USTEK. Katoliška cerkev v Boiga- riji Razkolniške dežele je žalib*og prištevati k tisiim deželam, od katerih, sodeč po današnjih razmerah, ni mnogo pričakovati v korist katoliSke cerkve. Edino Bolgarija dela v tem oziru izjemo, tista Bolgarija, na katero so obVnjene oči vseh katoiičanov ceiega sveta. Zdi se namreč, da čuva izza balkanskih homatij nad deželo junaškega bolgarskega naroda posebna previdnost božja, kajti položaj Bolgarije postaja tak, H.a daje najlej)ša upanja, da se bo Bolgarija zopet združila z Kimom. Rusija in druge sosedne balkanske drždve tvorijo že od nekdaj ne(3reinagljivo oviro," ki :e znala do sedaj i^reprefiti in v kali zadušiti. Vsa otreml.jenja Ijudstva, ki je katoliški cerkvi ppijazno, be zopet združiti s sv. katoMško eerkvijo. Ta ovira je bila v drugi tfalkanski vojski poi olnoma ali deloma odstranjena, kajti vsled zahrbtnosti Srbije in Gičije v drugi balkanski vojski so bile raztrgane vse vezi. ki so poprej vezale omen,i«ni deželi z Bolgarijo in v srou slehernega Bolgnra je zavliadala nenaklonjjpnost iu nezaupanje dn obeh imenovanih neodkritosrčnih pri.iateljir. Za^delo se je takoj. da ie zaftelo zdravo je^po, ki se nahaja v junaškem bolgarskem narodu. kliti k novemu življenju. V trenotku j>a, ko je stopila Bolgarija v tej svetovni vojski aa stran osrednjib velesil, je prišlo do popolnega razvoja verskih razmer v Bolgariji v prid katolišice cerkve. Tak^j so se pričela stremljenja in prizadevanja za združenje Bolgarov z Rimom. Vspeli teh stremljenj in prizadevanj je bil, da so se pričela pogajanja bolgarske vlade z Rimom, da se sklene konkordat (pogodba) med Rimorn in Bolgarijo, Božja previdnost si je izbrala sedaj vladajofo kraljevo rodovino kot glavno s\oje orodje za izvršitev združenja Bolgarov z Rimom. V kraljevi bolgarski rodovini je smatra;ti Marijo Lujizo, prvo soprogo carja Ferdinanda, kot oni globoki vir, iz katerega crj)a vsa kraljeva rodovina svoje globoko versko Drepričan.je. Marija Lujiza, vojvodinja parmska in sestra soproge našega prestolonaslednika, je bila tako pobožna kneginja, da so jo prištevali k svetniosm. Na rusko povelje je birmoval bolgarskega i>restolonpslednika. Borisa leta 1890 v staroslavni bolgarski prestolnici v Tirnovi bolgarski razkolniški škof in Boris je bil tako izročen razkolništvu. Ta ffogodek je glolfokoverno mater tako ranil v srco, da jo kmalu nnto umrla. Njeni zemeljski ostanki počivajn v stolnici v Plovdivn, ua njen grob pa romajo leto za letom neštevilne množine Bolgarov vseh obredov. Vsakomur ie znano, da je moral ])restolonaslednjk le vsled zunanjega pritiska prestopiti v razkolniško cerkev, ne pa iz notranjega preprifianja, kaiti znano je, da prestolonaslednik nikdar ne gre v «piVq razkolnisko cerkfiv, paft pa zahaja s {Svojim ocetom, carjem Ferdinandom, nrav pogosto v kntoliške oerkve, kjer prisostvuje shižbi božji in prejero« svefe za- kramente po katoliškem ottreda, Druga soproga carjla Ferdinanda, kraliica jEleonora, čeprav protestantinja, podpira prav odkpitcn srfino katoliško cerkev. Na krajjevem dvoru v'ada strogo krščansko življenje. Kadar se nahaja kraljeva rodbina na svojili posestvih na Ogrskem, daje prav lepe vzglede katoliškega mišljenja, kajti vsak dan jo ,je naiti v cerkvi, med reveže pa deli prav obilo miloš6in. Ganljivo je bilo videti, ko so prejeli prin^ Ciril, brat prestolonaslednikov, in njegovi sestri princezinji Evdoksija in Nadežda prvo sv. obhajilo. Bilo je dne 2. septembra leta 1909 v grajski cerkvi Koburg-Kohari v Hout-St. Antalu na Ogrskem. Na velik dan veselja jih je pripravljal o. Damijan Kreicbgauer iz jezuitskega reda. Navzofii so bili vsi Clani carjeve rodo\ine in ves dvor. Ne samo za otroke, a tudi za carja Ferdinanda, ki je storil vse, da so vrš! slovesnost kar najsijajneje, je bil ta dan zan; dan največjega veselja. Princezinji Evdoksija ^n Nadežda sta bili dne 8. decembra 1912 v cerkvi v Plovdivu po osemdnevni najskrbnejši pripravi sprejeti v Marijino rfružbo. Ko je leta 1858 po stoletnem suženjstvu zo]>et na novo oživela bolgarska narodna samozavesl, je bilo rrteno prvo delo, da so se Bolgari Io5ili od grškega carigrajskega patriarha, Vsled tega koraka ie izobWl carigrajski grški patriarh vse 61ane bolgarske cerkve iz pravoslavne cerkve, tT'alkoL ko se je ločila bolgarska cerkev od grškega carigrajskega patriarha, se je pričelo v Bolgariji gibanje za zdrnž^nje z Rimom. Na čelu gibanju so bili številni možje i^ bnlgiirskih razumniških krogov, t€m se je prilnn žilo na tisofte drugih Bolgarov, ki so se nato zares združili z rimsko cerkvijo, ko jim je poprej papež Pij IX. vstregel nekaterim željam, Toda ta veseli pojav gibanja je ruska politika prav kmalu v kali zadušila Stevilo z Rimom združenib Bolgarov je padlo od 60.000 na 4000. Tudi y, aesetletjib, ki so nato sledila, ni moglo priti versko gibanje s; Bolgariji do nobenega pravega vspeha, Velik jsreobrat v tem oziru je prineslo 1. 1909, ko je izbruhnila n.a Balkanu vojska in ko je s tem iKgubila Rusija svoj vpliv na Balkanu, Večji delbolgarskega naroda je prišel do prepričanja, da zasle.duje ruska politika pod pretvezo razkolništva lastne, ne pa bolgarske koristi, Prijatelistvo in ljubezen bolgarskega naroda do Rusije je vidno einjevala ocl dne do dne, Iz tisoč in tisoč grl so se slišali klici: Prcč od Rusi.ie, nazaj k Rimu! Naiodličnejši bol^arski krogi. vŠtevSi dulTOvščino, so z veseljem pozdravljali ta preobrat in so se pridružili deloma temu gibau]u. Ruske grožnje so sicer prav kmalu splašile bolgnrsko duhovščino, ki je nato odrekla svojo nadaljno u^deležbo na tem gibanju, toda to dejstvo še ni moglo ustaviti gibanja za združenje. Gibanle je narašfialo sicer počasi, loda stalno in vedno bolj. Pravi povod k temu gibanju so pa dali lepi vzgledi misijonarjev in redovnic-usmiljenk. Za 5asa bal~ kanske vojske, ko so Bolgarijo na tako nelepi nafin zapustile njene zaveznice, so misijonarji in redovnice-usmiljenke storile vse, da olajšajo bremo tako hudo presknšenega bolgarskega naroda. Njihova požrtvovalnost, ki je objemala z enako ljubeznijo vse brez razločka na veroizpovedanje, je obrodila najlepŠe sadove. Ko so se po končani balkanski vojski vrafcale nazaj v avstrijsko domovino katoliške redovnice-usmiljenke slovanske narodnosti, ki so stregle na bojiščiii in v bolnišnicah ranjenim bolgarskim vojaifom, so se poslovili od njih na sofijskem kolodvoru najvišii bolgaraki dostojanst\reniki, na 5elu jim bolgar&ka carica Eleonora. Zasolzela je, ko se je poslovila od sester-usmiljenk in opetovano je zagotavljala, aa je njena najsrčnejša želja, videti v bolgarskih bolnišnicah in vzgojevalnih zavodih kar največ katoliških redovnic. Katoliški misijonarji bi nam mogli dosti povedati, kako zelo si želijo priprosti, toda pobožni Bolgari se zopet združiti s katoliško cerkvijo, Umevno, da se nasprotniki tega gibanja poslužujejo vseb mogočih sredstev, da bi zanesli v bolgarski narod srd,sovraštvo in stud do Rima. K tem nasprotnikom se tudi mora prištevati velik del razkolniške bolgarske duhovščine, ki se nahaja večinoma na prav nizki stopnji izobrazbe. Da, del te duhovščine, podkupljen in zaslepljen z rublji ruskega sv. sinoda, se krčevito upira združenju z Rimom. Kako je znala ruska politika od pri&etka sedajne svetovne vojske vporabljati vsa sredstva, da bi pridobila Bolgarijo v politicnem in tudi v cerk/enem oziru popolnoma za se, kaže sledeči slu&aj: Tik palače ruskega poslanika v Soliji so zgradili rusko pravoslavno cerkev. Kp je bila cerkev dograjena in jo je bilo treba posvetiti, je poveril to nalogo ruski sv. sinod razkolniškemu bolgarskemu patriarbu v Sofiji, da opravi v imenu Rusije slavnostne oerkvene obrede posvečenja. S tem činom je Rusija pripoznala samostojnost in enakovrednost hol- garske cerkve, katero je pred 40 leti izobčil oarigrajsM grški patriarh \z pravoslavne cerkve. Kar se torej v teku 40 let na nobeden način ni moglo doseči, se je sedaj za časa svetovne vojske brez vsake prošnje prav lahko doseglo. Sofijski patriarh ložef II, (umrl dne 3. julija 1915) se je v posebni zahvalni brzojavki kar najprlsrcnejše za»hvalil ruskemu carju Nikolaju II. za to milost. Bil je sedaj prepričan, da bo tudi carigrajskl grški patriarh pripoznal samostojnost in enakopravnost bolgarske cerkve, Zdaj pa, ko je Bolgarija prekinila vse zveze z Rusijo, bo prišla bržčas tucti bolgarska razkolnlška duhovščina do prepricanja, da bo morala začeti cutiti in dela.ti z bolgarskim ljudstvom. Nadalje se mora povdarjati, da ne vživa nikjer n.a Balkanu katoliška cerkev toliko ugodnosti, kakor v Bolgariji. Ceprav velja pravoslavna vera za državno vero, vživajo vendar vsa druga veroizpovedanja popolno prostost in se smejo neovirano razvijati. In zlasti eislavjo pravoslavni Bolgari svoje katoliške Bolgare tako zelo," da se sraatrajo za njihove prave brate, do&im smatrajo druga veroizpovedanja za tuja. Sedanja bolgarska vlada podpira v vsem katoliške interese. Tako n. pr. podpira bolgarska vlada rediio duhovniška semenišča in druge katoliške zavode. Katoliški dulrovnild so v Bolgariji vo.iaške službe prosti, dobivajo od države redno plačo in imajo prosto vožnjo po železnicalu Vse cerkvene katoliške procesije se vrše javno in v najlepšem redii, ne da bi jih kdo motil, še celo bolgarski razkolniki 86 jib vdeležujejo v zelo obilnem številu. Kak ugled vživajo pri razkolnigkih Bolgarib katoliški duhovniki, je razvidno iz tega, da jih pozdravljajo z odkritosrčnim spošjtovanjem, se z njimi zaupno pogov.arja.jo. dočim nimaao do lastfne duhovšcine velikto zaupanja. Nekoč je rekel katoliški d\ihovnik, ki j« j)otoval po Bolgariji, sledefte: ,,Nisem mogel prav nič opaziti, da bi Bolgari ue bili naklonjeni katoliškemu duhovniku." Zelo priiljubljene so katoliške šole in katoliški vzgojevalni zavodi. V teh zavodih se vzgojuje vsako loto veliko število razkolniških otrok- Posledica tega je, da začnejo spoznavati katoliško cerkev kot edino pravo, jo spoštovaii in ljubiti in ravno vsleti tega so ti zavodi velikansKo važnosti. Sedanje u.oilno stanje katoliške oerkve v Bolganji je povod za, opravičena najboljša upanja. Da se bo pa moglo započeto delo vspešno nadaljevati in srečno doseči združenje vseh razkolniških Bolgarov s katoliško cerkvijo, je treba pomoci in sicer du^eH-ne in denarne, O, Martin Jugil, eden najgorečnejših apostolov za združenje, piše: ,,Ceznaravno se ni?. ne zgod,i brez molitve, tako je zapovedal Bog v svoji nepojmljivi in nedoumni mddrosti. Ce j« trajalo razkolništvo že tmko dolgo \ rsto let, 6e še ni priSi^ do združenja Bolgarov z Rimom, je vzrok, ker se ni zadosti molilo." Pa toidi v denarnem oziru bo treba kar najkrepkeje podpirati bolgarske rnisijone. Kalolifani m smemo čakati tako dolgo, dokler nam drugi ne zastavijo potn.,' marveč moramo že sedaj in kar najizdatneje podpirati ofostoječe bolgarske raisijone in se pripravljati, da ustanovimo novfl.