin, 2000). Zavrnjeni otroci so bolj antagonistieni iU 
kritieni do vrstnikov, pogosto jim pripisujejo sovra.ne te.nje, nagnjeni so k hiperaktivnosti
¸ 
izra.ajo vse oblike agresivnosti, vee easa se igrajo sami in se poeutijo bolj osamljeno 
kot otroci iz drugih skupin (Asher, Parkhurst, Hymel in Williams, 1990; Ladd in Price
¸ 
1987; Shantz, 1986). Manning, Heron in Marshall (1978; cit. po Smith in Cowie
¸ 
1991) poroeajo, da je za priljubljene, dobro prilagojene otroke, znaeilna specifien
a 
agresivnost - pojavlja se le v doloeenih okoli.einah, ki povzroeajo frustriranost pro 
otroku (npr. brani lastne pravice, si pridr.i igraeo). Za zavrnjene otroke so znaeilnI 
ostale oblike agresivnosti, zlasti nadlegovanje (nevzpodbujena agresivnost), ki se pojavo 
brez neposrednega spro.ilca, in otroku ne prinese nieesar .oprijemljivega., pae pa sI 
zdi, da je nagrada za agresivno dejanje sama reakcija ..rtve.. Nekateri otroci, ki s
1 
precej agresivni, niso nepriljubljeni. Gre za kontroverzne otroke, ki oeitno uporabljaj
1 
agresivnost kot naein za doseganje svojega polo.aja v skupini (Dodge in Richard
¸ 
1985; cit. po Smith in Cowie, 1991). Prezrti otroci se igrajo na kognitivno manj zrelI 
naeine, izra.ajo veeji dele. egocentrienega govora, so socialno bolj inhibirani in plaho 
kot ostale skupine otrok (Rubin, 2000). Razlike med otroki razlienih vrstni.kih polo.aje
. 
se ka.ejo tudi pri njihovem vkljueevanju v vsakdanje skupinske dejavnosti. Priljubljeno 
otroci samozavestno pristopijo in vpra.ajo, ali se smejo pridru.iti skupini, ki se .e igra
¸ 
in se veliko pogovarjajo z drugimi. Zavrnjeni izvajajo moteea dejanja (lahko se tudo 
zadr.ujejo ob robu skupine), se vsiljujejo v skupino ali plenijo igralni material, medte
. 
ko so prezrti otroci preprosto odmaknjeni od skupine (Dodge, Petit, McClaskey iU 
Brown, 1986; cit. po Durkin, 1995). Za razliko od prezrtih otrok, ki so previdni iU 
pla.ni v socialnih stikih ter imajo bolj neugodno mnenje o lastni kompetentnosti, je z
a 
zavrnjene zlasti znaeilno nenadzorovano izra.anje sovra.nih eustev do drugih iU 
projekcija takih eustev v druge, medtem ko je njihovo mnenje o lastni kompetentnosto 
razmeroma ugodno in so dele.ni vee socialne opore (imajo vee prijateljev) kot prezrto 
otroci (Rubin, 2000).

Vzroeno zvezo med socialnim obna.anjem in vrstni.kim polo.ajem otrok jI 
te.ko prepoznati, t.j. sklepati o tem, ali postanejo otroci priljubljeni/zavrnjeni/prezrto 
zaradi svojega socialnega obna.anja ali pa razvijejo doloeeno socialno obna.anjI 
posledieno, kot odziv na njihov polo.aj v vrstni.ki skupini. Ee npr. vrstniki otrok
a 
dojemajo kot moteeega povroeitelja te.av, se mu zaeno izogibati. Tak otrok lahk
1 
postane .e bolj motee in povzroea .e vee te.av, da bi si pridobil pozornost vrstnikov
o 
Ladd, Price in Hart (1988) so proueevali to zvezo med tri- in .tiriletnimi pred.olskimo 
otroki ter v letu dni trikrat ocenili njihovo socialno obna.anje in vrstni.ki polo.aj
o 
Pokazale so se stabilne individualne razlike v sodelovalnosti otrok, ki so napovedovalI 
tudi najveeji dele. variance na poznej.ih merah sprejetosti med vrstniki. Prepirljiv
1 


72fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

vedenje je manj stabilno, vendar kljub temu napoveduje socialno sprejetost v poznej.iO 
meritvah. Vrstniki sprejemajo sodelovalne otroke, medtem ko zavraeajo tiste, ki s
1 
prepirljivi, eeprav kasneje ne ka.ejo vee takega obna.anja. Za razliko od zavrnjeniO 
pa so prezrti otroci iz pred.olskega v .olsko obdobje postajali vedno bolj socialn
1 
inhibirani, previdni, pla.ni, umaknjeni, kar je posledieno .e poveeevalo njihovo prezrtoss 
v vrstni.ki skupini (Rubin, 2000).

V .tudijah, s katerimi so preverjali veljavnost SCBE glede na zunanji kriterij, s
1 
LaFreniere, Dumas, Dubeau in Capuano (1992) uporabljali tipolo.ki pristop. Zunanjo 
kriterij sta predstavljala otrokov sociometrieni polo.aj med vrstniki v skupini v vrtcu iU 
otrokova socialna udele.ba pri igri. Avtorji so 994 kanadskih pred.olskih otrok razdelilo 
v skupine glede na standardizirane z-vrednosti ocen na SCBE. V skupine .socialn
1 
kompetentnih., .anksioznih-umaknjenih. in .jeznih-agresivnih. otrok so razvrstili otroke
¸ 
katerih z-vrednosti na sestavljenih lestvicah Socialna kompetentnost, Potranjanje te.a
. 
in Pozunanjanje te.av so presegle eno standardno deviacijo. Pri delitvi otrok v skupino 
.anksioznih-umaknjenih. in .jeznih-agresivnih. so upo.tevali .e dodatni kriterij: vrednoss 
na sestavljeni lestvici Ponotranjanje te.av je morala biti za najmanj pol standardnI 
deviacije vi.ja od vrednosti na sestavljeni lestvici Pozunanjanje te.av, da so otrok
a 
uvrstili v skupino .anksioznih-umaknjenih. in obratno, za uvrstitev otrok v skupin
1 
.jeznih-agresivnih. je morala biti vrednost na sestavljeni lestvici Pozunanjanje te.a
. 
najmanj pol standardne deviacije vi.ja od vrednosti na sestavljeni lestvici PonotranjanjI 
te.av. Otroke, katerih vrednosti na vseh treh sestavljenih lestvicah so bile v obmoejß 
+ polovico standardne deviacije, so uvrstili v skupino .povpreenih.. Na podlagi tI 
klasifikacije so oblikovali nakljueni, stratificirani vzorec 126-ih otrok (66 deklic, 6
1 
deekov). Z vsemi otroki, ki so bili z izbranimi otroki v isti skupini v vrtcu, so opravilo 
sociometrieni preizkus. Vsak otrok je najprej na fotografiji imenoval vse otroke iX 
svoje skupine, izbral tri njemu najljub.e in nato .e tri njemu najmanj ljube otroke
o 
.tevilo pozitivnih in negativnih izbir, ki jih je dobil vsak izmed izbranih otrok, so delili 
R 
.tevilom potencialnih izbir. Sociometrieni polo.aj med vrstniki je predstavljal kvalitativno 
indeks otrokove socialne sprejetosti. Raziskovalci so predpostavljali, da bo stopnj
a 
vrstni.kega sprejemanja razlikovala .socialno kompetentne. otroke od ostalih skupin
¸ 
stopnja zavraeanja pa skupino .jeznih-agresivnih. otrok od ostalih skupin. GledI 
sprejetosti med vrstniki se .tiri skupine med seboj niso bistveno razlikovale. Razlikovalo 
sta se le skupini .socialno kompetentnih. in .jeznih-agresivnih. otrok. Avtorji so slab
1 
razlikovalno moe te spremenljivke pripisali .tevileno majhnim pred.olskim skupinam
o 
Poleg tega je na rezultat po njihovem mnenju vplivala .e te.nja pred.olskih otrok p
1 
izbiri vrstnikov istega spola. Zato je veeina otrok dobila pozitivne izbire od veeinI 
vrstnikov istega spola. Povpreeno .tevilo negativnih izbir je bilo vee kot za polovic
1 
manj.e od .tevila pozitivnih, saj raziskovalci iz etienih razlogov niso pri vsakem otrokß 
vztrajali pri treh negativnih izbirah. Kljub temu se je vrstni.ko zavraeanje izkazalo kos 
bolj razloeevalno od sprejemanja, saj so .jezni-agresivni. otroci dobili bistveno ve: 
negativnih izbir kot ostale skupine, .socialno kompetentni. pa manj negativnih izbir kos 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH73f

skupini, .anksiozni-umaknjeni. in .povpreeni. otroci. Otroci iz skupine .socialn
1 
kompetentnih. so prejeli najvee pozitivnih in najmanj negativnih izbir. Njiho
. 
sociometrieni polo.aj je bil vi.ji od polo.aja ostalih otrok. Skupina .povpreenih. otro÷ 
je bila po sociometrienem polo.aju med .socialno kompetentnimi. in .jeznimiN 
agresivnimi. otroki
o 

Kot drugi zunanji kriterij za preverjanje veljavnosti SCBE so LaFreniere iU 
sodelavci (1992) izbrali socialno udele.bo otrok pri igri z vrstniki. Eeprav socialn
1 
vkljueevanje ne pove veliko o kvaliteti vrstni.kih odnosov, je bil ta kriterij izbran kos 
kvantitativni pokazatelj socialnega umika (nizka stopnja vkljueevanja), ki naj bi razlikova× 
med skupinama .jeznih-agresivnih. in .anksioznih-umaknjenih. otrok. Skupino otrok 
. 
vrtcu sta pri igri opazovala po dva opazovalca s pomoejo modificirane oblike PartenovI 
klasifikacije socialnega vkljueevanja. Kategorije, ki oznaeujejo dejavnosti brez interakcijI 
(brez udele.be, opazovalna in vzporedna igra), so avtorji zdru.ili, vanjo pa niso vkljueilo 
samostojne igre, ker ta oblika igre visoko pozitivno korelira s pokazatelji otrokovI 
prilagojenosti in samostojnosti (Papalia in Olds, 1992). .tiri skupine otrok, oblikovanI 
glede na rezultate SCBE, so se med seboj razlikovale v stopnji socialnega vkljueevanja
o 
Skupina .anksioznih-umaknjenih. je najdlje prebila brez interakcije z drugimi in se jI 
po tej spremenljivki razlikovala od vseh treh skupin, tudi od .jeznih-agresivnih. otrok
o 
Oba zunanja kriterija nista le podprla veljavnosti lestvic SCBE, pae pa tudo 
jasno razmejila skupini .anksioznih-umaknjenih. in .jeznih-agresivnih. otrok. Pro 
.anksioznih-umaknjenih. otrocih so avtorji opazili manj.i dele. interakcije kot pri drugiO 
skupinah, eeprav jih njihovi vrstniki niso nujno prezrli ali zavrnili. Ti otroci so se veein
1 
easa ukvarjali z dejavnostmi na obrobju skupine - opazovali so druge pri igri, se z njimo 
igrali vzporedno ali so bili sami in nezaposleni. Njihova anksioznost pa se ni izrazila 
. 
samostojni igri, kar ka.e na to, da tovrstno otrokovo obna.anje odra.a pozitivne kvalitete
¸ 
ki se razlikujejo od socialnega umika, kot sta ugotovila tudi Roper in Hinde (1978). Vnasprotju s to skupino otrok je bila skupina .jeznih-agresivnih. najbolj interaktivna iU 
hkrati najbolj zavrnjena. Prieujoei rezultati se ujemajo s prieakovanji. Visoka agresivnoss 
in hiperaktivnost se pri pred.olskih otrocih pojavljata skupaj, kar se v faktorsk
1 
analitskih .tudijah ka.e kot enoten agresivno-hiperaktivni faktor (npr. Behar iU 
Stringfield, 1974; Quay in Werry, 1986). Poleg tega je agresivnost glavni korelas 
zavrnjenosti otrok v pred.olskih skupinah (LaFreniere in Sroufe, 1985; Rubin, 2000).

V prieujoei .tudiji smo poleg retestne zanesljivosti in easovne stabilnosti me
. 
SV-P preverjale tudi soeasno kriterijsko veljavnost instrumenta. Pri tem smo kot kriteriö 
izbrale sociometrieni polo.aj otroka v vrstni.ki skupini v vrtcu. Pri oblikovanjß 
sociometrienega preizkusa smo izhajale iz pomanjkljivosti dosedanjih sociometrieniO 
preizku.enj, ki so jih razlieni avtorji uporabili v svojih raziskavah na pred.olskih otrocih.

V .tudiji nas je zanimalo tudi, (a) v kolik.nih dele.ih se posamezni vrstni.ki polo.ajo 
(priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povpreeni) pojavljajo v skupinah otrok 
. 
ljubljanskih vrtcih, (b) ali se v obdobju zgodnjega otro.tva oblikujejo zgolj te.nje ali .
I 
izrazite preference do vrstnikov istega spola, (c) ali se soeasno oblikujejo tudo 


74fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

antagonizmi do nasprotnega spola in (d) ali so morebitne preference in antagonizmo 
situacijsko specifieni
o 

Metodaf

Udele.enci

V .tudijo smo vkljueile pred.olske otroke, ki so obiskovali enega od .tirih izbraniO 
ljubljanskih vrtcev in so bili v easu prvega vzoreenja stari od dveh let in .estih mesece
. 
do .estih let in petih mesecev (N=95). .tevilo otrok je bilo izenaeeno glede na njihov
1 
starost in spol. Poleg tega je v .tudiji sodelovalo .e 18 vzgojiteljic. Vsi otroci so bilo 
predhodno vsaj tri mesece vkljueeni v skupino vzgojiteljice, ki jih je ocenjevala
o 

Za preverjanje zanesljivosti instrumenta po metodi test-retest smo nakljuen
1 
izbrale 42 od prvotno 95-ih ocenjenih pred.olskih otrok. Zaradi osipa (trije otroci so sI 
izpisali iz vrtca) je v ponovljenem ocenjevanju po dveh mesecih (v retestu) sodeloval
1 
39 otrok
o 

.tevilo otrok se v .tirih starostnih skupinah pred.olskih otrok ni statistien
1 
pomembno razlikovalo na ravni tveganja 5 % (c2 (3) = 3,36, p = 0,340). Prav tako sI 
skupini deklic in deekov po velikosti nista razlikovali (c2 (1) = 0,23, p = 0,631). Tudo 
sestava skupin deklic in deekov razlienih starosti se medsebojno ni razlikovala (c2 (3Ö 
= 1,35, p = 0,716). V tabeli 1 c2 rezultat lahko podcenjuje napake, ker je dele. 
a 
teoretienih frekvenc, ki so manj.e od 5, prevelik
o 

Tabela 1: Vzorec otrok, vkljueenih v test in retest SV-PH

Starost*/ 2;6-3;5 3;6-4;5 4;6-5;5 5;6-6;5 skupaj 

Spol 

deeki 77 34 21 
deklice 6 5 5 2 18 

skupaj 13 12 8 6 39 

*starostne skupine ustrezajo starosti otrok v easu prvega vzoreenj
a 

Tabela 2: Vzorec otrok, vkljueenih v preizkus easovne stabilnosti SV-PH

Starost*/ 

2;6-3;5 3;6-4;5 4;6-5;5 5;6-6;5 skupaj

Spol 

deeki 5 8 7 6 26 
deklice 7 8 6 1 22 

skupaj 12 16 13 7 48 

*starostne skupine ustrezajo starosti otrok v easu prvega vzoreenj
a 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH75

V preverjanje easovne stabilnosti mer SV-P po polletnem easovnem razmakß 
smo vkljueile preostalih 53 od 95-ih prvotno ocenjenih otrok. Zaradi v.olanja nekateriO 
otrok in odsotnosti vzgojiteljic so bili vrnjeni izpolnjeni vpra.alniki za 48 otrok
o 

.tevilo otrok se v .tirih starostnih skupinah pred.olskih otrok ni razlikoval
1 
statistieno pomembno pri stopnji tveganja 5% (c2 (3) = 3,50, p = 0,321). Prav tako sI 
skupini deklic in deekov po velikosti nista razlikovali (c2 (1) = 0,33, p = 0,564). Tudo 
sestava skupin deklic in deekov razlienih starosti se medsebojno ni razlikovala (c2 (3Ö 
= 3,67, p = 0,299).

V sociometrieni preizku.nji so sodelovali vsi otroci, ki obiskujejo iste skupine 
. 
vrtcu kot otroci, izbrani v vzorec (vzorec ciljnih otrok). V posameznih skupinah jih jI 
bilo od 19 do 23. V preizku.nji je bilo skupno ocenjenih 10 skupin iz .tirih ljubljanskiO 
vrtcev, to je 210 otrok (120 deekov in 90 deklic). Zaradi odsotnosti nekaterih otrok 
. 
vrtcu je v sociometrieni preizku.nji aktivno sodelovalo 185 otrok (108 deekov in 7y 
deklic). Od tega smo pri analizi kriterijske veljavnosti upo.tevale le izbire vrstnikov z
a 
skupno 54 ciljnih otrok, ocenjenih na SV-P, ki so bili v easu prvega vzoreenja stari oB 
dveh let in .est mesecev do .estih let in pet mesecev. Izmed 95-ih otrok, ki so bilo 
ocenjeni na SV-P, smo za sociometrieno preizku.njo sprva izbrale le otroke, stare oB 
.tirih let in pol do .estih let in pol, saj so sociometriene mere na starej.ih pre.olskI 
otrocih bolj zanesljive kot na mlaj.ih. Zaradi premajhnega .tevila starej.ih pred.olskiO 
otrok, ocenjenih na SV-P, smo v ciljni vzorec vkljueile tudi tiste mlaj.e pred.olskI 
otroke, ocenjene na SV-P, ki so bili v istih (starostno heterogenih) skupinah kot .
I 
vkljueeni starej.i otroci
o 

.tevilo otrok se je v .tirih starostnih skupinah pred.olskih otrok statistien
1 
pomembno pri stopnji tveganja 5% razlikovalo (c2 (3) =14,00, p = 0,003). Med ciljnimo 
otroki jih je bilo najmanj iz najmlaj.e skupine. Po svoji .tevilenosti se skupini deklic iU 
deekov nista statistieno pomembno razlikovali (c2 (1) = 1,19, p = 0,276), prav tako sI 
starostni sestavi skupin deklic in deekov medsebojno nista razlikovali (c2 (3) = 2,96, pH= 0,398)
o 

Tabela 3: Vzorec ciljnih otrok v sociometrieni preizku.njiH

Starost*/ 
Spol 
2;6-3;5 3;6-4;5 4;6-5;5 5;6-6;5 skupaj 
deeki 3 7 11 10 31 
deklice 0 6 11 6 23 
skupaj 3 13 22 16 54 

*starostne skupine ustrezajo starosti otrok v easu prvega vzoreenj
a 


76fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

Instrumenti in materialif

Uporabile smo drugo slovensko obliko Vpra.alnika socialnega vedenja pred.olskiO 
otrok - SV-P (Zupaneie in dr., 2000b). Vpra.alnik predstavlja priredbo izvirneg
a 
instrumenta SCBE (LaFreniere in Dumas, 1995), ki je bila sestavljena na podlagi prvI 
slovenske .tudije veljavnosti (Zupaneie in dr., 2000a). Izpolnjujejo ga vzgojiteljice otrok
o 
SV-P sestavlja 80 postavk, ki tvorijo osem temeljnih in .tiri sestavljene lestvice. Vsak
1 
temeljno lestvico sestavlja deset postavk, ki opisujejo razliena otrokova obna.anja 
. 
vrtcu. Od tega se pet postavk vsake temeljne lestvice nana.a na uspe.no prilagojenost
¸ 
pet pa na te.ave pri prilagajanju. Vse postavke se ocenjujejo na 6-stopenjski lestvici
¸ 
pri eemer 1 pomeni, da se opisano obna.anje skoraj nikoli ne pojavi, 6 pa, da otro÷ 
opisano obna.anje ka.e skoraj vedno. Prve tri temeljne lestvice se nana.ajo na otrokov
1 
eustveno izra.anje. Opisujejo jih trije pari pozitivnih in negativnih polov lestvic VeseljeN 
Potrtost, Zaupljivost-Anksioznost ter Strpnost-Jeza. Naslednje tri temeljne lestvicI 
opisujejo otrokove socialne interakcije z vrstniki ter zajemajo pare pozitivnih in negativniO 
polov lestvic Vkljueevanje-Osamljenost, Mirnost-Agresivnost ter ProsocialnostN 
Egoizem. Zadnji dve temeljni lestvici ocenjujeta odnos otroka do vzgojiteljice. Opisujet
a 
ju naslednja para pozitivnih in negativnih polov lestvic: Sodelovanje-Nasprotovanje iU 
Samostojnost-Odvisnost. Notranja konsistentost prvih sedmih temeljnih lestvic drugI 
verzije SV-P je visoka (alfa koeficienti so zna.ali od 0,79 do 0,89), za temeljno lestvic
1 
Samostojnost-Odvisnost (alfa=0,66) pa nekoliko ni.ja (Zupaneie in dr., 2000d)
o 
Skladnost med dvema ocenjevalkama, ugotovljena na ocenah vzorca slovenskiO 
pred.olskih otrok v starosti od dveh let in pol do .estih let in pol, je razmeroma visok
a 
(korelacije med 0,69 in 0,88) za vseh osem temeljnih lestvic (Zupaneie in dr., 2000c)
o 
Prav tako je zadovoljiva njihova konstruktna veljavnost, preverjena na vzorcß 
slovenskih starej.ih pred.olskih otrok (Zupaneie in dr., 2000a)
o 

Na podlagi razlienih kombinacij med osmimi temeljnimi lestvicami tvorimo .tiro 
sestavljene lestvice (Dumas, LaFreniere, Capuano, in Durning, 1997; LaFreniere iU 
Dumas, 1995; Zupaneie in dr., 2000a). Prvo - Socialna kompetentnost - sestavlja 4
1 
postavk, ki se nana.ajo na pozitivne kvalitete otrokove socialne prilagojenosti. Drug
a 
- Ponotranjanje te.av - je sestavljena iz 20-ih postavk, ki ocenjujejo potrto, anksiozno
¸ 
osamljeno in odvisno obna.anje. Vi.ji rezultat na tej sestavljeni lestvici ka.e na manö 
izra.enega ponotranjanja te.av pri otroku. Tretjo - Pozunanjanje te.av - tvori 20 postavk
¸ 
ki odra.ajo jezno, agresivno, egoistieno in nasprotovalno obna.anje otroka. Zadnj
a 
sestavljena lestvica, Socialna prilagojenost, je sestavljena iz vseh 80-ih postavk. Rezultas 
na tej lestvici odra.a prisotnost socialne prilagojenosti in hkrati odsotnost znako
. 
socialne neprilagojenosti ter omogoea primerjavo otrok na enem samem pokazatelju
o 
Za vse .tiri sestavljene lestvice je znaeilna razmeroma visoka objektivnost (skladnoss 
med dvema ocenjevalkama zna.a med 0,69 in 0,89), prav tako je njihova notranj
a 
zanesljivost, med 0,84 in 0,95, visoka (Zupaneie in dr., 2000c)
o 

Poleg SV-P smo izvedle sociometrieno preizku.njo v kombinirani obliko 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH77f

poimenovanja in parnih primerjav. Ker v tovrstnih preizku.njah za mlaj.e otrokI 
uporabljamo fotografije vrstnikov (Hymel, 1983; cit. po Smith in Cowie, 1991), sm
1 
vsakemu otroku pokazale sliko njegove vrstni.ke skupine iz vrtca, se preprieale, d
a 
prepozna in poimenuje vse otroke ter mu nato postavile .tiri sklope vpra.anj. Vpra.anj
a 
so se nana.ala na dva konkretna vidika vsakdanjega .ivljenja otrok v vrtcu, na igro iU 
prehranjevanje. Zajemala so pozitivna in negativna poimenovanja vrstnikov. OB 
vsakega otroka smo posku.ale dobiti tri pozitivna in tri negativna poimenovanja te
. 
razvrstitev na.tetih otrok po stopnji priljubljenosti in nepriljubljenosti. Uporabile sm
1 
naslednje sklope vpra.anjç 

1. »S katerimi izmed otrok v svoji skupini se najraje igra.?
@ 
a) »Kaj pa, ee bi se lahko igral samo z enim od njih, katerega bi si izbral?
@ 
Ee se ni mogel odloeiti, s kom bi se najraje igral, smo otroka vpra.ali po parniO 
primerjavah otrok, ki jih je izbral v svojem odgovoru na splo.no vpra.anje, 
R 
katerimi otroki se najraje igra: »S kom se raje igra., s .tem. (poimensko) ali 
R 
.tem. (poimensko)?
@ 
b) »Kaj pa, ee bi se lahko zdaj igral samo z dvema izmed teh otrok (imenujem
1 
vse otroke, ki jih je otrok na.tel v odgovoru na prvo, splo.no vpra.anje). 
1 
.tem. (imenujemo otroka, izbranega pod a)) se .e igra., ostanejo ti .e 
. 
(imenujemo preostale izbrane otroke). S kom izmed njih bi se poleg s .temp 
(imenujemo otroka, ki ga je izbral v odgovoru a)) najraje igral?« Ee se otrok no 
mogel odloeiti, smo nadaljevali s parnimi primerjavami, opisanimi pod aÖ 
c) »Kaj pa, ee bi se lahko igral s tremi otroki, koga bi si .e izbral poleg .tegap 
(imenujemo otroka, izbranega v odgovoru a)) in .tega. (imenujemo otroka
¸ 
izbranega v odgovoru b))«
Ë 

2. »S katerimi otroki v tvoji skupini se ne mara. igrati/se najmanj rad igra.?
@ 
a) »Kaj pa, ee bi bili samo ti otroci v vrtcu (imenujemo vse otroke, ki jih jI 
na.tel pri vpra.anju 2). Samo z enim izmed njih se ti ne bi bilo treba igrati. 
1 
katerim od teh se potem ne bi igral?« Ee se otrok ni mogel odloeiti, ssm
1 
spra.evali dalje po parnih primerjavah, tako kot pri 1.a), le v negativni obliki: »
1 
katerim od teh dveh se ne bi igral?
@ 
b) »Zdaj pa se ti ne bi bilo treba igrati z dvema od teh otrok (imenujemo vsI 
izbrane otroke v otrokovem drugem odgovoru). S .tem. (izbrani otrok pri 2.a)
Ö 
se .e ne igra., s kom se .e ne bi?
@ 
c) »Zdaj pa se ti ni treba igrati s tremi izmed teh otrok (na.tejemo vse izbranI 
pri 2.). S .tem. (izbrani otrok pri 2.a)) in s .tem. (izbrani otrok pri 2.b)) se .e nI 
igra., s kom se .e ne bi?
@ 
3. »S kom izmed otrok v svoji skupini najraje sedi. skupaj pri mizi, ko imate kosilo?«
Vpra.anja a), b) in c) so bila enaka kot pri vpra.anju 1
o 
4. »S kom od teh otrok ne mara. sedeti skupaj pri mizi, ko imate kosilo?«
Vpra.anja a), b) in c) so bila enaka kot pri vpra.anju 2
o 


78fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

Postopek

V .tudijo so bili vkljueeni otroci in vzgojiteljice .tirih ljubljanskih vrtcev, katerih vodje
¸ 
vzgojiteljice in otrokovi star.i so se strinjali s sodelovanjem. V vrtcih smo nakljuen
1 
izbrale vzorec otrok glede na njihovo starost in spol. Po skupinskih navodilih z
a 
izpolnjevanje SV-P, ki so zajemala splo.en opis namena raziskave ter navodila z
a 
ocenjevanje, so vzgojiteljice ocenile socialno vedenje 95-ih ljubljanskih pred.olskiO 
otrok. Od tega smo pribli.no polovico nakljueno izbranih otrok vkljueile v preverjanjI 
retestne zanesljivosti SV-P, ki je potekalo dva meseca kasneje, ostali otroci iz prvotneg
a 
vzorca pa so bili vkljueeni v preverjanje easovne stabilnosti SV-P .est mesecev p
1 
prvem ocenjevanju. Pred vsakim ponovnim ocenjevanjem smo vzgojiteljice znov
a 
opozorile na nataneno izpolnjevanje vpra.alnika. Vsakokrat so imele pribli.no dv
a 
tedna easa, da jih izpolnijo
o 

Sociometrieni preizkus smo izvajale po prvem ocenjevanju otrok na SV-P
o 
Opravile smo ga ob pomoei absolventk in absolventov psihologije individualno z vsaki
. 
izmed otrok, ki so pripadali skupinam, v katere so bili vkljueeni ciljni otroci, predhodn
1 
ocenjeni na SV-P. Za individualno obliko preizku.nje smo se med drugim odloeile tudo 
zato, ker prisotnost drugih otrok lahko vpliva na izbire posameznega otroka
o 
Sociometrieni intervju smo testatorke in testatorji izvajali s pomoejo skupinskI 

fotografije otrok, ki obiskujejo isto skupino v vrtcu kot ciljni otrok. Slike so na
. 
posredovale vzgojiteljice. Vsak otrok je najprej pokazal in ob tem poimenoval vsI 
otroke na sliki, zatem poimenoval .e tiste otroke iz skupine, ki so na fotografiji manjkali
¸ 
in tiste, ki jih na dan preizkusa ni bilo v vrtcu. S temi vpra.anji smo .eleli usmerito 
pozornost otroka na vse vrstnike iz njegove skupine v vrtcu, da ne bi pri nadaljniO 
vpra.anjih morebiti pozabil na koga, ki trenutno ni bil prisoten ali ga ni bilo na fotografiji.
V primeru, da kateri izmed otrok na fotografiji ni vee obiskoval vrtca ali je bil vkljueeU 
v drugo skupino (te podatke smo predhodno dobili pri vzgojiteljicah), smo otroka na t
1 
opozorili in mu rekli, naj razmi.lja le o otrocih, ki so v njegovi skupini. Ob vsakokratniO 
izbirah najljub.ih in najmanj priljubljenih otrok za igro in skupno obedovanje je mora× 
otrok imenovanega vrstnika pokazati na sliki (ali povedati, da ga ni na fotografiji
¸ 
eeprav je sicer elan skupine), testator(ka) pa si je njegove izbire kakor tudi rangI 
izbranih otrok zapisoval(a). V primerih, ko doloeenega otroka ni bilo na skupinsko 

fotografiji ali ga na dan preizku.nje ni bilo v vrtcu, smo vpra.anega otroka na t
1 
opozorili ob vsakem vpra.anju. V primeru, da je otrok imenoval vrstnika, ki ga ni ve: 
v skupini, tega odgovora nismo upo.tevali, temvee smo njegovo pozornost usmerili lI 
na vrstnike iz njegove skupine. Podobno smo naredili, ee je otrok imenoval vrstnika, 
R 
katerim se dru.i le izven vrtca (npr.soseda, otroka dru.inskih prijateljev). Pri negativniO 
izbirah za obe podroeji .ivljenja v vrtcu od otrok nismo zahtevali poimenovanja treh alo 
vee vrstnikov, pae pa smo jim pustili prosto odloeitev, koliko otrok bodo na.teli meB 
nepriljubljenimi. Pri pozitivnih izbirah smo se osredotoeili le na razvrstitev treO 
imenovanih vrstnikov, saj so otroci veeinoma imenovali vee kot tri vrstnike. D
1 

Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH79f

imenovanja najljub.ih treh vrstnikov smo pri.li s parnimi primerjavami. Tako so sI 
otroci odloeali za njim ljub.e vrstnike v vseh mo.nih parih predhodno imenovaniO 
vrstnikov. Podobno smo napravili tudi v primerih, ko so otroci podali vee kot tro 
negativne izbire. V parnih primerjavah so morali otroci imenovati tistega vrstnika, ko 
jim je manj ljub. Posamezen intervju je trajal pribli.no 15 minut. Na isti dan sm
1 
opravili sociometrieno preizku.njo s celo skupino otrok, nekaj dni kasneje pa sm
1 
preizkusili .e preostale otroke iz skupine, ki so bili na dan prve preizku.nje odsotni iX 
vrtca
o 

 Retestno zanesljivost in easovno stabilnost rezultatov na temeljnih in sestavljeniO 
lestvicah SV-P smo preverjale s korelacijami med prvimi ocenami in ocenami, podanimo 
po preteku dveh in .estih mesecev. Iz podatkov, dobljenih s sociometrieno preizku.njo
¸ 
smo za vsakega otroka, izbranega v ciljni vzorec, pre.tele .tevilo pozitivnih in negativniO 
izbir, ki jih je prejel na vsakem od izbranih konkretnih podroeij .ivljenja v vrtcu posebeö 
ter to .tevilo delile z najveejim mo.nim .tevilom prejetih izbir (.tevilo otrok v skupiniN 
1). Te relativne vrednosti smo nato korelirale z otrokovimi rezultati na sestavljeniO 
lestvicah SV-P
o 

Za vse otroke, ki so sodelovali v sociometrieni preizku.nji, smo ugotavljalI 
dele. pozitivnih in negativnih izbir od vseh vrstnikov ter vrstnikov istega in nasprotneg
a 
spola. Otroke smo glede na dele.e vseh prejetih izbir v primerjavi z vsemi mo.nimo 
izbirami razdelile v pet sociometrienih skupin: priljubljene, prezrte, zavrnjene
¸ 
kontroverzne in povpreene, dele.e otrok v posameznih skupinah pa medsebojn
1 
primerjale. V skupino priljubljenih otrok smo uvrstile tiste, katerih dele. prejetih pozitivniO 
izbir je vsaj za pol standardne deviacije presegal povpreeni dele. pozitivnih izbir vseO 
otrok in katerih dele. prejetih negativnih izbir je bil hkrati pod povpreejem. Med prezrtI 
otroke smo uvrstile tiste, ki so prejeli malo pozitivnih in malo negativnih izbir - dele
. 
prejetih pozitivnih in negativnih izbir je bil vsaj za polovico standardne deviacije poB 
povpreejem vseh otrok. Zavrnjeni otroci so prejeli podpovpreeen dele. pozitivnih izbir
¸ 
hkrati pa je njihov dele. prejetih negativnih izbir vsaj za pol standardne deviacije presega× 
povpreeje. V skupino kontroverznih otrok smo uvrstile tiste, ki so prejeli velik dele
. 
pozitivnih in negativnih izbir (vsaj za pol standardne deviacije nad povpreejem). Vskupini povpreenih otrok so dele.i pozitivnih in negativnih izbir, ki so jih ti otroci prejeli
¸ 
ostajali v okviru polovice standardne deviacije nad/pod povpreejem vseh otrok. Pro 
uvr.eanju otrok v sociometriene skupine smo sku.ale zajeti eim vee otrok, ne da bi sI 
skupine medsebojno prekrivale. Odloeile smo se za mejo pol SD, saj so kriteriji z
a 
uvr.eanje pred.olskih otrok v posamezne sociometriene skupine precej ohlapni iU 
dopu.eajo tudi mejo pol SD (Rubin, 2000). Za primerjavo priljubljenosti otrok meB 
istospolnimi in med vrstniki nasprotnega spola smo dodatno izraeunale tudi dele.
I 
prejetih pozitivnih in negativnih izbir, ki so jih posameznemu otroku podali istospolni iU 
vrstniki nasprotnega spola, te dele.e pa med seboj primerjale v obeh situacijah izbirI 
. pri igri in kosilu
o 


80fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

Rezultatif

Retestno zanesljivost in easovno stabilnost rezultatov SV-P po preteku .estih mesece
. 
smo preverjale s Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti, ki so prikazani v Tabeli 4
o 

Na vseh osmih temeljnih in .tirih sestavljenih lestvicah SV-P so korelacije meB 
ocenami, ki so jih vzgojiteljice podale ob prvem izpolnjevanju vpra.alnika ter dva iU 
.est mesecev kasneje, visoke in statistieno pomembne
o 

Ob upo.tevanju tipolo.kih kriterijev na SV-P, ki so jih LaFreniere in sodelavco 
(1992) uporabili za uvr.eanje otrok v skupine .socialno kompetentnih., .anksioznihN 
umaknjenih. in .jeznih-agresivnih., se je .tevilo ciljnih otrok, vkljueenih v analizo
¸ 
zmanj.alo od 54 na 15, podobno kot v kanadski .tudiji, v kateri pa je bil izhodi.eno 
numerus otrok bistveno vi.ji. Da bi lahko upo.tevale rezultate vseh ciljnih otrok 
. 
prieujoei raziskavi, smo relativno .tevilo prejetih pozitivnih in negativnih izbir, ki jih jI 
vsak izmed otrok prejel od vrstnikov v vsaki izmed obeh sociometrienih situacij, koreliralI 
z otrokovimi rezultati na SV-P, ki temeljijo na ocenah njegove vzgojiteljice. Pri vseO 
analizah smo nieelne hipoteze zavraeale z a priori izbrano ravnjo tveganja 5%
o 

Rezultat na sestavljeni lestvici Socialna kompetentnost statistieno pomembn
1 
pozitivno korelira z relativnim .tevilom pozitivnih izbir, ki jih je otrok prejel od svojiO 
vrstnikov v vrtcu, tako na podroeju skupne igre kot skupnega sedenja pri mizi v easß 
obrokov. Rezultat na tej lestvici statistieno pomembno negativno korelira z relativni
. 
.tevilom prejetih negativnih izbir v obeh situacijah. Enako velja tudi za rezultate n
a 
sestavljeni lestvici Socialna prilagojenost. Bolj socialno kompetentni in prilagojeni otroco 

Tabela 4: Retestna zanesljivost in stabilnost temeljnih in sestavljenih lestvic SV-PH

Retestna zanesljivost Easovna stabilnostE
Lestvice SV-P (po 2 mesecih) (po 6 mesecih) 
N = 39 N = 48 
Veselje-Potrtost ,74 ,76 
Zaupljivost-Anksioznost ,62 ,68 
Strpnost-Jeza ,80 ,74 
Vkljueevanje-Osamljenost ,75 ,78 
Mirnost-Agresivnost ,80 ,78 
Prosocialnost-Egoizem ,78 ,79 
Sodelovanje-Nasprotovanje ,84 ,81 
Samostojnost-Odvisnost ,81 ,65 
Socialna kompetentnost ,74 ,77 
Pozunanjanje te.av ,77 ,73 
Ponotranjanje te.av ,89 ,90 
Socialna prilagojenost ,82 ,85 

Opomba: Vsi navedeni korelacijski koeficienti so statistieno pomembni na ravni tveganj
a 
p=0,000
o 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH81f

Tabela 5: Koeficienti soeasne veljavnosti: korelacije med relativnim .tevilom prejetihHpozitivnih in negativnih izbir v dveh sociometrienih pogojih ter rezultati na sestavljenihHlestvicah SV-P (N = 54).H

SV-P / Socialna Ponotranjanje Pozunanjanje Socialna 
SOCIOMETRIJA kompetentnost te.av*Ete.av*Eprilagojenost 
Igra 
pozitivne 0,36 0,23 0,24 0,35 
izbire (0,007) (0,097) (0,079) (0,009) 
negativne -0,31 -0,02 -0,36 -0,30 
izbire (0,024) (0,897) (0,007) (0,030) 
Miza 
pozitivne 0,36 0,26 0,19 0,35 
izbire (0,007) (0,059) (0,162) (0,010) 
negativne -0,29 -0,10 -0,43 -0,34 
izbire (0,031) (0,458) (0,001) (0,013) 

*obrnjeno vrednotenje: vi.ji rezultat ka.e na manj.o prisotnost te.a
. 

so bili veekrat izbrani kot za.eleni v obeh vsakdanjih kontekstih .ivljenja v vrtcu iU 
obratno, manj so jih vrstniki izbirali kot neza.elene v primerjavni z manj socialn
1 
kompetentnimi in prilagojenimi otroki
o 

Rezultat na sestavljeni lestvici Ponotranjanje te.av ni statistieno pomembn
1 
povezan niti z relativnim .tevilom prejetih pozitivnih niti negativnih izbir v nobene
. 
izmed dveh vsakdanjih kontekstov v vrtcu. Pri tem sta korelaciji med to lestvico iU 
pozitivnimi izbirami pozitivni, povezanost med spremenljivkama v kontekstu skupneg
a 
obedovanja pa se nahaja na meji statistiene pomembnosti. To pomeni, da so otroci 
X 
manj ponotranjanja te.av (vi.ji rezultat na lestvici) prejeli vee pozitivnih izbir kot otroco 
z vee ponotranjanja te.av, zlasti v kontekstu skupnega obedovanja. Korelaciji meB 
relativnim .tevilom negativnih izbir in sestavljeno lestvico Ponotranjanje te.av st
a 
negativni in statistieno nepomembni. V kontekstu igre povezanosti med obem
a 
spremenljivkama praktieno ni, v kontekstu obedovanja pa je zelo nizka. Otroci z manö 
ponotranjanja te.av (vi.ji rezultat na lestvici) so prejeli nekoliko manj negativnih izbi
. 

glede na situacijo obedovanja kot otroci z vee ponotranjanja te.av
o 
Korelaciji med sestavljeno lestvico Pozunanjanje te.av in relativnim .tevilo
. 
pozitivnih izbir sta pozitivni, vendar statistieno nepomembni. V situaciji skupne igre sI 
bolj nakazuje zveza med spremenljivkama kot v situaciji obedovanja. Otroci z manö 
pozunanjanja te.av (vi.ji rezultat na lestvici) so prejeli nekoliko vee pozitivnih izbir kos 
otroci z vee pozunanjanja te.av, zlasti kot igralni partnerji. Povezavi med lestvic
1 
Pozunanjanje te.av in relativnim .tevilom negativnih izbir v obeh situacijah sta visok
1 
statistieno pomembni in negativni ter ka.eta na nizko do zmerno velikost povezanosti
o 
Otroci z vee pozunanjanja te.av (ni.ji rezultat na lestvici) so prejeli veeje .tevil
1 
negativnih izbir v obeh situacijah kot otroci z manj pozunanjanja te.av
o 

82fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

Za vseh 210 otrok, za katere smo dobile podatke o prejetih izbirah, sm
1 
izraeunale dele.e prejetih pozitivnih in negativnih izbir na obeh podroejih glede n
a 
.tevilo mo.nih prejetih izbir (.tevilo otrok v skupini, ki so sodelovali v sociometrieno 
preizku.nji . 1). Otroke smo uvrstile v eno od petih sociometrienih skupin (glej tabel
1 
6), pri eemer je 58 otrok ostalo neuvr.eenih, saj niso dosegli kriterijev za uvrstitev 
. 
katerokoli izmed petih skupin.

V vkljueenih skupinah v vrtcih je bilo od 19 do 23 otrok. Na podroeju skupnI 
igre je bilo v posameznih skupinah od 2 do 7 priljubljenih otrok (prejeli so veliko pozitivniO 
izbir in malo negativnih), od 2 do 5 prezrtih (malo pozitivnih in negativnih izbir), od 2 d
1 
5 zavrnjenih (malo pozitivnih in veliko negativnih izbir), do 3 kontroverzni (velik
1 
pozitivnih in negativnih izbir) ter od 2 do 6 povpreenih otrok (povpreeen dele. pozitivniO 
in negativnih izbir). Na podroeju skupnega obedovanja je bilo v skupinah od 1 do 
y 
priljubljenih, do 7 prezrtih, od 2 do 5 zavrnjenih, do 2 kontroverzna ter od 1 do 
y 

Tabela 6: Sociometrieni polo.aji, izra.eni v dele.ih prejetih izbir glede na .tevilo mo.nihHizbir v celi skupini v vrtcuH

N = 210 Igra 
Igra 
pozitivno 
Igra 
negativno 
Miza 
Miza 
pozitivno 
Miza 
negativno 
M 
SD 
min-max 
vsi 
N = 210 
0,14 
0,12 
0,00 – 0,44 
0,14 
0,15 
0,00 – 0,71 
vsi 
N = 210 
0,15 
0,12 
0,00 – 0,63 
0,14 
0,15 
0,00 – 0,82 
M 
SD 
min-max 
priljubljeni 
N = 42 
0,29 
0,06 
0,21 – 0,44 
0,05 
0,06 
0,00 – 0,14 
priljubljeni 
N = 42 
0,30 
0,06 
0,21 – 0,44 
0,04 
0,04 
0,00 – 0,13 
M 
SD 
min-max 
osamljeni 
N = 32 
0,03 
0,03 
0,00 – 0,07 
0,02 
0,03 
0,00 – 0,06 
osamljeni 
N = 28 
0,03 
0,03 
0,00 – 0,07 
0,03 
0,03 
0,00 – 0,06 
M 
SD 
min-max 
zavrnjeni 
N = 37 
0,07 
0,06 
0,00 – 0,14 
0,35 
0,18 
0,00 – 0,71 
zavrnjeni 
N = 36 
0,05 
0,05 
0,00 – 0,14 
0,39 
0,13 
0,22 – 0,82 
M 
SD 
min-max 
kontroverzni 
N = 8 
0,29 
0,06 
0,23 – 0,41 
0,30 
0,12 
0,22 – 0,56 
kontroverzni 
N = 8 
0,31 
0,16 
0,09 – 0,63 
0,28 
0,08 
0,14 – 0,40 
M 
SD 
min-max 
povpreeniE
N = 33 
0,07 
0,04 
0,00 – 0,14 
0,14 
0,05 
0,07 – 0,21 
povpreeniE
N = 33 
0,15 
0,04 
0,09 – 0,20 
0,13 
0,05 
0,07 – 0,21 

Opomba: igra - .tevilo otrok uvr.eenih v posamezne sociometriene skupine na podroejß 
izbir za skupno igro; igra pozitivno - dele.i pozitivnih izbir za skupno igro; igra negativno 
N 
dele.i negativnih izbir za skupno igro; miza - .tevilo otrok uvr.eenih v posameznI 
sociometriene skupine na podroeju izbir za skupno obedovanje; miza pozitivno - dele.
o 
pozitivnih izbir za skupno obedovanje; miza negativno - dele.i negativnih izbir za skupn
1 
obedovanje
o 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH83fTabela 7: Primerjava izbir istospolnih vrstnikov in vrstnikov nasprotnega spolaH

N = 210 
SS istospolna 
M (SD) 
SS nasprotnosp. 
M (SD) 
t p 
Igra pozitivno ,24 (,22) ,06 (,10) 11,33 ,000 
Igra negativno ,14 (,21) ,14 (,17) -,33 ,743 
Miza pozitivno ,22 (,21) ,07 (,12) 9,07 ,000 
Miza negativno ,14 (,37) ,15 (,18) -,37 ,715 

Opomba: SS - dele. prejetih izbir glede na mo.no .tevilo izbir; igra pozitivno - pozitivnI 
izbire za skupno igro; igra negativno - negativne izbire za skupno igro; miza pozitivno 
N 
pozitivne izbire za skupno obedovanje; miza negativno - negativne izbire za skupn
1 
obedovanje
o 

povpreeno priljubljenih otrok. Pribli.no petina vseh otrok je bila torej priljubljena 
. 
skupini, nekoliko manj od petine pa je bilo v vsaki izmed naslednjih skupin: zavrnjenih
¸ 
povpreenih in prezrtih otrok. Kontroverzni polo.aj med vrstniki so imeli le redki otroci
o 
Dele. prejetih pozitivnih izbir glede na mo.ne pozitivne izbire se je med priljubljenimo 
otroki gibal med 0,21 in 0,44 na obeh podroejih, igra in kosilo, med kontroverznimi p
a 
do 0,63, vendar so slednji prejeli tudi visok dele. negativnih izbir v obeh situacijah
o 
Dele. prejetih negativnih izbir med najbolj zavrnjenimi otroki je segal do 0,71 (z
a 
skupno igro) in 0,82 (za skupno obedovanje), med kontroverznimi otroki pa je bil ni.ji
o 

Rezultati razlienih .tudij (glej Fagot, Rodgers in Leinbach, 2000) ka.ejo, d
a 
otroci od tretjega leta dalje v interakciji preferirajo istospolne partnerje. Tudi rezultato 
na vzorcu ljubljanskih pred.olskih otrok (celoten vzorec 210-ih otrok, ki je bil ocenjeU 
v sociometrieni preizku.nji) so pokazali, da se dele. pozitivnih izbir med istospolnimi iU 
vrstniki nasprotnega spola statistieno pomembno razlikuje, ne razlikuje pa se dele
. 
negativnih izbir (glej rezultate t-testov v tabeli 7). Otroci so prejeli veeji dele. pozitivniO 
izbir tako za skupno igro kot za skupno sedenje pri mizi od istospolnih kot od vrstniko
. 
nasprotnega spola. Dele.i negativnih izbir se na nobenem izmed podroeij nis
1 
pomembno razlikovali glede na to, ali so izbire podali vrstniki istega ali nasprotneg
a 
spola. Preference do istospolnih vrstnikov niso specifiene za doloeeno podroejI 
vsakdanjega .ivljenja v vrtcu, saj se dele.i izbir istospolnih vrstnikov za skupno igro iU 
za skupno obedovanje bistveno ne razlikujejo (t (209) = 1.62, p = 0,107)
o 

Razpravaf

Na podlagi ugotovljenih koeficientov korelacije med rezultati na temeljnih in n
a 
sestavljenih lestvicah SV-P v dveh neodvisnih ponovljenih meritvah, po preteku dveO 
in .estih mesecev, sklepamo, da je SV-P zanesljiv merski instrument. Rezultati, dobljeno 
na vzorcu razlieno starih ljubljanskih otrok, ki obiskujejo vrtce, so skladni z rezultati
¸ 
ugotovljenimi na ameri.kem, kanadskem in francoskem vzorcu, na katerih so uporabilo 
izvirnik SCBE in njegovo francosko priredbo (Dumas in dr., 1997; LaFreniere in Dumas
¸ 


84fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

1995). Pokazatelji retestne zanesljivosti slovenskega instrumenta so, razen za temeljn
1 
lestvico Zaupljivost-Anksioznost, celo vi.ji od pokazateljev zanesljivosti izvirnika, ko 
so zna.ali od 0.74 do 0.78 (La Freniere in Dumas, 1995). Podobno ugotavljamo gledI 
easovne stabilnosti rezultatov na SV-P v primerjavi s SCBE. Po preteku polletneg
a 
easovnega intervala so rezultati na vseh temeljnih in sestavljenih lestvicah SV-P ostalo 
stabilnej.i od stabilnosti rezultatov izvirnika, saj so korelacije med prvo in ponovljen
1 
meritvijo s SCBE po preteku .estih mesecev zna.ale med 0.59 in 0.70 (LaFreniere iU 
Dumas, 1995)
o 

Sestavljene lestvice SV-P so se na vzorcu ljubljanskih otrok izkazale kot veljavn
a 
mera otrokove zunanje dejavnosti . njegovega obna.anja v vrstni.ki skupini v vrtcu
o 
Resda smo to obna.anje merile posredno, preko otrokove priljubljenosti iU 
nepriljubljenosti v vrstni.ki skupini, kot so jo ocenili njegovi vrstniki, ki so z otrokom 
. 
neposredni interakciji praktieno polovico budnega dneva. Sociometrieni preizkus sI 
osredotoea neposredno na to, kaj vrstniki menijo o otroku. Ee veeina vrstnikov otrok
a 
izbira kot za.elenega partnerja v vsakdanjih interakcijah, potem to pomeni, da sI 
otrok obna.a na naein, ki je za njegove vrstnike privlaeen in za.elen, torej prilagojeU 
potrebam in preferencam vrstni.ke skupine. Koeficienti veljavnosti s sociometrieni
. 
kriterijem v na.i .tudiji se za sestavljeni lestvici Socialna kompetentnost in Socialn
a 
prilagojenost gibljejo med 0.29 in 0.36, kar .e razumemo kot visoke koeficiente (gleö 
Bucik, 1997). Smer povezanosti z zunanjim kriterijem pa je odvisna od tega, ali gre z
a 
pozitivne ali negativne vrstni.ke izbire. Otroci, ki so jih vzgojiteljice ocenile kot bolö 
socialno kompetentne in prilagojene, so se med vrstniki v skupini v vrtcu izkazali kos 
bolj za.eleni v socialnih interakcijah pri dveh vsakdanjih dejavnostih . pri igri in pro 
obedovanju ter obratno - kot manj neza.eleni v istih dejavnostih v primerjavi z otroki
¸ 
ki so jih vzgojiteljice ocenile kot manj socialno kompetentne in prilagojene
o 

Otroci, ki po ocenah vzgojiteljic v vrtcu izra.ajo vee pozunanjanja te.av, s
1 
med vrstniki v skupini v vrtcu bolj neza.eleni, ne glede na interaktivno situacijo (skupn
a 
igra in obedovanje), kot otroci, ki v manj.i meri izra.ajo tako obna.anje. Ugotovljen
a 
koeficienta veljavnosti lahko v tem primeru interpretiramo kot visoka. Glede za.elenosto 
pa se ka.ejo le obratne tendence, zlasti z ozirom na otrokovo za.elenost pri igri
o 
Otroci pri skupni igri te.ijo bolj k izbiri tistih vrstnikov, ki izra.ajo manj pozunanjanj
a 
te.av, kot k izbiri otrok, ki izra.ajo vee takih obna.anj. Podobno kot v .tudiji LaFrenier
a 
in Dumasa (1995) nismo dobile pomembne zveze med vrstni.kim zavraeanjem otrok
a 
in njegovim ponotranjanjem te.av, kar se ka.e v nizkih in nepomembnih koeficientiO 
povezanosti med sestavljeno lestvico Ponotranjanje te.av in otrokovo neza.elenostj
1 
v vrstni.ki skupini. Obratno pa se, ne glede na situacijo izbire, nakazujejo zveze meB 
za.elenostjo otrok v vrstni.ki skupini in odsotnostjo ponotranjanja te.av. Sklenem
1 
lahko, da so med vrstniki v vrtcu bolj priljubljeni in manj nepriljubljeni tisti otroci, ki s
1 
bolj socialno kompetentni in prilagojeni, kar se ujema z rezultati tujih primerljivih .tudiö 
(npr. Erwin, 1993; LaFreniere in Dumas, 1995; Ladd in Price, 1987). Otroci, ki ka.ej
1 
vee pozunanjanja te.av (v vrtcu se pogosteje kot drugi otroci razjezijo, so agresivni
¸ 
egoistieni in nasprotovalni), so med vrstniki bolj nepriljubljeni in manj priljubljeni kos 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH85f

otroci z manj pozunanjanja te.av. Enako povzema Rubin (2000) na podlago 
severnoameri.kih .tudij: starej.i pred.olski in .olski otroci, katerih obna.anje ka.e n
a 
pozunanjanje te.av, v vrstni.ki skupini pogosteje kot drugi otroci zavzemajo zavrnjeno 
polo.aj (vrstniki jih izbirajo kot neza.elene). V primerjavi z otroki, ki ka.ejo ve: 
pozunanjanja te.av, pa so otroci z vee ponotranjanja te.av (vzgojiteljice pri njih pogostejI 
opa.ajo anksioznost, potrtost, odvisnost in osamljenost) sicer manj priljubljeni, niso p
a 
tudi bolj nepriljubljeni kot otroci z manj ponotranjanja te.av. V vrstni.ki skupini v vrtcß 
ostajajo neopa.eni, vrstniki jih sicer ne zavraeajo, vendar jih tudi ne izbirajo za dru.enjI 
v razlienih vsakodnevnih situacijah. Podobno ugotavlja Rubin (2000) v pregledß 
severnoameri.kih .tudij s tega podroeja. Ocena otrokove socialne prilagojenosti 
. 
vrtcu, ki jo podajo vzgojiteljice s pomoejo SV-P, se torej ujema s pokazatelji otrokovI 
priljubljenosti v vrstni.ki skupini v vrtcu. Na podlagi tega ocenjujemo, da imaj
1 
sestavljene lestvice SV-P primerno soeasno kriterijsko veljavnost. Kljub temu, d
a 
korelacijski koeficienti med SV-P in zunanjim kriterijem pojasnjujejo le razmerom
a 
nizek odstotek variance (do najvee 18 %) jih v praktienem smislu lahko interpretiram
1 
kot visoke, saj so sociometrieni pokazatelji zaradi naeina pridobivanja in starosti otro÷ 
manj zanesljiva mera.

V okviru interpretacije soeasne kriterijske veljavnosti SV-P je potrebno izpostavito 
.e nekaj dejstev. Korelacije med sestavljenimi lestvicami SV-P in otrokov
1 
priljubljenostjo ter zavrnjenostjo med vrstniki .e ne pomenijo, da otroci postanej
1 
priljubljeni med vrstniki zato, ker so kompetentni in prilagojeni, da so zavrnjeni zato
¸ 
ker izra.ajo pozunanjanje te.av, in da so manj priljubljeni zato, ker ka.ejo pozunanjanjI 
ali ponotranjanja te.av. Na podlagi prieujoeih rezultatov tudi ne moremo nieesa
. 
napovedati glede otrokove priljubljenosti med vrstniki v njegovi prihodnosti. Na t
1 
sicer lahko sklepamo na podlagi easovne stabilnosti vrstni.kega polo.aja v razvojne
. 
obdobju iz srednjega v pozno otro.tvo (npr. Asher in dr., 1990), na podlagi rezultato
. 
na SV-P, dobljenih v obdobju zgodnjega otro.tva, pa ne, saj napovedne veljavnosto 
SV-P .e nismo ugotavljale, niti za napoved nimamo podatkov v .tudijah z izvirniko
. 
SCBE. Kriterij, ki smo ga izbrale v prieujoei .tudiji, se je v analizi razlienih sociometrieniO 
.tudij izkazal kot veljaven (Vasta, Haith in Miller, 1995), vendar pa njegova easovn
a 
zanesljivost variira s starostjo udele.encev. Vrstni.ke preference so do pribli.n
1 
eetrtega leta otrokove starosti izrazito nestabilne (Hartup, 1992). Veeina udele.ence
. 
v na.i .tudiji je bila starej.a od .tirih let in pol, pribli.no tretjina otrok pa je bila stara oB 
dveh let in pol do .tirih let in pet mesecev. Tako je morda starost udele.encev zni.al
a 
zanesljivost otrokovih izbir, kar je lahko posledieno vplivalo na dobljene koeficientI 
kriterijske veljavnosti. Ker nimamo podatkov o zanesljivosti kriterija (sociometrienI 
preizku.nje), tudi nismo mogle upo.tevati popravka pri izraeunu kriterijske veljavnosti
o 
To seveda v kontekstu prieujoee .tudije ni problematieno, saj bi popravek koeficientI 
veljavnosti kveejemu zvi.al.

V prieujoei raziskavi smo imele prilo.nost analizirati sociometriene polo.ajI 
veejega .tevila ljubljanskih otrok, ki obiskujejo vrtce, ker smo za ciljne otroke potrebovalI 
izbire vseh otrok v skupini. Glede na razmeroma blage in arbitrarno postavljene kriterijI 


86fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

uvr.eanja otrok v sociometriene skupine ima petina vseh otrok v vrtcu priljubljeno 
polo.aj v skupini, le nekoliko ni.ji dele. otrok je med vrstniki zavrnjen (skupina jiO 
zavraea, le malokrat sprejema), povpreeen (niso niti posebno priljubljeni niti zavrnjeniÖ 
in prezrt (niti niso priljubljeni niti zavrnjeni), medtem ko so kontroverzni otroci (meB 
nekaterimi priljubljeni, med drugimi zavrnjeni) redki. Opisna analiza rezultatov ka.
I 
zlasti na dvoje: (a) pribli.no tretjina ljubljanskih otrok v vrtcih ima vrstni.ki polo.aj, ko 
nakazuje morebitne te.ave v njihovem socialnem razvoju (zavrnjeni in prezrti) ali vsaö 
poveeuje potencial za kasnej.e te.ave v socialnem razvoju. Menimo, da bi veljalo 
. 
nadaljnjih, nekoliko drugaee zastavljenih .tudijah (npr. longitudinalno prospektivn
a 
oblika), preueiti, v kolik.ni meri lahko na podlagi pokazateljev SV-P identificiram
1 
otroke z rizienim vrstni.kim polo.ajem. Ee bi se SV-P izkazal kot ustrezna napovedn
a 
mera, bi lahko razmeroma hitro in enostavno prepoznali tiste otroke, katerih star.i iU 
vzgojiteljice/vzgojitelji bi potrebovali svetovanje o vsakodnevni interakciji in vzgoji takiO 
otrok; (b) standardna tipologija sociometrienih polo.ajev kot kvalitativnih pokazatelje
. 
otrokove priljubljenosti med vrstniki je pomanjkljiva, saj nekoliko manj kot tretjinI 
otrok ne moremo uvrstiti v nobenega izmed polo.ajev, ne glede na to, kako strogI 
kriterije razvr.eanja pri tem uporabljamo. To se je pokazalo tako v na.i kot v tujiO 
.tudijah (npr. Rubin, 2000). Nerazvr.eene otroke veeinoma lahko po enem od kriterije
. 
uvrstimo v povpreeni sociometrieni polo.aj, po drugem pa v enega od ostalih. Npr
o 
otrok je prejel povpreeno .tevilo pozitivnih izbir za skupno igro in visok dele. negativniO 
izbir za igro. Takega otroka bi lahko ob upo.tevanju enega samega kriterija uvrstili 
. 
skupino zavrnjenih, ob upo.tevanju dveh pa ne, saj je prejel prevee pozitivnih izbir
o 
Lahko bi ga uvrstili med kontroverzne otroke, vendar glede na drugi kriterij ni preje× 
dovolj pozitivnih izbir. Istoeasno pa to tudi ni povpreeni otrok, ker je prejel preve: 
negativnih izbir. V primeru, da bi kriterije omilili tako, da bi lahko uvrstili tudi te otroke
¸ 
bi pri.lo do prekrivanja ostalih skupin s skupino povpreenih otrok. Menimo, da bi z
a 
uvrstitev teh otrok potrebovali dodatne informacije o njihovi socialni udele.bi, ki bi jiO 
lahko pridobili od vzgojiteljic ali .e bolje, z neposrednim opazovanjem otrok
o 

Primerjava istospolnih in naprotnospolnih pozitivnih in negativnih izbir vrstniko
. 
je pokazala, da .e v obdobju zgodnjega otro.tva obstajajo med otroki v vrtcu izrazitI 
preference po dru.enju s pripadniki istega spola v dveh razlienih vsakodnevnih situacijah
o 
S. Golombok in R. Fivush (1994) razlagata, da so istospolne preference za igro lahk
1 
odraz razumevanja spolnih vlog pred.olskih otrok. Tako naj bi si otroci od pribli.n
1 
drugega do tretjega leta starosti, ko se zaenejo konsistentno oznaeevati po spolu
¸ 
izbirali igralne partnerje, ki so skladni z njihovo predstavo o lastnem spolu. .tudijI 
(Golombok in Fivush, 1994; Fagot, Leinbach in Hagan, 1986, Maccoby, 1988, Whitin
. 
in Edwards, 1988, v Fagot in dr., 2000) pa v veeji meri podpirajo tezo o istispolniO 
izbirah na podlagi vedenjske kompatibilnosti: otroci razlienega spola se vkljueujejo 
. 
razliene dejavnosti, ka.ejo preference do razlienih igrae in se raje dru.ijo z istospolnimo 
vrstniki, ki imajo podoben slog vedenja kot oni sami. Kot ka.e pa se antagonizmi d
1 
nasprotnega spola ne razvijajo soeasno, temvee neodvisno od preferenc do istospolniO 
vrstnikov, in v kasnej.ih razvojnih obdobjih - v srednjem ali v poznem otro.tvu ter n
a 


Socialno vedenje in sociometrieni polo.aj v vrtcuH87f

zaeetku mladostni.tva - dose.ejo svoj vrh (Conger, 1991)
o 

Na podlagi opravljenih pilotnih .tudij (glej tudi Zupaneie in dr., 2000a; 2000cÖ 
sklepamo, da ima SV-P ustrezne merske znaeilnosti: notranjo skladnost, objektivnoss 
ter retestno zanesljivost in easovno stabilnost vseh temeljnih in sestavljenih lestvic
o 
Prav tako je konvergentna, divergentna in soeasna kriterijska (ujemanje z rezultato 
sociometriene preizku.nje) veljavnost konstruktov SV-P zadovoljiva. Zato menimo
¸ 
da je instrument ustrezen za ocenjevanje socialnega vedenja slovenskih pred.olskiO 
otrok, ki obiskujejo vrtce
o 

Literaturaf

Asher, S.R. in Coie, J.D. (1990). Peer Rejection in Childhood. Cambridge: CambridgI 
University Press
o 
Asher, S.R., Parkhurst, J.T., Hymel, S. in Williams, G.A. (1990). Peer rejections and lonelinesR 
in childhood. V S.R. Asher in J.D. Coie (ur.), Peer Rejection in Childhood (str. 253N 

273). Cambridge: Cambridge University Press
o 
Behar, L. in Stringfield, S. (1974). A behavior rating scale for the preschool child. Develop-Hmental Psychology, 5 (3), 265-275
o 
Bucik, V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Essentials of psychological testing]
o 
Ljubljana: Filozofska fakulteta
o 
Bukowski, W.M. in Hoza, B. (1989). Popularity and friendship: Issues in theory, measureN 
ment and outcome. V T.J. Berndt in G.W. Ladd (ur.), Peer relationships in childHdevelopment (str. 15-45). New York: Wiley
o 

Conger, J.J. (1991). Adolescence and youth. New York: Harper Collins Publishers
o 

Dumas, J.E., LaFreniere, P.J., Capuano, F. in Durning, P. (1997). Profil socio-affectif.H
Évaluation des competences sociales et des difficultes d.adaptation des enfants deH2 ans a 6 ans. Paris: ECPA
o 

Durkin, K. (1995). Developmental Social Psychology. Cambridge, MA: Blackwell
o 

Fagot, B.I., Rodgers, C.S. in Leinbach, M.D. (2000). Theories of Gender Socialization. V T
o 
Eckes in H.M. Trautner (ur.), The Developmental Social Psychology of Gender (str
o 
65-90). Mahwah: Lawrence Earlbaum
o 

Erwin, P. (1993). Friendship and Peer Relations in Children. Chichester: Wiley
o 
Golombok, S. in Fivush, R. (1994). Gender development. New York: Cambridge Universit 
Press
o 

Hartup, W.W. (1992). Conflict and friendship relations. V C.U. Shantz in W.W. Hartup (ur.)
¸ 
Conflict in child and adolescent development (str. 186-215). Cambridge: CambridgI 
University Press
o 

Horvat, L. (1985). Vpra.alnik vedenjskih reakcij [Questionnaire of behavioral reactions]
o 
Ljubljana: Katedra za razvojno psihologijo
o 

Ladd, G.W. in Price, J.M. (1987). Predicting children.s social and school adjustment followN 
ing the transition from preschool to kindergarten. Child Development, 58, 1168N 
1189
o 

Ladd, G.W., Price, J.M. in Hart, C.H. (1988). Predicting preeschoolers. peer status from thei
. 
playground behaviors. Child Development, 59, 986-1002
o 


88fM. Zupaneie, A. Gril in T. KaveieH

LaFreniere, P.J. in Dumas, J.E. (1995). Social competence and behavior evaluation, Pre-Hschool edition (SCBE). Los Angeles: Western Psychological Services
o 

LaFreniere, P.J. in Sroufe, L.A. (1985). Profiles of peer competence: Interrelations amon
. 
measures, influence of social ecology, and relation to attachment history. Develop-Hmental Psychology, 21, 56-69
o 

LaFreniere, P.J., Dumas, J., Dubeau, D. in Capuano, F. (1992). The development and validaN 
tion of the preschool socio-affective profile. Psychological Assessment: Journal ofHConsulting and Clinical Psychology, 4 (4), 441-450
o 

Miller, N. in Gentry, K.W. (1995). Sociometric indices of children.s peer interaction in thI 
school setting. V H.C. Foot, A.J. Chapman in J.R. Smith (ur.), Friendship and socialHrelations in children (str. 145-177 ). New Brunswick: Transaction Publishers
o 

Papalia, D.E. in Olds, W.S. (1992). Human development, (5th ed.). New York: McGraw -Hill
o 

Putallaz, M. in Sheppard, B.H. (1992). Conflict management and social competence. V C.U
o 
Shantz in W.W. Hartup (ur.), Conflict in child and adolescent development (str. 330N 
355). Cambridge: Cambridge University Press
o 

Quay, H.C. in Werry, J.S. (1986). Psychopathological disorders of childhood. New Yorkç 
Wiley
o 
Roper, R. in Hinde, R.A. (1978). Social behavior in a play group: Consistency and complexN 
ity. Child development, 49, 570-579
o 
Rubin, K. (2000). Peer relationships. Predavanje na Predkonfereneni delavnici Sreeanj
a 
ISSBD, Peking, Kitajska
o 
Selman, R.L. (1980). The Growth of Interpersonal Understanding, Developmental andHClinical Analises. Academic Press
o 
Shantz, D.W. (1986). Conflict, aggression and peer status. An observational study. ChildHDevelopment, 57, 1322-32
o 
Smith, P. K. in Cowie, H. (1991). Understanding children.s development. Oxford: Blackwell
o 
asta, R., Haith, M. M. in Miller, S. A. (1995). Child psychology. The modern science. Ne
. 
York: Wiley
o 

Zupaneie, M., Gril, A. in Kaveie, T. (2000a). Predstavitev prve poskusne oblike OcenjevalnI 
lestvice socialna prilagojenost pred.olskih otrok (OLSP) ter njena konstruktn
a 
veljavnost [Presentation of the first pilot version of the Social Competence anB 
Behavior Evaluation Scales . Preschool Edition (OLSP) and its construct validity]
o 
Psiholo.ka obzorja 9 (3), 44-66
o 

Zupaneie, M., Gril, A. in Kaveie, T. (2000b). Ocena socialne prilagojenosti pred.olskihHotrok (OLSP) . 2. poskusna oblika [Evaluation of social competence andHbehavior of preschool children (OLSP) . 2nd preliminary version]. Ljubljanaç 
Center za psihodiagnostiena sredstva
o 

Zupaneie, M., Gril, A. in Kaveie, T. (2000c). The slovenian version of social competence anB 
behavior evaluation scale . preschool edition (OLSP): the second preliminar 
validation. Psiholo.ka obzorja, 9 (4), 7-23
o 

Zupaneie, M., Gril, A. in Kaveie, T. (2000d). Age and gender differences in pre-schoolHchildren.s social competence. Prispevek predstavljen na 12th Psychology Days
¸ 
Zadar
o 

Prispelo/Received: 07.12.2000HSprejeto/Accepted: 21.02.2001H