V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO Mercator Glasilo delavcev sozd Mercator LETO x|v. LJUBLJANA, DECEMBER 1977 ŠT. 11/12 BESEDA — ZA NAZAJ IN ZA NAPREJ .0' ■ *Jvc aKtivnosii ociavccv ivicrcciLijrjci scmiLiLi^jiciviidii le Joju odnosov po Zakonu o združenem delu. Sprejeli smo /e ^embnejše samoupravne akte; med njimi je potrebno ( n1 p> zlasti Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Merca-p. Statut SOZD, Samoupravni sporazum o trajnem poslov-sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proi-£V°dnimi in trgovskimi organizacijami in Samoupravni spora-. 111 o menjavi dela med delavci Delovne skupnosti SOZD in e*avci v DO in TOZD. Ustrezne podobne akte so sprejeli tudi delovnih organizacijah in TOZD. ^ teh dneh smo na referendumu glasovali še o Samouprav-err> sporazumu o združitvi v Mercator-Intemo banko in o Sa-p^pravnem sporazumu o razmerjih pri ustvarjanju in delitvi ji fll v panju aktov in pravilnikov o osnovah in merilih za razpore ^dje čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov, je bilo 'h opravljeno ogromno delo. j Mnogo tega se že uresničuje tudi v našem vsakodnevnem pu, zlasti zato, ker smo nove samoupravne akte snovali na ^sedanjih izkušnjah našega dela in na že,doseženih rezultatih. , °*eg tega smo upoštevali specifičnosti, ki jih narekuje struk-^ ra naših dejavnosti, in potreba, da jih lahko čimprej uspešno Porabimo, ne pa, da ostanejo na papirju. v naše organizacije, ki so poslovno povezane z neštetimi e2mi v celotnem jugoslovanskem prostoru, je seveda najpo-j, enibnejše urejanje odnosov na principih skupnega prihodka. ^Pioupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju je .°slej podpisalo že preko 140 proizvodnih organizacij, ki po-^nijo več kot 2y3 našega skupnega prihodka. Zdaj se začenja s^uga, še pomembnejša, pa tudi težja faza urejanja teh odno-daV: sprejemanje skupnih proizvodno-prodajnih planov, tako 2a leto 1978 v glavnem ne bomo več imeli kupoprodajnih J^godb, čeprav še vedno veljavni predpisi o cenah zelo obirajo pričevanje nove vsebine medsebojnega poslovanja. ^ rav tako pomembno je urejanje odnosov na principih cijUPnega dohodka pri združevanju sredstev za skupne investi-stav Z n^imi v medsebojnih razmerjih med TOZD in DO v v£u sOZD Mercator praktično ukinjamo kreditne odnofg ip Postavljamo veliko medsebojno odvisnost med delavci y jjj- — NOVOLETNI POSLANICI GENERALNEGA DIREKTORJA IN PREDSEDNICE DELAVSKEGA SVETA SOZD MERCATOR — POSLOVNI USPEH SOZD MERCATOR V TRETJEM TROMESEČJU — NANOS, STEKLO, KONDITOR IN KZ CERKNICA V SOZD MERCATOR — USTANOVLJEN KOORDINACIJSKI SVET OO ZSMS SOZD — 20 LET TOZD HLADILNICA ZALOG — ALI SE ZAČENJA RENESANSA ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV? — ZMAGAT? — STALNE RUBRIKE NAŠE GLAVNO VODILO: VREDNOTE SKUPNEGA Navada je, da ob koncu leta pregledamo svoje delo in življenje v minulem letu in si zastavimo nove naloge, nove načrte za prihodnost. Če preteklo delo in življenje v naši veliki samoupravni skupnosti strnemo, lahko s prepričanjem rečemo, da se je SOZD Mercator v celoti pokazala zmožna skupnega življenja, skupnega dela, skupnih načrtov. Z delom, v praksi, kot pravimo, se je potrdila kot živa sila. To so naši realni obeti za prihodnost. Združevanje posameznih temeljnih organizacij in enovitih delovnih organizacij združenega dela v tak zapleten samoupravni in ekonomski organizem seveda ni bila majhna stvar. To smo izkusili sami. Sami pa smo kot delavci, kot sa-moupravljalci in kot delegati spoznali, da je takšno združevanje na sedanji stopnji razvoja samoupravljanja v družbi pravzaprav edina pot, ki nas lahko vodi naprej, edina pot, na kateri lahko prispevamo kakovosten delež tudi k razvoju celotnega slovenskega gospodarstva, celotne slovenske in jugoslovanske družbe. V vsakdanji delovni in samoupravljalski praksi smo se učili odpovedovati se dobrinam, posamičnim koristim, naučili smo se spoznavati vrednost načel solidarnosti in vzajemnosti. Gradili smo naš notranji sistem samoupravljanja in dogovarjanja, ki je edina demokratična pot, na kateri se lahko izražajo in samostojno razrešujejo različni interesi, edina pot, ki lahko pripelje do realnih skupnih potreb našega celotnega kolektiva. Ne morem trditi, da smo premagali že vse ovire in ostanke stare zavesti, ki objektivno živijo v človeku, vendar pa mislim, da smo napravili korenit preobrat v naši dosedanji praksi. V samoupravljalski akciji smo v stvarnosti spoznavali, da sta samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, samoupravno usklajevanje interesov in potreb posameznih delov našega velikega poslovnega organizma/edina možnost skupnega dela in življenja. Demokratska, zavestna odločitev delavcev ene TOZD, da na osnovi skupnega plana združijo dohodek z drugo I^TOZD, to je bistvo naše samoupravne ureditve. Ta stavek zveni enostavno, kot lepo geslo, sami pa vemo, da je za uresničitev tega bistva potrebno resnično razvito, odgovorno in poglobljeno delo vseh samoupravnih organov; da mora to delo počivati na delegatskih načelih, da morajo pri teh in tudi pri vseh drugih odločitvah od vsega začetka zavestno in angaži- zličnih TOZD in DO, ker sodelujejo z delom svojega dohodka tudi pri investicijah izven svoje organizacije.T ežave, odpori in zahtevki nekaterih organizacij za znižanje zneskov, ki se združujejo, pričajo o tem, da si skupne naložbe še težko utirajo pot, čeprav se vsi zavedamo, da brez njih ne moremo naprej. Premagati moramo tisto globoko zakoreninjeno miselnost, da je investicija v lastni TOZD oziroma DO pomembnejša od tiste pri drugi organizaciji. Za razmere pri Mercatorju je to še posebej usodno, saj so vedno prevladovale manjše in razdrobljene investicije, ki niso mogle dati najugodnejših rezultatov. Če torej hočemo uresničiti naše zelo zahtevne investicijske plane, bo potrebna največja in popolna disciplina in izpolnjevanje sprejetih obveznosti za združevanje sredstev. Poleg tega moramo v finančne konstrukcije investicij vključiti tudi sredstva naših poslovnih partnerjev, s katerimi imamo sklenjene samoupravne sporazume, z namenom, da jim trajno zagotovimo ustrezni prodajni prostor v skladiščih, trgovinah in gostinskih obratih. Brez tega ne bomo mogli izpeljati naših inve-sticijakih naložb. Tudi tu nas čaka veliko dela, saj je doslej le malo poslovnih partnerjev sodelovalo pri investicijah, pa še to v glavnem na kreditni osnovi. Struktura naših naložb se mora spreminjati tudi v smeri proizvodnih vlaganj. To velja zlasti za deficitno proizvodnjo kmetijskih organizacij (vzreja goveje živine in prašičev, nekatere vrste zelenjave) in za nove načine predelave in nove proizvode, zlasti v prehrambenem sektorju (delikatesna proizvodnja, novi proizvodi Embe in hladilnic). Z integracijami, izglasovanimi v lanskem in v letošnjem letu, je Mercator postal takorekoč povsem nova in zelo velika organizacija. Skupni prihodek že dosega 12 milijard dinaijev, zelo široka in razvejana dejavnost pa se razvija v treh republikah, Sloveniji, Srbiji in Hrvatski (računano samo po sedežih TOZD). To je povsem novi Mercator, v katerem kmetijske proizvajalne organizacije prevzemajo pomembno vlogo, kmetje — kooperanti pa skupaj z delavci v drugih TOZD lahko uresničijo svoje dolgoročne cilje pri zanesljivi prodaji svojih pridelkov in si tako trajno zagotovijo svojo socialno varnost. S pristopom Kmetijske zadruge Cerknica, DO Konditor Ljubljana, TOZD Steklo in Spectrum ter veletrgovskega podjetja Nanos Postojna z 10 temeljnimi organizacijami, se naša dejavnost širi v smeri novih specializiranih dejavnosti in povečuje po teritoriju v zahodni del Slovenije, tja do obale, in v del SR Hr-vatske. Vse to nam nalaga nove obveznosti in narekuje novih naporov za vsklajeno delo, v katerem mora sleherni delavec videti in razumeti ne samo svoje probleme in interese, temveč tudi probleme in interese tistih, s katerimi sodeluje. Število delavcev v vseh organizacijah SOZD Mercator se že približuje 10000, kmetov-kooperantov pa presega 3000. Vsi ti smo združeni v 20 delovnih organizacijah. In če enovite delovne organizacije in TOZD seštejemo, jih je skupno 57. Zavedamo se, da je usklajevanje in medsebojno samoupravno zadovoljivo urejanje neštetih vprašanj, ki jih vsakodnevno poraja poslovno življenje, težka in odgovorna stvar, ki terja mnogo potrpežljivosti, obzirnosti in medsebojnega razumevanja, pa tudi veliko samodiscipline. Doslej smo vse to z uspehom premagovali. To nam vliva optimizma tudi za bodoče. Doslej smo znali s pravo mero razreševati tisto, kar nam je skupno in kar nas združuje, ne da bi zanemarili vse tisto, kar daje pomen individualnim prednostim in nalogam, ki jih uresničuje vsaka DO ali TOZD sama s svojo aktivnostjo in s svojo pobudo. Po tej poti moramo naprej, kajti vsakdo se mora zavedati, da je za uspešen napredek najbolj odločilno lastno delo in prizadevanje, ki ga ne more nadomestiti še tako uspešna organizacijska in dohodkovna povezava. Zaželimo si, da bi nam leto 1978, ki prihaja, prineslo novih uspehov, pa ne samo nam, ki smo združeni v SOZD Mercator, temveč tudi vsem tistim, s katerimi poslovno sodelujemo, in vsem potrošnikom, za katere delamo! MIRAN GOSLAR co SP rs o >§ S oo rano sodelovati vsi delovni ljudje, kot tudi seveda organizacij' ZK, sindikati, mladina — torej vse subjektivne sile, kot tetf1 pravimo. Tu, na tem področju, nas čaka v letu, y katerega stopamo j1 seveda v prihodnosti, še veliko dela. Ne moremo namreč reč' da je delegatski sistem že povsem zaživel, da prihajajo delega1 na seje delavskih svetov s stališči, ki so jih oblikovali v pogovc rih in dogovorih s svojo delegatsko bazo, z delovnimi ljudmi, k so jih izvolili. Tudi ne moremo reči, da so ZK in druge DPO naši sestavljeni organizaciji že aktivirale vse svoje potencial da bi delegatski sistem zares deloval v vsej svoji učinkovitost da bi bile odločitve, ki jih sprejemajo delegatsko zgrajeni sa moupravni organi zares plod najširše razprave delovnih Iju’ Vendar pa so koraki, ki smo jih napravili v minulem leta vseeno osvetlili poti in perspektive za naprej. Boriti se moramo za to, da bo v nas vseh prevladala zavest “ skupnem, občem. To ni fraza, ki bi jo ljudje izrekli samo ob tak1 slovesni priliki, takoj zatem pa pozabili nanjo. To je pogoj šega obstoja, pogoj naših bodočih uspehov, ki jih smemo pP' čakovati. Rekli smo, da se je treba za zavest o skupnem boriti. Tudi ni fraza, prazne besede. Da pri sebi samem prevladaš ego>' stične nagone ali prepričanje, da so edino pomembne tvoje k0' risti, tvoje potrebe — za to se je zares treba boriti Naj bodo v teh prazničnih dneh vrednote skupnega glavni moto, ker je to skupno tudi osnovno tkivo naše sestav' Ijene organizacije. Želim vsem našim delovnim ljudem, samoupravljalcem, legatom in njihovim družinam srečno in zadovoljno, zdravo uspeha polno novo leto 1978. iti ve di^ JASNA ŽAGA1 co p? S Co o >5 & co o >CJ & Č? co Č? O} s O) da (( kr i" n] P šs O} co Č? o s Co o >8 o >8 0) c c >0 0) co o >5 0) o s co K O} co O) & O} o >8 o c >0 (D Poslovni uspeh SOZD Mercator v tretjem tromesečju pod slovenskim povprečjem Po vsakem tromesečju analizi-[arrio sestavljene periodične obrabne ter ugotavljamo dobre in slabe *trani našega dela. Če primerjamo ^'mesečne rezultate SOZD Merca-, 0r s kazalci, ugotovljenimi za slo-^ '^nsko gospodarstvo, ugotovimo, ^ so uspehi naših DO in TOZD ne-$ ^°liko slabši od povprečnih sloveniti Vzrok za tako stanje moramo lskati' v deležu dejavnosti v okviru ~OZD Mercator pri ustvarjanju ''kupnega prihodka. Prevladuje še Vedno notranja trgovina (grosistična • !ndetajlistična) z 68,6 odstotnim de-11 pem; sledi ji zunanja trgovina s T>2% ter ostale dejavnosti kot metijstvo, industrija, gostinstvo in )i' Ur>zem ter tehnične in poslovne sto-[ltve, ki so v skupnem prihodku ude-^ene le z nekaj odstotki. Pri notra-nj' trgovini gre pretežno za živilsko st|'°ko (to velja tudi za' grosistično gjjuvnost), zato nihanja, ki so zna-1 njt za ostale dejavnosti, na katere točneje vpliva rast ali padec ko-1 niukture, niso tako velika. . Vpliv cen na finančne kazalce je .P Se vedno velik, zato se giblje realna 'lst celotnega prihodka za SOZD & Jled 4 in 5 %. Pri kmetijski proi-J |Vo^nj> (izvzeta,je trgovina z repro-' l|kcijskim materialom) je rast nižja ml P°vPrcčne predvsem zaradi spo-^jidanskih pozeb, ki so nekaterim vr'delkom škodile. Gostinska de-|llvnost je v treh tromesečjih zabele- žila ugodnejšo rast od povprečne, ker je za nami poletna sezona, ki je za to vrsto dejavnosti najpomembnejša. Plan celotnega prihodka za SOZD Mercator v letu 1977 smo dosegli 78-% ter ni bojazni, da ob koncu leta ne bi bil realiziran. Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in storitev (nekdanja realizacija), imajo enako dinamiko rasti kot celotni prihodek. V okviru zadnjega so se povečali drugi (izredni) prihodki za 33%; tako je njihov delež v strukturi celotnega prihodka narasel od 19% v lanskem letu na 22 % v letošnjem letu. Rast porabljenih sredstev je manjša kot rast celotnega prihodka, med njimi pa so različni stroški rasti neenaki. Zanimiva je ugotovitev, da so stroški reklame, propagande ter reprezentance v okviru SOZD rasli hitreje od povprečja v slovenskem gospodarstvu, čeprav je njihov obseg relativno majhen in v primerjavi z ostalimi stroški nepomemben. Stopnja rasti dohodka za 9-me-sečno obdobje za SOZD Mercator je 41 %, je pa nižja kot povprečna za slovensko gospodarstvo (ta je cca 70 %). O realni višini letošnjega dohodka je sploh težko govoriti, ker vpliva nanj spremenjen način ugo-tavljanja. Iz dohodka se najprej pokrivajo obresti za kredite, te pa so v primerjavi z lanskim obdobjem za 1 % manjše. To zmanjšanje je rezul- tat boljše likvidnosti članic SOZD ter delnega znižanja obrestne mere v letošnjem letu. Iz dohodka poravnavamo prispevke samoupravnim interesnim in družbenopolitičnim skupnostim. Vse te dajatve močno naraščajo zaradi rasti osnov, od katerih se obračunavajo. Za SIS smo namenili 34 % več kot lani, za prispevke družbenopolitičnim skupnostim pa kar 113% več. Čisti dohodek je narasel za 41 % v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Ta se je delil na sredstva za osebno porabo (76 %) ter sredstva za sklade (24%). Med sredstvi za sklade so vključeni tudi zneski, ki jih namenijo TOZD in DO za posojila gospodarskim dejavnostim (financiranje izgradnje infrastrukture, energetskih objektov itd). Sem spada tudi posojilo federaciji za kreditiranje nerazvitih. Vsa ta sredstva fi-nančno-tehnično povečujejo lastne sklade, ker pa so dana v obliki dolgoročnih posojil, za TOZD in DO niso uporabljiva. Lastni skladi, ki jih lahko uporabljamo bodisi za obratna sredstva, bodisi za investicije, so nekoliko manjši. Sredstva za osebno porabo so se povečala povprečno za 23 %. Sem se po novi metodologiji poleg brutto osebnih dohodkov prištevajo tudi ostali osebni prejemki, tako da je slika o osebnih dohodkih, ki bremenijo čisti dohodek, zamegljena. Gibanje osebnih dohodkov sploh ubira svoja pota. Uveljavlja se načelo, naj osebni dohodki sledijo življenjskim stroškom. Tega načela se oprijema letošnja resolucija za plan 1978. V isti sapi pa ugotavljamo, da ob tem puščamo vnemar tako rast produktivnosti, kot tudi rast dohodka in tako postajajo spet osebni dohodki tisti, ki povzročajo inflacijo. Tarnanje ob tem, da smo izvozno vedno manj uspešni, je brez smisla, ker moramo pri izdelavi kalkulacij izvoznih proizvodov upoštevati vse elemente, ki jih pokrivamo z dohodkom— vključno osebne dohodke. Smo pred dilemo: ali višja cena in nismo konkurenčni, ali pa nižja cena in izvažamo, obenem pa poslujemo z izgubo, ter krijemo osebne dohodke, ki se gibljejo v skladu z življenjskimi stroški. Znan jugoslovanski strokovnjak na področju ekonomskih ved je ugotovil, da stojimo vselej pred problemom: ali ukrep, ki poseže na tržišče (dvig cen) ali pa iskanje nižjih stroškov, boljše izrabe zmogljivosti, skratka — notranjih rezerv ob isti tržni ceni. Praksa kaže, da se skoraj 100-od-stotno odločamo za prvo varianto, druge, ki pa zahteva več truda in lastne angažiranosti, pa se izogibamo. SRD1Č ALENKA ; Sestanki, zasedanja, seje... ;V---------------------------- 16. seja Sekretariata Sveta SOZD Mercator Volilna konferenca sveta ZK bo v decembru > ^ ^lani Sekretariata Sveta ZK SOZD Mercator so na svoji 16. seji, ki je bila I to 1977, obravnavali rezultate postopka evidentiranja možnih kandida-3 sekre,arja< namestnika sekretarja in člane Sekretariata Sveta ZK pf, Mercator. Ugotovili so, da na predlog kandidacijskega organa ni bilo } ta,*)0ml> in da so komunisti v vseh osnovnih organizacijah podprli evidenti-/ jU116 kandidate. Dogovorili so se, da bo volilna konferenca v času od 10. do I • decembra v Ljubljani, obravnavali so izvajanje programa dela Sveta za te ? 1*177 in pobude delovnih organizacij za pristop v SOZD Mercator, s ka-t l"11' sta jih seznanila generalni direktor Miran Goslar in namestnik gene-t'ega direktorja Vukadin Nedeljkovič. P0stopku evidentiranja možnih ta.^atov za sekretarja, namest-) Sve'!Se*cretarja in člane Sekretariata . k^i*. je poročal predsednik / Tojkll?ac'jskega organa Bjedov u”in. Zaradi lažje in pravilnejše sestave Sekretariata so člani kandidacijskega organa pripravili predlog za spremembo 11. člena Poslovnika o delu Sveta ZK. Po tem predlogu naj bi Sekretariat štel 11 članov, in sicer po enega iz dejavnosti kmetij- stva, industrije, gostinstva in storitev, zunanje trgovine ter iz Delovne skupnosti SOZD in po dva iz dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno. Po položaju pa sta člana Sekratariata tudi predsednik Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in predsednik Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator. Kandidati za sekretarja, namestnika sekretarja in člane Sekretariata Sveta ZK SOZD Mercator so: 1. RANT JANEZ, Ljubljana, Postojnska 25, TOZD Dolomiti, v Mercatorju zaposlen pol leta, absolvent višje upravne šole (VKV strojni ključavničar), pomočnik direktorja TOZD Dolomiti, predsednik odbora za uresničevanje ZZD TOZD, član Komisije Delavskega sveta SOZD za izvajanje gospodarske stabilizacije, član Organizacijskega odbora za LO pri Občinski konferenci SZDL Vič in Odbora Zveze rezervnih vojaških starešin krajevne skupnosti Milan Česnik in član Zveze komunistov od 1950. leta. 2. ANDOLŠEK LJUDMILA, Ljubljana, Na jami 3, zaposlena pri MERCATOR — Emba 11 let, končana osnovna šola, namestnik šefa skladišča. Član Odbora samoupravne delavske kontrole v DO, de- legat v temeljni delegaciji ZZD SOb Ljubljana-Bežigrad, predsednik konference delegacij, sekretar OO ZK, podpredsednik Odbora za živilsko in tobačno industrijo pri Občinskem sindikalnem svetu Bežigrad, član Izvršilnega odbora podpisnic Samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Ljubljana-Bežigrad, evidentirana za člana Mestne konference sindikata Ljubljana, članica Zveze komunistov od 1950. leta 3. ŠKOF FRANC, Ljubljana, Dolomitskega odreda 14, zaposlen v Delovni skupnosti MERCATOR — Rožnik, v Mercatorju zaposlen 10 let, gradbeni tehnik, delegat temeljne delegacije ZZD SOb Ljub-Ijana-Center, sekretar sveta ZK SOZD Mercator, član ZRVS in član Zveze komunistov od 1951. leta. 4. KOLAR Blaž, Krško, Cankarjeva 1-a, Delovna skupnost MERCATOR — Agrokombinat Krško, zaposlen pri Mercatorju eno leto, vojaška akademija, vodja splošnega sektorja, aktivnosti: član Komisije Delavskega sveta SOZD za izvajanje Zakona o združenem delu, evidentiran za nekatere funkcije v družbenopolitičnih organizacijah Agrokombinata, član Kadrovske komisije pri Občinskem komiteju ZK Krško, član komisije za organiziranost in razvoj, član občinske komisije za izvajanje Zakona o združenem delu, član ZRVS in član Zveze komunistov od 1959. leta. 5. BAUS ALDA, Ljubljana, Dolenjska cesta 45, TOZD Ilirija, zaposlena v TOZD Ilirija 12 let, po- klicna trgovska šola, kuhinjski blagajnik, predsednik Odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD, delegat v delegaciji ZZD Ljublja-na-Šiška in članica Zveze komunistov od 1974. leta 6. PETROVIČ SLAVICA, Ljubljana, Hudovernikova 2, zaposlena v TOZD Trgovina, MERCATOR — Slovenija sadje od leta 1966, 4 razredi nižje gimnazije, administrator, članica Komisije za obravnavo kršitev delovnih obveznosti in Odbora samoupravne delavske kontrole, članica Zveze borcev in članica Zveze komunistov od 19. 7. KOVAČIČ ANICA, Ormož, Dr. Hrovata 1, zaposlena v Zarji 4 leta, diplomirani pravnik, vodja Splošnega sektorja, delegat Delavskega sveta SOZD, članica Komisije za uresničevanje ZZD ter Odbora za LO in CZ DO, namestnik sekretarja OO ZK v DO, članica IO samoupravne raziskovalne skupnosti in članica Zveze komunistov od 1974. leta. 8. RADEJ NIKO, Ljubljana, Tabor 7, zaposlen v TOZD Grosist 10 let, srednja papirna šola, šef papirnega oddelka, delegat Delavskega sveta TOZD in Delavskega sveta SOZD (namestnik predsednika), predsednik OO Sindikata TOZD Grosist in član Zveze komunistov od 1974. leta. 9. RAVBAR VINKO, Vrhnika, Opekarska 10, zaposlen v Delovni skupnosti SOZD Mercator — skupaj pri Mercatorju 4 leta, višja upravna šola, pomočnik direktorja Komercialnega sektorja, član komi- sije za izvajanje ZZD v Delovni skupnosti SOZD Mercator, član Komisije za družbeno-ekonomske odnose pri Občinskem komiteju ZK Vrhnika, predsednik Odbora za cene pri Občinski skupščini Vrhnika, član Odbora za gospodarstvo Občinske skupščine Vrhnika, član Upravnega odbora stanovanjske skupnosti Vrhnika itd., član Zveze komunistov od 1958. leta. Za sekretarja je predlagan tovariš RANT Janez, za namestnika sekretarja pa tovarišica ANDOLŠEK Ljudmila. V vseh osnovnih organizacijah ZK so že bile izvedene volilne konference in izvoljena nova vodstva. Istočasno z volitvami vodstev v posameznih organizacijah so člani ZK v temeljnih in delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih izvolili tudi svojega člana v Svet ZK SOZD Mercator. Volilna konferenca Sveta ZK bo v času od 10. do 20. decembra v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: — izvolitev delovnega predsedstva in organov volilne konference, — poročilo'sekretarja Sveta ZK o delu organizacije ZK in njenih organov v preteklem obdobju, — verifikacija mandatov članov Sveta ZK, — sprejem L sprememb Poslovnika o delu Sveta ZK SOZD Mercator, — volitve sekretarja, namestnika sekretarja in članov sekretariata, — sprejem Programa dela za leto 1978, — obravnava predlogov samou- pravnih splošnih aktov SOZ® (Mercator — Interna banka, skupi1, dohodek), — program uresničevanja ZŽP O izvajanju Programa dela Svet* ZK za leto 1977 je^ poročal namesl' nik sekretarja Vasja Butina. Člai® so ugotovili, da je program v velik1 meri že izvršen, da so roki za neka tere naloge v mesecih novembra decembru in januarju in se le-i' prenesejo oziroma vključijo v no' program dela. Dogovorjeno je bil0, da se o izvajanju programa podrob neje poroča v poročilu sekretarji Sveta ZK na volilni konferenci. O pobudah delovnih organizad za pristop v SOZD Mercator sta p0' ročala tovariša Miran Goslar in Vij' kadin Nedeljkovič. Pobudo za pri' stop je dalo več delovnih organiz2' cij, vendar so po izdelavi elaborata' ekonomske upravičenosti ostale l£ naslednje organizacije: Nanos P0" stojna, Steklo Ljubljana, KondiN1 Ljubljana in Alpe-Adria — TOZ^ Turizem Ljubljana. V vseh organi' zacijah te dni potekajo javne raZ' prave o pristopu, referendumi predvideni za mesec december, De lavski svet SOZD Mercator pa bo0 pristopu odločal na svojem 5. zase danju, predvidoma 25. decembra Generalni direktor tovariš Mira11 Goslar je člane sekretariata pe drobneje seznanil tudi z nekateri n11 problemi in dilemami glede vključi' tve teh organizacij v SOZD Merce tor (v tej številki glasila objavlja^1(, tudi izvlečke iz elaboratov ekonoiH' ske upravičenosti teh delovnih organizacij). v. B' Priprave osnovnih organizacij sindikata na referendum V Ljubljani seje na svoji 11. seji, dne 15. novembra, sestal Sekretariat Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata SOZD Mercator. Poleg priprav na referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko in Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka ter splošnih aktov o razporejanju čistega dohodka in sredstev za OD, ki bo predvidoma 15. decembra, so člani obravnavali še možnosti novoletnega srečanja upokojencev in način obdaritve otrok. Zaradi odhoda tov. Mikolič Jožeta v drugo organizacijo združenega dela, so v Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD Mercator imenovali tov. Repše Jožeta. Glede na bližajoče letne skupščine sindikalnih organizacij, so člani Sekretariata imenovali komisijo za evidentiranje kandidatov za nov Sekretariat Koordinacijskega odbora ter se dogovorili o pripravah na letno skupščino za SOZD Mercator. Predsednik Koordinacijskega odbora Marjan Gradišar je uvodoma poročal, da sedanjemu vodstvu sindikata poteče mandat, zato je potrebno imenovati komisijo za pripravo predloga možnih kandidatov za člane Sekretariata. Seja Koordinacijskega odbora bo predvidoma decembra, letna skupščina pa januarja naslednjega leta. V Komisijo ‘za pripravo predloga možnih kandidatov so bili imenovani naslednji člani: Modrijan Suzana, Škof Franc, Nemec Silvija, Majcen Stane in Martinec Marjana. V nadaljevanju seje so člani Sekretariata obravnavali predlog programa uresničevanja ZZD, III. del, z rokovnikom. Predviden referendum (22. decembra) pomeni tretji krog referendumov v naši sestavljeni organizaciji (prvi je bil sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, drugi pa sprejem Statuta SOZD in še nekaterih drugih aktov), zato so člani Sekretariata še posebej analizirali dosedanje priprave, izvedbo in rezultate referendumov. Ugotovili so, da se pri nekaterih organizacijah pojavljajo slabši rezultati glasovanja. Kot vzrok so navedli predvsem slabšo udeležbo volilnih upravičencev, kar se je nato odrazilo tudi pri rezultatu glasovanja. Vsi volilni upravičenci, zlasti službeno odsotni, bolni in delavke na porodniškem dopustu, niso bili obveščeni o referendumu oziroma jim volilna komisija ni posredovala glasovalnih listkov z navodili po pošti, kar za te primere določa pravilnik o volitvah. V teh organizacijah so na ta način kršili eno izmed osnovnih načel, da se vsakemu delavcu oziroma volilnemu upravičencu mora omogočiti, da se opredeli za ali proti predlagani odločitvi. Slaba udeležba volilnih upravičencev je bila predvsem v naslednjih organizacijah: TOZD Veleblagovnica Beograd (69,5%), TOZD TMI (79,3%), TOZD Ilirija (72,5%), Mercator — Agrokombinat Krško — TOZD Kooperacija (76,2 %), TOZD Cibes (71,6%), TOZD Co-nimex (77,7 %) in Mercator — Sloga (64,2 %). Naloga sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij je, da v vseh temeljnih in delovnih organiza- cijah izvedejo poprejšnjo obrav' navo samoupravnih splošnih akto',> ki bodo na referendumu, ter da sC omogoči glasovanje vsem volilni11' upravičencem. Pri tem je potreb^ poskrbeti tudi za primerno okrasiti volišč. Na skupni seji izvršilnih organn1! družbenopolitičnih organizabl SOZD Mercator je bilo dogovorje' no, da posebna skupina (Nedeljk?' vič Vukadin, Modrijan Suzana i1! Pogačnik Marjan) prouči možnosl' in obliko organiziranja novoletne^ srečanja upokojencev in pripri1 predlog do seje Sekretariata. V raz' pravi se je izoblikovalo mnenje, ^ je glede na obsežnost in krajevno D' čenost TOZD in DO skupno sreč3 nje težko izvedljivo. Zato naj vsa^ temeljna oziroma delovna organi^3 cija sama izvede novoletno srečali upokojencev. Prav tako člani se ki? tariata predlagajo, da naj bi'zneselj na posameznega udeleženca zna*’3' največ 350,00 din za upokojence1 150,00 din za novoletno obdarit3 otrok, ob upoštevanju občinskih st3 liič' v. >■ 16. skupna seja izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij SOZD Mercator Družbeno politične organizacije podpirajo kandidaturo tovarišev Mirana Goslarja in Vukadina Nedeljkoviča za generalnega direktorja oziroma namestnika generalnega direktorja novembra je bila v Ljubljani 16. skupna seja Sekretariata Koordinacij-skega odbora osnovnih organizacij sindikata, Sekretariata sveta ZK in predsedstva koordinacijske konference mladih delavcev SOZD Mercator. Člani 'zvršilnih organov so uvodoma poslušali poročilo predsednika razpisne komisije tov. Radej Nika in ugotovili, da predlagana kandidata za generalnega direktorja oziroma namestnika generalnega direktorja, tovariša Miran Goslar in Nedeljkovič Vukadin, izpolnjujeta tudi družbenopolitična in moral-»o-etična merila za imenovanje. Njuno dosedanje delo vršilcev dolžnosti na leh delovnih mestih je bilo ocenjeilb kot izredno uspešno, zato je bila izrecna enoglasna podpora njuni kandidaturi. Člani izvršilnih organov so v skladu z 99. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. obravnavali tudi Predlaganega kandidata za individualni poslovodni organ v Mercator Slovenija sadje, tovariša Mitja Marinška in za TOZD Zunanja tr-Sovina te delovne organizacije tova-r'ša Škulj, Jožeta. Mnenje je, da Miran Goslar Undidata izpolnjujeta merila za ružbenopolitične in moralno-'ene kvalitete za opravljanje teh el oziroma nalog. s foročilo o prvih rezultatih 9-me-ecnega poslovanja (podrobno pobilo objavljamo v tej številki) je pMal tov. Jože Čandek, v. d. direk-j?rja razvojno-planskega sektorja v l_el°ynj skupnost; SOZD Mercator, (j njegovega poročila izhaja, da lj0 in ZK ter obratno, v samou-Pdivnih organih in delegacijah za in SIS, organizirajo pa naj se ,ud> športne in kulturne prireditve 'ttlede na zanimanje).. tovariš Marjan Gradišar je izrazil Potrebo po delovnem in tesnem sodelovanju KS z ostalimi DPO v vuZD, kar se je sicer uveljavljalo že dosedanjem delu, saj sicer ne bi 1,0 dosedanjih rezultatov tega so- delovanja. Opozoril pa je na pomanjkljivost, ki je še vedno prisotna: to je nepopolna zaživitev delegatskega sistema, taka kot je zapisana v ZZD. To je tudi bistvena naloga mladinske organizacije, saj je kolektiv SOZD Mercator mlad in v tem je garancija njegovega bodočega dela in razvoja. Koordinacijski svet tudi ne bi smel pozabiti na okrog 1000 učencev v gospodarstvu, saj v predlogu programa niso omenjeni. Treba jih je vključevati v gospodarsko, samoupravno in politično življenje in to tudi takrat, kosov šoli. Mladinske organizacije bodo dokazovale svojo aktivnost tudi s prispevki v glasilu Mercator, kar mora postati njihova stalna naloga. Menil je, da bi morale doprinesti k temu, da bi bili mladi trgovski delavci obravnavani kot vsi delovni ljudje v naši družbi, naša dolžnost pa je, da se obnašamo kot pošteni trgovski delavci, ponosni na to, da smo člani tako velike organizacije, kot je Mercator. V nadaljnji razpravi so tudi ostali delegati razpravljali o tem, da bo odslej potrebno še tesnejše sodelovanje z ostalimi DPO, da je bilo doslej opravljenega premalo konkretnega dela in da so mladi še vedno premalo zastopani v samoupravnih organih. V TOZD in DO, kjer še ni osnovnih organizacij ZSMS, bo te potrebno ustanoviti, pri tem pa je potrebna pomoč — poleg občinskih organov ZSMS — tudi Koordinacijskega sveta. Zato je bil sprejet dogovor, da bo predsedstvo imenovalo za to delo posebno komisijo. Sekretar sveta ZK tovariš Franc Škof je menil, da je bilo delo mladinske organizacije doslej dejansko nekoliko odrinjeno, zato bodo morala biti nadaljnja prizadevanja usmerjena v to, da bo mladina baza bodo- Sklicani sestanki 27. december ob 10. uri, 5. zasedanje Delavskega sveta SOZD Mercator n. siib. o., v prostorih MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO, TOZD Kavarna Evropa, Ljubljana, Gosposvetska cesta Dnevni red: 1. Pregled izvrševanja sklepov in potrditev zapisnika 4. zasedanja delavskega sveta SOZD 2. Sklepanje o pristopu delovnih organizacij v SOZD Mercator (poročevalca: generalni direktor Miran Goslar in vodja pravne službe vera Aljančič) 3. Poročilo komisije za izvedbo referenduma za sprejem Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in deli-tv> skupnega dohodka in Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator — Interno banko, Ljubljana (poročevalec: predsednik komisije Vasja Butina) 4- Sprejem soglasja k Pravilniku o organizaciji in razvidu del in nalog v Delovni skupnosti SOZD Mercator (poročevalec: vodja de-lovne skupnosti Vukadin Nedeljkovič) 5. Sprejem sklepa o začasnem financiranju Delovne skupnosti SOZD Mercator v letu 1978 (poročevalec: v. d. direktorja razvojno-Planskega sektorja Jože Čandek) 6. Izvolitev delegata v skupščino Poslovne skupnosti za sladkor Slovenije (poročevalec: pomočnik direktorja razvojno-planskega Sektorja Rudolf Breznik) ' 2- Razno čega družbeno-ekonomskega in političnega razvoja in da ji bo dana vloga, ki ji pripada — tako v širši skupnosti, kot v SOZD Mercator. Težišče aktivnosti pa mora biti v osnovnih organizacijah, usklajevano na ravni Koordinacijskega sveta. Tudi organizacija ZK zastopa stališče, da je treba vanjo vključevati čimveč mladih in ugotavlja, da je na tem področju sicer storjen korak naprej, ne pa tak, kot bi bilo zaželeno. IZLET V KOSTANJEVICO NA KRKI Koordinacijski svet OO ZSMS SOZD Mercator je tako ustanovljen, naloga delegatov pa je, da dogovore in sklepe ter razpravo prenesejo v svoje osnovne organizacije in da se predvsem tam z vsemi mladimi, v praksi, z aktivnostjo zavzemajo za njihovo izpolnjevanje v življenju. Po končani seji in skupnem kosilu so se delegati in gostje z avtobusom odpeljali v bližnjo Kostanjevico na Krki, kjer so -jim mladinci TOZD Sremič pripravili ogled forma vive in stalne razstave naših znanih slikarjev Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa ter Pleterske slikarske zbirke. V gradu, ki je spomeniško zaščiten, ima svojo klet in polnilnico cvička naša delovna organizacija MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, ki smo si jo ogledali in nazadnje ob pokušnji cvička ugotovili, da je ta tu, pod vznožjem Gorjancev, res pravi cviček. MARIJA ŠTULAR V decembru posebna In redna številka glasila Mercator Nov Uredniški odbor glasila Mercator se je sestal na svojo 2. sejo 18. novembra in sprejel vsebinsko zasnovo novembrske številke našega časopisa. Člani so pregledali posebni izdaji številka 3 in 4 ter zadnjo redno številko in ugotovili, da so v skladu s temeljno vsebinsko zasnovo. Letos naj bi izšli še dve redni številki, in sicer decembrska takoj po 29. novembru in januarska, ki naj bi jo bralci prejeli še pred novoletnimi prazniki. V posebni številki pa bi bili objavljeni sprejeti samoupravni splošni akti. Posebna številka je izšla 15. decembra in objavila Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev in avtorjev prispevkov glasila delavcev SOZD Mercator, Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator — Interno banko in Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka SOZD Mercator n. sub. o. Dveh rednih številk pa žal ni bilo mogoče izdati — deloma zaradi tehničnih, deloma zaradi kadrovskih težav. Prihodnja seja Uredniškega odbora bo prve dni januarja. 2. in 3. seja Izvršilnega odbora Delavskega sveta SOZD Mercator Priprava samoupravnih sporazumov SOZD za referendum V skladu s programom uresničevanja Zakona o združenem delu se je v novembru dvakrat sestal Izvršilni odbor Delavskega sveta SOZD Mercator, in sicer 8. in 22. novembra. Na sejah so člani pripravili osnutek predlogov samoupravnih sporazumov o združitvi v Mercator — Interno banko in o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka. Oba osnutka predlogov sta bila v poprejšnji obravnavi do 22. novembra, ko se je sestal Izvršilni odbor, uskladil pripombe in pripravil predlog obeh aktov za delegate Delavskega sveta SOZD Mercator. Predlog samoupravnih sporazumov je bil določen na 4. zasedanju Delavskega sveta SOZD 24. novembra, referendum pa bo predvidoma 22. decembra. Na oba akta je bilo v poprejšnji obravnavi danih precej pripomb in dopolnitev, zato bo potrebno za referendum izdelati prečiščeno besedilo. Izvršilni odbor je na svoji 2. seji obravnaval tudi pobude delovnih organizacij za pristop v SOZD Mercator in podprl vsa dosedanja prizadevanja vodstva sestavljene organizacije in strokovnih služb. O delovnih organizacijah, ki so izrazile pobudo za pristop v SOZD, obširneje pišemo v tej številki. Člani Izvršilnega odbora so na 3. seji imenovali tudi člane komisije za pomoč pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij. To so: Marjan Pogačnik, Ivan Majerle, Zlatko Tomažič, Drago Arhar, Anton Malnar, Lojze Briški, Ferdo Lovrec, Edvard Gabrovšek in Frida Horvat. Komisija naj bi tudi pripravila potrebne spremembe v obstoječih samoupravnih splošnih aktih, ki bodo potrebne zaradi sprejema nekaterih republiških zakonov (o delovnih razmerjih, o samoupravni delavski kontroli, o volitvah in referendumu). Zgonc Peter — predsednik konference osnovnih organizacij sindikata MERCATOR — ROŽNIK Ustanovna konferenca Sindikata Mercator — Rožnik raz oje del h8' del 15. novembra je bila v sejni dvorani TOZD Dolomiti ustanovna konferenca osnovnih organizacij Sindikata delovne organizacije MERCATOR — ROŽNIK. Poleg delegatov osnovnih organizacij Sindikata TOZD Golovec — Slavko Levstek in Alojz Levičar, TOZD Grmada — Ana Žitnik in Tone Ber-lan, TOZD Preskrba Tržič — Zofka Srečnik in Anton Frantar, TOZD Gradišče — Peter Zgonc, TOZD Dolomiti — Janko Frumen in Tina Ribaljčenko, TOZD Veleblagovnica Beograd — Dragiša Calič in Mi- ljena Milješič, TOZD Jelka — Stane Merhar in Franc Češarek, TOZD Metlika — Anton Ambrožič in Delovne skupnosti MERCATOR — ROŽNIK — Marina Čemažar in Anton Košir, so bili na konferenci prisotni tudi predsednik Koordinacijskega odbora OOS SOZD Marjan Gradišar, sekretar Sveta ZK SOZD Franc Škof, sekretar Sveta ZK MERCATOR — ROŽNIK Marjanca Vrhovec, v.d. direktorja MERCATOR — ROŽNIK Edo Božič, predstavnik Občinske konference Sindikata Ljubljana — Vič- Rudnik, ter predsednik Delavskega sveta MERCATOR — ROŽNIK Jurij Vuk. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki so ga sestavljali Mojca Legan, Milena Zgonc, Slavka Štem-berger in Anton Košir, so delegati sprejeli poslovnik o delu konference in se dogovorili, da se izdela samoupravni sporazum o združitvi osnovnih organizacij Sindikata v konferenco. V predsedstvo konference so bili izvoljeni: —- Zgonc Peter — predsednik — Žitnik Ana — podpredsednik — Čemažar Marina — sekretar — Ribaljnnko Tina — član — Levičar Alojz — član — Srečnik Zofka — član — Milješič Miljena — član — Merhar Stane — član V nadzorni odbor so bili izvoljeni: — Frantar Anton — Češarek Franc — Frumen Janko Delegati so nato obravnavali program dela in se dogovorili, da ga je potrebno za leto 1978 dopolniti oziroma izdelati novega. V. B’ MIRAN GOSLAR IMENOVAN ZA GENERALNEGA DIREKTORJA SOZD MERCATOR, ZA NJEGOVEGA NAMESTNIKA RA VUKADIN NEDELJKOVIČ Na 4. zasedanju Delavskega sveta SOZD Mercator je bil za generalnega direktorja soglasno imenovan dosedanji generalni direktor podjetja Mercator in v. d. generalnega direktorja SOZD Mercator, za njegovega namestnika pa Vukadin Nedeljkovič, ki je isto dolžnost opravljal tudi doslej. Tov. Miran Goslar, Ljubljana, Kidričeva 13, je bil rojen 5. L 1928, in je po poklicu diplomirani ekonomist. Njegove dosedanje pomembnejše zaposlitve so: direktor DO fMedex, glavni direktor DO Slovenija vino, tajnik Zbornice za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet SRS, načelnik Oddelka za gospodarske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici SRS, predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška, pomočnik generalnega direktorja za devizni sektor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, predsednik gospodarskega zbora Skupščine SRS, član Izvršnega sveta SRS in generalni direktor DO Mercator (od L 8. 1975) oziroma v. d. generalnega direktorja SOZD Mercator (od 5. 5. 1977). Tov. Nedeljkovič Vukadin, Ljubljana, Postojnska 5, je bil rojen 6. 5. 1924, in je po poklicu diplomiran ekonomist. Njegove dosedanje po- membnejše zaposlitve so; ofic'f JLA, sekretar Vojnotrgovskega pO' djetja in nato šef računovodstva, devizni inšpektor Državnega sekretariata za finance, sekretar in nato tli' rektor direkcije za maloprodajo v DO Metalka, namestnik glavnega direktorja DO Javna skladišča, namestnik generalnega direktorja Mercator (od 16. 7. 1976) oziroma v. d. namestnika generalnega direktorja SOZD Mercator (od 5. 5 1977). $Tl !*\ , t 'ttlE leir 1 1 1 1 ''ja sle doj Idi Pri Se do: Prt eie 'Us fia I set ter ZDRUŽEVANJE V SOZD MERCATOR Sestavljena organizacija združenega dela Mercator ne omejuje poslovne samostojnosti delovnih organizacij, ki so v njej združene, temveč jih dolgoročno povezuje na podlagi skupnih interesov in skupnih oblik poslovanja, ki so jih delavci opredelili v Samoupravnem sporazumu o združitvi, zato se veliko delovnih organizacij odloča za vključitev v SOZD Mercator. Med temi delovnimi organizacijami so tudi »Nanos« Postojna, »Steklo« Delovna organizacija Nanos je bila ustanovljena leta 1947. Obseg poslovanja je delovna organizacija širila z ustanavljanjem lastne maloprodajne mreže ter z integracijo posameznih trgovskih podjetij v občini Postojna, ob slovenski obali in republiki Hrvatski. Ljubljana in »Konditor« Ljubljana, pri katerih je že v teku samoupravni postopek za odločanje o pristopu delavcev v SOZD Mercator. V skladu s programom uresničevanja Zakona o združenem delu v SOZD Mercator III. del, se bodo delavci teh delovnih organizacij v mesecu decembru na referendumu odločali o pristopu. Delavski svet SOZD Mercator pa bo o pristopu odločil po referendumih, na zasedanju, 27. decembra. Svojo dejavnost opravlja »Nanos« v 18 občinah, od katerih je devet v SR Sloveniji, osem v SR Hrvatski in ena v SR Srbiji. Ima 1.754 zaposlenih. V letu 1976 je dosegel 1.745.761.000 din celotnega prihodka, v prvem polletju 1977 pa 850.851.000 din. Delovna organizacija opravlja svojo dejavnost z desetimi temeljnimi organizacijami združenega dela v 218 poslovalnicah in 16 grosističnih skladiščih. Temeljne organizacije združenega dela so: — TOZD IZBIRA Postojna, ki ima 3 skladišča in 60 poslovalnic (blagovnice, marketi itd.) — TOZD INDUSTRIJSKO BLAGO, Koper, ki ima tri skladišča in enajst poslovalnic (blagovnice in manjše trgovine z industrijskim blagom) — TOZD SADJE KOPER — DEKANI, ki ima skladišče in hladilnico — TOZD DETAJL BUJE, ki ima skladišče in 25 poslovalnic (marketi, mešane trgovine in specializirane trgovine z industrijskim blagom) — TOZD ČABAR, ki ima 13 poslovalnic (markete in mešane poslovalnice) — TOZD TRGOVINA RAKEK, ki ima skladišče in 2$ poslovalnic (blagovnice, markete in mešane trgovine) — TOZD AVTOMATERIAf KOPER, ki ima skladišče avtomate-riala in šest poslovalnic — TOZD ‘GROSIST PO STOJNA, ki ima štiri skladišča* od tega eno v Beogradu — TOZD TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA, ki ima proizvodnjo, klavnico in skladišče ter 34 mesnih* štiri gostinske objekte in predstavništvo. Že v dosedanjem poslovanj11 sta delovna organizacija NanOs in SOZD Mercator medsebojn0 sodelovali. Razgovori med predstavniki obeh organizacij so p°' kazali na dejstvo, da je možno medsebojno sodelovanje še p°' globiti in utrditi na podlagi novih oblik, ki jih opredeljuje Zakon 0 združenem delu. Z vključitvijo delovne organi' zacije Nanos z 10 TOZD se bod° NANOS, VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT-EXPORT, N. SOL. O., POSTOJNA lov kij Ptg Pat bv kit Era s t-ii 'p, ^* «0 Sve ^zvijale, predvsem pa dopol- dosežena boljša poslovna orga-JjJevale, dejavnosti na področjih niziranost in delitev dela ter el» notranje trgovine, zunanje močnejši položaj in enotno na-'r8ovine, proizvodnje mesnih iz- stopanje na nabavnem in prodov, elektronske obdelave dajnem trgu. Matkov in investicij. S tem bo [Jeklo — trgovina na veliko in malo, uvoz, /Voz, ZASTOPSTVO tujih firm, inženiring, proiz-°DNO MONTAŽNA DEJAVNOST LJUBLJANA n. sol. o. inženiringu in tehničnem oprem- 1976—1980 ter sodelovala v Ijanju večjih kmpleksov. Gre za skupnih samoupravnih organih, učvrstitev komercialnih ter do- zanjo pa bodo veljale, tako kot hodkovnih odnosov. Svoje ra- za vse udeležence SOZD, pra-zvojne načrte bo vključila v vice in obveznosti, izhajajoče iz srednjeročni program dela in ra- Sporazuma o združitvi v SOZD zvoja SOZD za obdobje Mercator. KONDITOR — SLAŠČIČARSKO PODJETJE, LJUBLJANA delovna organizacija Steklo v svojem sestavu naslednje ^ željne organizacije združe-e§a dela: JOZD Veleprodaja JOZD Maloprodaja *pZD Zunanja trgovina TOZD Spectrum, proizvod-^ >n inženiring . ^ 4 TOZD in DSSS je zaporih 251 delovnih ljudi, ki so l?Segli s poslovanjem v letu 528.920.000 din celotnega j hodka. Delovna organizacija e ukvarja z naslednjimi dejav-°stini: D a) prodaja na veliko — j\redvsem steklo, železnina, ■ ektrični, gradbeni, sanitarni, stalacijski ter pisarniški materin papir; prodaja na malo — predv-t 'h steklo, porcelan, keramika s,r drugo kovinsko in galanterij-0 blago; c) izvoz in uvoz stekla, porcelana, keramike, gradbenega materiala ter tehničnega in galanterijskega blaga; d) izvajanje vseh vrst steklarskih in keramičnih del; e) inženiring posli in f) servisna dejavnost. Delovna organizacija bi se iz sedanje organiziranosti preoblikovala v okviru SOZD Mercator v dva TOZD in sicer: TOZD STEKLO — trgovina na debelo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, n. sub. o. TOZD SPECTRUM — proizvodnja — inženiring, Ljubljana, n. sub. o. DO Steklo opravlja precej specifično dejavnost, ki doslej v SOZD Mercator ni bila močneje zastopana. Odpirajo se široke možnosti za prodajo tovrstnega blaga v prodajni mreži SOZD Mercator ter za poslovno-teh-nično sodelovanje, predvsem pri Kot tretjega udeleženca SOZD Mercator predstavljamo DO Konditor Ljubljana. Za primerjavo povemo, da je v letu 1976 179 zaposlenih ustvarilo 39.963.000 din celotnega prihodka. DO posluje kot enovita s tremi sektorji: a) skupne službe b) proizvodni sektor (obrati) c) sektor prodaje (centralno skladišče s specializiranimi prodajalnami — slaščičarnami) Dejavnost DO ima pretežno obrtni značaj na področju proizvodnje slaščic ter prodaje ostalega trgovskega blaga, ki te proizvode dopolnjuje. Z združitvijo želijo tesneje sodelovati z maloprodajno mrežo v Mercatorju, po drugi strani pa se bo močneje povezala pri nabavah trgovskega blaga in reprodukcijskega materiala z ostalimi udeleženci v SOZD Mercator. Tudi ta DO bo predvidene investicije vključila v Srednjeročni program dela in razvoja SOZD Mercator ter sprejela vse pravice in obveznosti iz Sporazuma o združitvi. Cilji združevanja so jasno začrtani, potrebno pa bo še veliko naporov, da se bodo tudi uresničili. Pozitivnih poslovnih rezultatov ne bomo deležni kar čez-noč oz. jih sploh ne bomo, če naša skupna prizadevanja ne bodo zadostna. Delavci vsake DO, ki se želi vključiti v SOZD Mercator, imajo dovolj časa, da pretehtajo ali je združitev upravičena ali pa zanjo ni zadostnih pogojev. Prav povezovanje dejavnosti znotraj SOZD bo v perspektivi zagotovilo vsem udeležencem večji celotni prihodek, pa tudi dohodek, kar je osnovni motiv združevanja. RUDOLF BREZNIK ODPRT HOTEL SREMIČ V KRŠKEM novembra so v Krškem odprli nov hotel SREMIČ. Z otvoritvijo tega potrebnega objekta so počastili 20-letnico TOZD Sremič in veliko depo zmago kolektiva, mesto Krško pa je ob praznovanju 500-letnice mest-n Pmvic postalo bogatejše za pomemben objekt. lov k tei priložnosti so delavci de-pe organizacije Mercator — Ho-Pta ®0st'nstvo in TOZD Sremič pri-ip” slovesnost, ki se je pričela z H9tt0Pom Kostanjeviškega okteta, P Pa je predsednik Delavskega !(jv'aPercator — Hoteli gostinstvo, Os Tone Malnar1, pozdravil pri-Pfp goste, med njimi tovariša Cca Šetinca, sekretarja Izvršnega Ceia predsedstva CK ZKS ‘Jana, in tovariša Silva Goren-p.P^dsednika skupščine občine l?.’. ter vse ostale, med katerimi 5wl“ tudi delegati Delavskega V SOZD, ki so imeli pred tem ^al rs*iem 4. zasedanje. Tovariš $ret|jar je čestital kolektivu TOZD !c za uspešno delo in mu zaželel 0 0 tudi vnaprej. Db^oju gostinstva in turizma v p?1 Krško in o nastajanju novega toP je nato govoril direktor P* Sremič, tovariš Peter Mar-<0 je 'Poudaril je, da po letu 1957, pi dograjen stari — dosedanji ^žb rern*d, v občini Krško ni bilo v Mh nen° gostinstvo vloženih nobe-POrnembnejših naložb, kljub izredno velikim možnostim. Hiter gospodarski razvoj občine in mesta pa sta narekovala izgradnjo sodobnega hotelskega objekta in zato razmišljanja o novem hotelu v Krškem segajo že v leto 1965. Novi hotel Sremič je tako plod sodelovanja širše družbene skupnosti, predvsem pa združevanja dela in sredstev v okviru SOZD Mercator. Hotel je B kategorije in ima 72 sob, štiri apartmaje, dve restavraciji s po 140 sedeži, aperitiv bar z 72 sedeži, štiristezno avtomatsko kegljišče in pivnico s 100 sedeži, nočni bar s 100 sedeži, sejno dvorano s 70 sedeži, savno in frizerski salon. Skupna površina objekta znaša 5.200 kvadratnih metrov, med izvajalci pa je bila kot glavni dobavitelj opreme tudi delovna organizacija Mercator — Contal. Hotel so gradili eno leto, njegova predračunska vrednost z opremo pa znaša 58 milijonov dinarjev. Predsednik skupščine občine Krško, tovariš Silvo Gorenc, je v krajšem nagovoru poudaril, da otvoritev hotela Sremič pomeni naj- bolj konkreten dokaz rezultatov novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov in možnosti doseganja optimalnih rezultatov ob združevanju dela in sredstev. Zaželel je SOZD Mercator, delovni organizaciji Mercator — Hoteli gostinstvo in kolektivu TOZD Sremič veliko nadaljnih uspehov in uspeš- nega gospodarjenja na nadaljnji samoupravni poti. Vrvico je nato prerezala in objekt predala svojemu namenu tovarišica Jelka Poljanec, ki skupaj s svojimi sodelavci poleg jubileja TOZD praznuje tudi svoj jubilej, saj je v TOZD Sremič zaposlena že vseh 20 let. M. Š. Tile nasmejani obrazi povedo o hotelu več, kot bi povedal najlepše urejen prospekt. Tovariši na sliki so (od leve proti desni): Miran Goslar, generalni direktor SOZD MERCATOR, Mirko Kambič, sekretar Medobčinskega komiteja ZK Posavja in Franc Šetinc, sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. 20 let SLOVENIJA SADJE, TOZD Hladilnica Zalog JUBILEJ HLADILNICE V ZALOGU Letos mineva 20 let od pričetka dela oziroma poizkusnega obratovanja Hladilnice v Zalogu, kije organizirana kot temeljna organizacija v sestavi delovne organizacije MERCATOR — SLOVENIJA SADJE. V počastitev tega visokega delovnega jubileja, povezanega s praznovanjem praznika republike, so imeli delavci 28. novembra proslavo, katere so se poleg delavcev TOZD Hladilnica Zalog udeležili še direktor MERCATOR — SLOVENIJA SADJE Mitja Marinšek, direktor TOZD Zunanja trgovina Jože Škulj, Prvi so jubilantom čestitali najbližji sodelavci. HITRA IN NEZADRŽNA RAST Tovariš Anton Gril, ki je zaposlen v TOZD Hladilnici že več kot 15 let, je povedal, da je bila Hladilnica zgrajena v mesecu juliju leta 1957 in začela takrat tudi poskusno obratovati. Potrebe po hladilniških zmogljivostih, ki jih je po vojni primanjkovalo, so narekovale tako gradnjo, tem potrebam pa so znali prisluhniti v takratnem podjetju Slovenija Kot gosta sta se slovesnosti med drugimi udeležila tudi Jasna Žagar, sekretarka Osnovne organizacije ZK Mercator — Slovenija sadje in predsednica Delavskega sveta SOZD Mercator, ter Mitja Marinšek, direktor DO Mercator — Slovenija sadje (na levi). Na sliki desno je Anton Gril, direktor TOZD Hladilnica Zalog. predsednica Osnovne organizacije ZK MERCATOR — SLOVENIJA SADJE Jasna Žagar, vodja Centra za obveščanje SOZD Vasja Butina in še nekateri delavci MERCATOR — SLOVENIJA SADJE. Proslavo, ki je bil« v jedilnici TOZD Hladilnica Zalog, je otvoril predsednik Delavskega svet« Anton Brilec, nato pa je direktor TOZD Anton Gril spregovoril o prehojej1' poti Hladilnice, o razvoju samoupravljanja, skrbi za delavce, trenutnilj zmogljivostih in doseženih poslovnih rezultatih. V kratkih besedah je oris«1, tudi pomen praznika republike. sadje, kjer so že leta 1950 imenovali poseben gradbeni odbor, ki je s pomočjo projektanta pripravil vse potrebne načrte. Investitor.sta bila podjetje Slovenija sadje in Zadružna zveza, ki pa je po končanem poskusnem obratovanju prepustila ves objekt z obveznostmi podjetju Slovenija sadje. Takratne zmogljivosti Hladilnice so znašale skupno 4.000 ton, z enim »tunelom za zmrzovanje«, v katerem so lahko dnevno zamrznili 15 ton blaga na —20 stopinj Celzija. Imeli so tudi posebno dobili prostore za 2000 ton blaga,! možnostjo hlajenja na —20 stopi11); Celzija ali na 0 stopinj Celzija. Zgr«j jen je bil tudi tretji »tunel« za zrnn zovanje za 20 ton blaga dnevna Vendar tudi s tem ni bilo konec pa večevanja Hladilnice. Potrebe so vedno naraščale, k odločitvi za p°' novno povečanje hladilniških zmoli Ijivosti pa je v mnogočem priporna gla tudi znana mesna kriza le,a. 1974. Z združenimi sredstvi na rav«1 delovne organizacije Slovenija sadj^ je bil konec leta 1974 v pičlih peba Jubilanti Mercator — Slovenija sadja — 20-Ietniki (od leve proti desni) Anton Bricelj, Poldka Novak, Rudi Godič in Ivan Jakopec. proizvodnjo ledu in so lahko dnevno zamrznili 36 ton ledu. Zaposlenih je bilo 65 delavcev in zanimivo je, da se v vseh nadaljnjih večanjih hladilniških zmogljivosti in samega poslovanja, število ni bistveno povečalo. Fizično delo so vedno bolj zamenjevali z uvajanjem mehanizacije (viličarjev), paletnim sistemom in drugimi sodobnimi postopki. Povečane potrebe po hladilniških zmogljivostih za skladiščenje blaga na —20 stopinj Celzija so zahtevale rekonstrukcijo, zato so spremenili del Hladilnice za hlajenje na —20 stopinj Celzija (za 300 ton blaga) in pridobili nov »tunel«. Še nadaljne potrebe po hladilniški dejavnosti so narekovale, da so začeli že leta 1967 razmišljati o novih zmogljivostih; rezultat je bil nov objekt, ki je začel obratovati 1971. leta. Z njim so pri- mesecih, zgrajen nov objekt za 600® ton blaga, ki ga lahko hladijo nil —20 stopinj Celzija ali na 0 stopifl) Celzija, »tuneloma za zmrzovanji; (vsak ima zmogljivost 25 ton dni' no). Tako ima danes Hladilnica v Z«' logu 12.000 do 16.000 ton hladil111' ških zmogljivosti (odvisno od vrst| blaga), »zmrzovalne tunele« za P([ bližno 100 ton dnevno, 65 zapo^K nih in hladilniške zmogljivosti ^ milijonov kilokalorij energije uro. _| Na dvorišču imajo posebno 6 _ tonsko tehtnico, na kateri lahko htajo blago tudi na največjih tovofj njakih. Iz teh podatkov izhaja, da J, Hladilnica Zalog eden izmed n*1)^ večjih tovrstnih objektov v Slove111' ji, pa tudi v Jugoslaviji. I kal Poi tor Pre 'bs Pel ^iti »st cat vei dr, kk< vi; to cei ti, 'iz le, tir ie kr Pt k Kot zanimivost in v ilustracijo, ako velika je Hladilnica Zalog, naj J^emo, da je lani dozorelo v njenih 0r'l'iicah 6.000 ton, letos pa bo Jedvidoma 10.000 ton banan; a®nkrat lahko zori kar 500 ton tega cutljivega južnega sadja, posto-^ Pa traja 6 do 7 dni. In še ena za-""'.vost: le majhen del teh banan *'ane v Sloveniji, še manjši v Mer-v 'orjevi maloprodajni mreži: kljub j;Crlemu pomanjkanju tega sadja ga večina, več kot tri četrtine, v ^u8e republike, predvsem na Hrva- SKRB ZA DELAVCA Zvenih zaščitnih sredstev, danes pa ..Porabljajo najboljšo domačo zaš-j .110 opremo. Ročni transport je v odpravljen in nadomeščen z jAhanizacijo (15 viličarjev) in pale-teae'jo. Delavci, ki delajo na nižjih jj^Peraturah, imajo priznan benifi-k> k0 c'el°vni staž, pred tremi leti pa hdo uvedeno preventivno zdrav- ljenje vseh teh delavcev. Pri tem sodelujejo z dispanzerji za poklicne bolezni, kjer opravljajo periodične preglede in na njihov predlog pošiljajo delavce na preventivno zdravljenje. Vsako leto tako zdravljenje koristi 5 do 6 delavcev na morju ali v toplicah, s pokrivanjem dela stroškov pa pomagajo tudi tistim delavcem, ki so napoteni na zdravljenje. Precej je narejenega tudi na področju družbenega standarda in rekreacije delavcev. Na morju imajo 4 avto prikolice, pri tem pa je zanimivo, da jih delavci slabo izkoriščajo. V okviru Hladilnice imajo svoj obrat za toplo prehrano in jedilnico, v kateri je bila tudi proslava. Že od samega začetka, se pravi od leta 1957, ko so dobili od Zadružne zveze osem stanovanj, uspešno rešujejo stanovanjske probleme delavcev, tako da praktično nimajo nerešenih stanovanjskih vprašanj. V tem času jim je uspelo obdržati vseh 8 stanovanj, ki so jih dobili od Zadružne zveze, istočasno pa so.od leta 1965 s krediti pomagali pri individualnih gradnjah oziroma nakupu novih stanovanj. Ze več kot 10 let izdvajajo v te namene poleg 6-tih odstotkov še dodatne 3 odstotke od brutto osebnih dohodkov, kar predstavlja, skupaj z vračajočimi anuitetami, močan stanovanjski sklad. Nedvomno tudi skrb za delavce pripomore, poleg uspešne kadrovske politike, k majhni fluktuaciji delavcev, tako da razen naravne fluktuacije (upokojitev, smrt ipd.), le-te praktično ni. Delavci so v glavnem domačini ali pa so si ustvarili v Zalogu in bližnji okolici družino in dom, zato današnjih 6 jubilantov — 20-letnikov za njih ni veliko presenečenje. VEDNO BOLJŠE SAMOUPRAVLJANJE Tudi v samoupravljanju imajo v hladilnici velike izkušnje, saj so do nove ustavne preobrazbe, ki se je pri njih začela leta 1974, ko so bili v okviru delovne organizacije Slovenija sadje oblikovane 4 temeljne organizacije, delovali kot samoupravna delovna enota z vsemi svojimi organi upravljanja in celo že s svojim žiro računom. Iz leta v leto se izboljšujejo samoupravni in sedaj tudi delegatski odnosi; razprave delavcev oziroma delegatov —- članov upravljanja so vedno bolj živahne in imajo vedno večji vpliv na odločanje ter 6 DVAJSETLETNIKOV Tov. Anton Gril je nato v imenu kolektiva čestital šestim delavcem ob njihovem jubileju — 20-letnici dela v TOZD Hladilnica Zalog. Jubilanti so: Dežman Tinca, Novak Poldka, Godič Rudi, Bricelj Anton, Jakopec Ivan in Uršič Anton. Na žalost na svečanosti nista bila prisotna DežmanTinca in Uršič Anton. Poleg šopka rož, čestitk in zahvale sodelavcev za njihovo dosedanje delo, so člani sindikalne organizacije izvedli krajši kulturni program reci-tafcij, spremljanih na harmoniki, s čemer so istočasno proslavili tudi 29. november, dan republike. Takšno obliko proslave praznika republike so organizirali prvič; nastopajoče, ki so se skrbno pripravili in program izvedli prisrčno in z veliko občutka za recitacijo, je bilo sicer malce strah, kako bodo delavci to sprejeli, vendar je bila med njihovim nastopom tišina, vsi so jih pozorno poslušali in jih na koncu nagradili s ploskanjem. Praznovanje praznika republike in jubileja Hladilnice se je nato ob zvokih harmonike nadaljevalo z maojšo zakusko, razgovori in obujanjem spominov na prehojeno pot. i Hladilnica v Zalogu ima danes 12 do 16 tisoč ton zmogljivosti. poslovanje Hladilnice. V zadnjem letu so uspeli tudi bolj tesno povezati delegate z delavci v njihovih vodilnih enotah, tako da le-ti resnično prenašajo in zastopajo interese delavcev. Istega dne, ko se je delovna organizacija Slovenija-sadje na novo oblikovala in so bile oblikovane štiri temeljne organizacije (29. 3. 1977), so na referendumu sprejeli odločitev, da se združijo oziroma pristopijo v SOZD Mercator. V TOZD Hladilnica Zalog uspešno deluje organizacija sindikata, v katero so neposredno vključeni tudi mladinci, saj jih je premalo, da bi lahko imeli svojo mladinsko organizacijo. Zaradi podobne situacije v ostalih TOZD Slovenija sadje se ravno dogovarjajo, da bi poleg sindikalne in partijske organizacije na ravni delovne organizacije, organizirali tudi mladino. OB JUBILEJU — POGLED NAPREJ Jubilej, ki ga v TOZD Hladilnica Zalog praznujejo in doseženi uspehi jih seveda zavezujejo za naprej. Pred njimi so zahtevne naloge: poskrbeti morajo za čimboljše in čim varnejše delo delavcev in obenetn v njih krepiti duh odgovornosti; prispevati morajo k notranji enotnosti in medsebojnem sodelovanju v SOZD Mercator; truditi se morajo, da bo njihova poslovna politika še naprej neločljivi del poslovne politike vsega Mercatorja; po najboljših močeh morajo prispevati k uresničevanju Zakona o združenem delu in posegati v proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitičnega sistema. Vsi našteti in še številni drugi cilji so jim vodilo za delovanje v prihodnosti, za doseganje novih delovnih uspehov. V. B. Ali se začenja renesansa elektronske obdelave podatkov? Elektronski računski center SOZD Mercator začenja novo poslovno leto z neprijetno hipoteko — nezaupanjem. Vzrokov za to ne bi naštevali, saj so večini zaposlenih v Mercatorji dobro znani. V tem sestavku se bomo zato raje ozrli v prihodnost, ki bo upajmo, boljša in perspektivnejša. V mesecih januarju in februarju bo namreč že prišlo do postavitve novih računalniških priključkov, ki so zasnovani tako, da bodo sami ali pa s postopnimi dopolnitvami omogočili obdelavo bistvenih poslovnih dogodkov za celotno SOZD. Mercator je v letu 19?7 preraste! POVEČANJE okvire pretežno trgovske delovne IN REORGANIZACIJA organizacije in postal eno od kohe- Pobuda za povečanje in reorgani-zijskih središč povezovanja pri- zacijo centra je vzniknila že v letu mame proizvodnje s trgovino, predelavo, prodajo in nekaterimi drugimi storitvami. Možnosti za razmah elektronske obdelave podatkov niso rastle sorazmerno z rastjo in močjo celotne asociacije, kar je seveda razumljivo, saj je treba pred uvedbo poenotene in učinkovite obdelave podatkov pripraviti pretehtan načrt investiranja v to panogo, in to investiranja v naprave in ljudi. SEDANJI RAČUNALNIK JE PREMAJHEN Dosedanja naprava, elektronski računalnik CENTURV 200 tvrdke NCR, je postala premajhna že dobro leto po instalaciji. S svojimi dokaj omejenimi zmogljivostmi ni bila sposobna obdelati materialnega in finančnega poslovanja prejšnje organizacijske enote, možnosti za razširitev oziroma zamenjavo za zmogljivejšo pa zaradi uvoznih omejitev v preteklosti ni bilo. Spremljanje saldakontov je bilo že v začetku podobno obupani agoniji in niti neprestano troizmensko obratovanje računalnika ni bilo dovolj učinkovito, da bi uspelo ažurno posredovati vse preglede o poslovnih odnosih z dobavitelji in kupci. Preoblikovanju prejšnje organizacijske enote na 6 TOZD s samostojnim obračunom je sledila dokončna bpu-stivev skupnega vodenja saldakdn-tov Samo obdelavo je bilo potrebno reorganizirati, opustiti centralizirano likvidiranje dokumentov in poravnavanje obveznosti do dobaviteljev ter razbiti enotno evidenco na 6 neodvisnih saldakontov. Jasno je, da taki nalogi računski center s sedanjim računalnikom ni bil kos. 1975. Velika razpršenost posameznih poslovnih enot je narekovala policentrično zasnovo novega računskega centra. Večja regionalna središča ( Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Idrija, Ptuj, Krško) naj bi postopno dobila regionalne naprave, ki bi v skladu s potrebami rastle od preprostih pripomočkov za zajemanje in izpis, do pravih inteligentnih terminalov z možnostjo delne samostojne obdelave. Vsi terminali bi bili posredno ali neposredno vezani na ljubljanski regionalni center oziroma na oba računalniška sistema republiškega računskega centra, ki bi tako postal krmilni center celotne računalniške mreže. Prvi korak pri uresničevanju gornje zamisli je bil storjen s pristopom SOZD Mercator k Republiškemu računskemu centru v maju 1977. Storjena so bila vsa potrebna dela za prenos obdelav iz starega na novi računalnik. V drugi fazi, ki je pravkar v teku, bosta v dveh regionalnih centrih (Ljubljana in Ptuj) instalirna prva dva satelitska računalnika. Povezana bosta z Republiškim računskim centrom. Oba računalnika bosta najprej prevzela breme zajemanja in logične kontrole podatkov za materialno poslovanje grosističnih skladišč. Postopno se bo njuno delo razširilo na celotno materialno poslovanje, pri čemer bo bistveno vlogo odigralo naročanje po telefonu in neposredno fakturiranje prodanega blaga v skladiščih. Pri naštetih obdelavah bosta oba terminala delovala avtonomno, pokrivajoč vsak svoje področje poslovanja z grosističnim blagom. Na ljubljanski terminal se bodo po priključitvi Printer ima zmogljivost 1500 vrstic na minuto. 12 MERCATOR Dosedanja naprava, elektronski računalnik CENTURV 200 tvrdke NCRii* premajhna. TOZD grosist postopno vključevali še . Mercator-Sadje-zelenjava, TOZD, Standard, Mercator Rudar in TOZD Trgopromet. Pri njih postavljeni pasivni terminali za zajemanje in izpis bodo omogočili prenos vseh potrebnih informacij v regionalnih računalnik oziroma nazaj. OBDELAVA FINANČNEGA POSLOVANJA V tretji fazi bo stekla obdelava finančnega poslovanja, vezanega na evidentiranje odnosov med posameznimi tozdi in kupci, ter odnosov med tozdi in dobavitelji, s posebnim ozirom na njihovo dohodkovno povezavo. Še posebej bo obdelano spremljanje blagovnih tokov od proizvajalca do porabnika ter opazovanje stroškov distribucije in prodaje po posameznih stroškovnih mestih. Uprave tozdov in DO bodo v tej fazi dobile posebne ekranske terminale, s katerimi bo mogoče gledati v banko podatkov o uspešnosti poslovanja. Po potrebi bodo v določenih regijskih središčih nastajala satelitska terminalska mesta, kjer bodo predvsem zbirali in kontrolirali vhodne podatke ter razdeljevali po telefonu dobljene rezultate obdelav. OBDELAVA OSEBNIH DOHODKOV IN DRUGI PROJEKTI Vzporedno s to fazo se bo širila tudi obdelava osebnih dohodkov. Ta obdelava se bo kasneje vezala na poenoteno kadrovsko evidenco ter na sistem nagrajevanja po vloženem delu, ki bo merjeno z uspešnostjo poslovanja posameznih stroškovnih mest. Drugi projekti, na primer vodenje knjigovodstva osnovnih sredstev, spremljanje poravnave danih potrošniških kreditov, spremljanje proizvodnih procesov, bo po primerno izbranem vrstnem redu pripravljala posebna projektna skupina, in to na željo oziroma zahtevo prizadetih tozdov. Nova organizacija elektronske obdelave podatkov zahteva fj preoblikovanje sektorja za AOP ^ novi organizaciji bo razdeljen v d'1 delat — v oddelek za organizacijo o’’ delave podatkov, sestavljen iz do^ čenega števila projektnih skupini se bodo številčno oblikovale po p0” trebi in v skladu z zahtevnostjo p1^ jektov ter sodelavcev, ki bodo sk( beli za splošno organizacijo pos^ vanja ter uvedbo novega načina PlT slovanja; — v oddelek za obdelavo pod*, kov, v katerem bodo zaposleniv-tisti sodelavci, ki se bodo v ljubljaf( skem regionalnem centru ukvarja* pripravo, kontrolo in obdelavo Pff datkov ter s posredovanjem in r*ž delitvijo dobljenih rezultatov. Sodelavci prvega oddelka pripravljali projekte za potrebe ce. SOZD in jih bodo zato posamcj tozdi financirali po ključu, ki bo n" ločen za financiranje čistih skup1* služb. Sodelavce drugega odde'* bodo financirali neposredni up^ rabniki uslug. Ključ za izračun sf škov bo oblikovan po dejanski P^ rabi računalniškega časa, materi in ostalih stroškov poslovanja. Na koncu naj pripomnimo še tn' elektronski računski center je č, sebna služba, ki skrbi za opredmeI nje postavljenih sistemov poslovjj nja. Njegova naloga je čim1 verno posneti optimizirane pošlo' postopke, ne pa optimizacijo Pjj, stopkov samih. Dobra obdelava P^, - - • # datkov je lahko le rezultat priz*1 vanja vseh služb, oddelkov in 51 „ torjev v SOZD, ki tako obdel^. potrebujejo. V uspešnih organiz*^ jah z dobro elektronsko obdel^, podatkov so vodilni delavci v.a|. nančnih, knjigovodskih, komerc* nih in planskih službah tisti, ki ^ stavljajo in natančno določajoob,'|;j in globino posameznih projekto','|]j naj gredo na računalnik. Mar bilo prav, da bi se tudi Mercator p stil med take uspešne organiza' cij*' Tekst: RUDI OC^ Foto: M. MARINČ Uspešen preizkus naše pripravljenosti na delovanje v vojnem stanju I \ * i '0 n r r P r r t ! 7 I' 4 r i* 7 f M |f pi 7 it ;» 7 7 7 E: 7 r 7 ilj l< 7 7 7 [' C r ■0 i' I' I M i j i ZMAGA 77 J) °srednik Mestne skupščine Ljubljana na vaji Zmaga 77, tovariš Lazič, in ?dja obrambnih priprav SOZD Mercator, tovariš Goslar, med razdeljeva-le,H nalog vodjem obrambnih priprav v TOZD. •or. Generalni direktor SOZD Merca- tovariš Miran Goslar, je 11. no- |enibra ob 3.45 zjutraj prejel po te-e‘°nu ukaz Republiškega komiteja tržišče in cene SR Slovenije, naj akoj pride na svoje delovno mesto, er preti neposredna vojna nevar-°sb Ob prihodu v pisarno se je to-I Goslar po telefonu javil na do-°reno številko, se legitimiral ter sprejel ukaz, da je treba takoj pričeti izvajati ukrepe pripravljenosti prve in delno druge stopnje. Poklicani kurirji in upravitelj obrambnega načrta so prišli v rekordnem času in prejeli nalogo, naj pokličejo izvajalce mobilizacijskih priprav ter člane Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Med kurirji so se še posebej izkazali DOPOLNJEVANJE TELEFONSKEGA IMENIKA SOZD MERCATOR V novembrski številki glasila Mercator je bil na željo mnogih nttših delavcev in bralcev objavljen telefonski imenik sestavljene organizacije združenega dela Mercator. Izdaja tega kontnega pripomočka je naletela na zelo ugoden odmev, istoča-Sn° pa smo dobili že več konkretnih pobud za izpopolnitev in zboljšanje imenika. V uredništvu smo se zato odločili, da bomo telefonski imenik sproti izpopolnjevali in ga nato enkrat njl leto ponatisnili. Kot ste verjetno opazili, manjkajo v ime-n'ku nekateri podatki naših predstavništev izven Slovenije, hrecej pa je tudi organizacij, ki nam niso posredovale vseh svo-l‘b telefonskih številk in zaradi tega imenik ni popoln. Pri sami Pripravi imenika za tisk je kljub skrbnim »korekturam« ver-Jetno še prišlo do kakšnih napak, zato prosimo, da nam sporo-dte: vse manjkajoče telefonske številke popravke objavljenih podatkov v.^ morebitne spremembe podatkov in nove telefonske šte- UREDNIŠTVO tovariši Jakša, Kancijan in Pušlar. Že pri tem prvem koraku je naša organiziranost uspešno prestala izpit. Po prihodu izvajalcev mobilizacije in članov Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (LO in DS), je vodja obrambnih priprav, tovariš Goslar, razložil nastalo situacijo in osnovne naloge, ki jih je bilo treba takoj izvršiti. Upra-viteli obrambnega načrta ie izvajal- cem izročil obrambne načrte in nalogo izvajati ukrepe pripravljenosti prve in' delno druge stopnje. V akcijo je stopila enota narodne zaščite, v pripravljenosti pa je bila tudi civilna zaščita — gasilska enota, enota prve pomoči, enota za tehnično reševanje in RBH enota. Vodja obrambnih priprav je nato sklical prvo sejo Odbora za LO in DS in najožji krog sodelavcev. Delu Odbora sta prisostvovala tudi tovariša Lazič iz Mestne skupščine in Radakovič iz uprave za LO, ki sta spremljala potek akcije »Zmaga 77«, da bi ugotovila, kako bo rešeno vprašanje blagovnih rezerv in razdelitve blaga, katerega preskrba je zagotovljena, v občinska trgovska podjetja. Na vaji »Zmaga 77« je bilo glavno težišče preizkusa na TOZD Grosist (MERCATOR — VELEPRE-SKRBA), ki je — na splošno zadovoljstvo — svoje naloge uspešno opravila. Vaje so se udeležile tudi ostale TOZD in DO z območja mesta Ljubljane in svoje naloge resno ter prizadevno rešile. V rekordnem času so popisali blago v skladišču TOZD Grosist in maloprodajnih TOZD. S tem so omogočili pravilno razdelitev in pre-skrbovanje občinskih trgovskih podjetij in prebivalstva, obenem pa onemogočili kakršnokoli špekulira-nje z blagom, kar je v vojnah pogost pojav. Odbor za LO in DS je neprestano zasedal, spremljal in usklajeval potek akcije ter prejemal poročila izvajalcev. Bil je v neprestanem stiku z republiškimi organi, jim dostavljal poročila o izvrševanju nalog ter od Republiškega zavoda za rezerve zahteval manjkajoče količine blaga. Na splošno zadovoljstvo je treba ugotoviti, da je preskrba odlično potekala. | Ob 12.50 je prišel nepričakovan ukaz o izvajanju ukrepov tretje stopnje, kar pomeni prehod v vojno stanje. Odbor za LO in DS je nemudoma ukrepal in odboroma za LO in DS ter štaboma za civilno zaščito TOZD Grosist in TOZD TMI izdal naloge za izvajanje ukrepov. Tudi ta del je stekel po načrtu in bil sprejet z vso restnostjo in odgovornostjo udeležencev. Vaja »Zmaga 77« je bila končana ob 14. uri. Odbor za LO in DS SOZD je potem nadaljeval svojo sejo in v podrobnosti analiziral potek vaje. Pretehtal je uspešnost in nekatere pomanjkljivosti vaje, kar bo prispevalo k še boljši pripravljenosti v konceptu naše vseljudske obrambe. Poudariti je treba, da so tega dne vsi delavci Mercatorja živeli v čisto posebnem vzdušju. Pokazali so, da so vsak trenutek pripravljeni izpolnjevati svojo dolžnost in pravico braniti svojo domovino. 11 dni pred praznikom naše armade, 22. decembrom, je bila vaja »Zmaga 77« najlepša čestitka. Z njo smo dokazali, da smo tako za obrambo podjetja, kakor tudi za obrambo vse ostale družbene imo-vine, odlično pripravljeni. MILAN TATALOVIČ Vodje obrambnih priprav TOZD DO MERCATOR — ROŽNIK KAJ JE NOVEGA V BEOGRADU? V začetku novembra tega leta sta obiskala TOZD Veleblagovnica Beograd namestnik generalnega direktorja Vukadin Nedeljko vic in sekretar sveta ZK SOZD Franc Škof. Ta obisk sodi v tekoče delo oziroma program obiskov temeljnih organizacij, z namenom spoznavanja težav in pogojev dela delavcev pri njihovih dnevnih nalogah. TOZD Veleblagovnica Beograd je sicer v sestavi delovne organizacije MERCATOR-ROŽNIK, s sedežem v Ljubljani, vendar ta oddaljenost spričo komunikacijskih zvez, dogovorjenega programa dela in samostojnosti temeljne organizacije v duhu Zakona o združenem delu, ne povzroča nikakršnih posebnih težav. Doseči vpogled v življenje kolektiva, spoznati njihove medsebojne odnose, seznaniti se s poslovnim uspehom in registrirati njihove želje, njihova hotenja — vse to terja širše razgovore, osebne intervjuje, sodelovanje na sestankih; to pomeni skozi določene »pore pokukati« v poslovno evidenco ter prebrati nekaj številk in drugih pokazateljev. Od vsega tega je bilo zaradi pomanjkanja časa doseženo le nekaj, vendar spet dovolj, da lahko opazimo izrazite znake nastalih sprememb v tem delovnem kolektivu. Sledovi teh znakov so v naslednjih osmih ugotovitvah: 1. DELNA ORGANIZACIJSKA SPREMEMBA V CILJU BOLJŠEGA POSLOVANJA (ki bo doživela še nekaj sprememb), razmišljajo pa tudi o postopku dela v splošnih službah, da bi bila storilnost čim večja. Skratka: probleme rešujejo po vrsti, glede na njihovo težo. 2. KADROVSKE SPREMEMBE IN NAGRAJEVANJE Temeljna organizacija se na prodajnem področju organizacijsko razčlenjuje na oddelke, kot nižje organizacijske enote; vsak ima svojo posebno nalogo, vendar imajo vsi skupaj isti cilj: čim večjo prodajo. Načela organiziranja je potrebno od časa do časa spreminjati in prav tega se delavci zavedajo. Odločili so se, da v nekaterih oddelkih skrčijo izbiro blaga, v drugih oddelkih pa jo razširijo. Dogovarjajo se tudi o novih pravilih za nabavo blaga; prenehati nameravajo s široko decentralizacijo nabave ter preiti na nekoliko ožjo obliko le-te, vendar nikakor ne na strogo centralistično nabavo. V oddelku samopostrežbe so skoraj pri vsaki blagovni skupini uvedli lastno blagajno, kar učinkovito deluje pri kontroli prodaje in so stranke zadovoljne, ker ne čakajo v vrsti pred blagajno, ki je pri izhodu, ampak plačajo le to, kar izberejo v blagovni skupini in hitro zapustijo prodajni prostor. Seveda ima tudi ta sprememba negativno stran, in sicer, da stranka lahko večkrat plačuje v isti prodajalni, vendar ima ta hiba manjšo težo v primerjavi s koristjo, ki je s to organizacijo dosežena. V strokovnih službah TOZD je izpopolnjena knjigovodska služba, organizirana je komercialna služba Kolektiv je po delovni in starostni dobi mlad. To ima dobre in slabe strani. Velika večina je izredno prizadevnih in zagnanih delavcev. Svojo organizacijo štejejo res za svojo. Ne manjka pobud in predlogov. Vendar so tudi taki delavci, ki jim ni mar za večji napredek in boljši poslovni uspeh: nekateri se obnašajo malomarno do strank, drugi so se spozabili in si prilaščali družbeno premoženje. S takimi so delavci že razčistili. Kar 7 jih je v tem letu zapustilo delovno organizacijo in nekatere čakata sodišče in primerna kazen. To so dosegli novi sodelavci in vsi tisti, ki si prizadevajo za 'uspešno poslovanje. Toda še so slabi med njimi; tudi taki so, ki so se pritajili in delavci potrebujejo dosti časa, da jih odkrijejo. Še vedno ugotavljajo primanjkljaje in nezadovoljivo obnašanje do strank, kar so delavci javno grajali na zboru delovnega kolektiva. K izboljšanju vsekakor prispeva stimulativnejši način nagrajevanja. Tega problema so se lotili tako, da so popravili vrednost delovnih opravil. Td je le vmesna faza do dokončnega sprejema sistema delitve po delu, ki bo dosežen s pravilnikom o razporejanju sredstev za osebne dohodke; le-ta bo veljal od L 1. 1978. Že v tem letu so zmanjšali število izostankov z dela, če pri tem ne štejemo mater na porodniškem dopustu. Pri teh ukrepih jih čakajo novi napori, kajti odstotek izostankov je še vedno nad določenim povprečjem, ki velja za njihovo mesto. 3. VPLIV NOVIH SODELAVCEV NA PRIZADEVANJE DELAVCEV PRI IZVRŠEVANJU TEKOČIH NALOG Novi delavci so direktor TOZD, šef komerciale, diplomirani pravnik, delavci v knjigovodstvu in nekateri v oddelkih maloprodaje. Vsi ti delavci so neobremenjeni s problematiko blagovnice iz prejšnjih let, imajo pa tudi daljšo delovno dobo in bogate izkušnje. Njihov prihod je prinesel svežino, nove pristope pri razreševanju problemov in nove konkretne predloge. Velika večina podpira me- tode dela novih sodelavcev, so pa tudi taki, ki so na nasprotni strani. Takšnim je napaka ali nepremišljeno dejanje nekoga drugega v veliko zadovoljstvo. Pojavljajo se »kri-tizerji«, čeprav so sestanki pogostejši in se lahko sliši konstruktivna kritika! Nekateri malodušneži se poslužujejo celo anonimnih pisem, provokacij in podobnega. Razveseljivo je dejstvo, da tako obnašanje velika večina obsoja, skuša storilce odkriti in jih, kar je edino pravilno, s prstom pokazati. 4. KAKOVOST DELA IN USTVARJALNOST ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA TER DRUŽBENOPOLITIČNIH OR-GANIZACD Sklicujejo se zbori delavcev, zasedanja Delavskega sveta, deluje OO ZK (ki šteje nad 60 članov), pa tudi Sindikat in mladinska organizacija sta aktivna. Delovna gradiva za sestanke so dobro pripravljena, zadovoljivo definirajo sklepe in jih spremljajo pri realizaciji. Potrudijo se tudi, da gradivo delno prevajajo iz slovenščine v srbohrvaščino. Pripombe, da je Delavski svet »debatni klub«, bodo odpadle, ker se kakovost teh zasedanj izboljšuje. Težave so pri sklicevanju sestankov glede na delovni čas in dvoizmensko delo, kar povzroča manjšo aktivnost razpravljavcev in trajanje sestankov pozno v noč. V življenju kolektiva se močno čuti delovanje organizacije ZK, obstajajo pa tudi vsi pogoji in volja članov za še večjo aktivnost. 5. UGLED TOZD SKOZI OCENO IN MNENJE POTROŠNIKOV Ugled temeljne organizacije je bil ob otvoritvi in še celo poslovno leto zatem zelo visok. K temu je prispeval izbor blaga, pa tudi javno mnenje o solidnosti naše firme. V drugem in nadaljnjih letih poslovanja je ta ugled padel zaradi poslabšanja prav vseh naštetih faktorjev, razen dejstva, da je Mercator še vedno na dobrem glasu in je subjektivni faktor v blagovnici tisti, ki je slab. Ta ugotovitev je lahko krivična do tistih, ki so ostali taki, kot so bili v prvem letu poslovanja; takih je veliko, toda pri kolektivnem delu velja načelo kolektivne odgovornosti in se torej cel kolektiv oceni za dober ali slab. Prav dejstvo, da je veliko delavcev, ki so nosilci razvoja in ki jim je veliko do tega, kako delovna enota posluje in kakšno perspektivo ima, je prispevalo, da se stanje izboljšuje, odnosi popravljajo in da ugled delovne enote narašča. Nujno je, da jih vse, kar štejejo za malen-' kosti, zbode v oči in da so prav na te malenkosti pozorni. Težko je razU' meti, da odgovornega delavca ne Z0' skrbi, če so v prodajnem prosto^ kosi strganega podelita ali preprogi če vsaka tretja neonska luč ne goij' če so napisi na vratih obrabljeni if črke odpadle, če reklamni eksponaj visijo na nepravem mestu itd., i1" Potrebna bi bila tudi kontinuiran zaloga blaga dnevne potrošnje in o1' kakor ne bi smeli dovoliti, stranka doživi razočaranje, če tr kega blaga ni. 6. RAZMIŠLJANJE PREPj STAVNIKOV OBČINE NO^ BEOGRAD O POSLOVANJ11 VELEBLAGOVNICE Na občini je potekal razgovor predstavnikom Občinske skupščin in sekretarjem Občinskega komite ZK. Iz njunega izvajanja je bilo fa' zumeti, da spremljata poslovanr temeljne organizacije in pozna*' dogajanja v kolektivu. Bili s1*1 enotnega mnenja, da se je poslov3' nje, spremljano z dobrim renome jem, sunkovito vzpelo, potem stopoma padalo in je sedaj spet v n3 raščanju. Omenila sta vlog osnovne organizacije ZK in pou Cerknica v SOZD Mercator 1 Na referendumih v mesecu decembru so se po obsežnih pripravah in analizi ekonomske upravičenosti, delavci delovnih organizacij Nanos Postojna, Steklo Ljubljana, Konditor Ljubljana in KZ Cerknica, Cerknica, odločili za pristop oziroma . združitev v SOZD Mercator. O naših novih delovnih organizacijah bomo obširneje poročali v naslednjih številkah. ^ Nova samoupravna organiziranost Mercator — Panonije POBUDA ZA ORGANIZIRANJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ V Panoniji smo že od sprejetja zvezne in republiške ustave leta 1974 začeli razpravljati o novi samoupravni organiziranosti TOZD Panonija Ptuj. Nakazanih je bilo več variant za bodočo samoupravno organiziranost. Razprave o osnutku Zakona o združenem delu, ki so potekale na zborih s sočasno analizo dosedanje organiziranosti in samoupravnih odnosov v Panoniji, so pospešile priprave na novo samoupravno organiziranost in njeno prilagajanje določbam osnutka Zakona. Delavci so bili mnenja, da je najbolj sprejemljivo, da se v Panoniji organizirajo tri temeljne organizacije, ki se združijo v delovno organizacijo. To stališče je bilo sprejeto na razširjeni seji Delavskega sveta TOZD Panonija Ptuj septembra 1976, na kateri so bili poleg delegatov Delavskega sveta navzoči še generalni direktor ljubljanskega Mercatorja tovariš Goslar, vodilni in vodstveni delavci ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij Panonije. O tem stališču so delavci Panonije temeljito razpravljali. Nosilke razprav so bile družbenopolitične organizacije. Po razpravah so delavci novembra 1976 sklicali zbor delavcev v treh delih TOZD Panonija in v vsakem delu TOZD ocenili, da so izpolnjeni procesni pogoji za organiziranje TOZD ter opredelili vsebino sklepa o organiziranju TOZD. Na teh zborih so tudi na delegatski osnovi izvolili komisijo za pripravo predloga za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na nove TOZD ter komisije za pripravo osnutkov ostalih samoupravnih splošnih aktov. PANONIJA ENOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA Delavci v Panoniji so se že temeljito pripravljali na sprejem določitve o organiziranju treh temeljnih organizacij. Po razgovorih na registrskem sodišču v Ljubljani in Mariboru smo ugotovili, da bi imeli te- žave pri registraciji, če bi v Panoniji istočasno organizirali temeljne organizacije in delovno organizacijo. Zato smo marca 1977 sprejeli na referendumu odločitev, da se TOZD Panonija organizira kot delovna organizacija, v sestavu katere ne bo temeljnih organizacij — torej kot enovita delovna organizacija, ki bo v sestavu SOZD Mercator. ODLOČANJE O ORGANIZIRANJU TOZD Na referendumu dne 26. 7. 1977 so delavci Panonije sprejeli sklepe o organiziranju treh temeljnih organizacij združenega dela. Delavci so organizirali temeljne organizacije v naslednjih delih delovnega procesa oziroma delovne organizacije: — poslovne enote (prodajalne), ki opravljajo dejavnost prometa blaga na drobno, servisne dejavnosti ter službe, ki opravljajo administrativne posle za to dejavnost — TOZD Maloprodaja; — skladišča oz. deli delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost prometa blaga na debelo, transportni oddelek, ki opravlja dostavo blaga, mehanična delavnica ter službe, ki opravljajo administrativne posle za to dejavnost — TOZD Veleprodaja; — poslovna enota »Zaščita«, ki opravlja dejavnost proizvodnje zaščitnih sredstev — TOZD Zaščita' Delavci novoorganiziranih temeljnih organizacij so istega dne z referendumom sprejeli še Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in izvolili Delavski svet TOZD in delovne organizacije. Na svojih zborih pa so sprejeli Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami. Iz podatkov o izidu referenduma je razvidno, da so bile priprave nanj uspešne, saj je kljub temu, da je bil referendum v času letnih dopustov, glasovalo ZA organiziranje TOZP 96 % glasovalcev oziroma 87 % vpisanih volivcev. S tem so delavci dokazali svojo samoupravno zrelost- Konstituiranje delovne organizacije Istega dne, ko sta bila sprejeta ^atut SOZD Mercator in Samoupravni sporazum o medsebojnih Pravicah TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator, so delavci v Pano-n'ji sprejeli statute TOZD in sklenili Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Mercator-Pa-[tpnija, n. sub. o. Glede na to, da so bili že prej imenovani vršilci dolžnost poslovodnih organov, je bilo s Jptri opravljeno konstituiranje 'OZD in delovne organizacije. oblikovanje delovne skupnosti skupnih služb skupnosti. Sklep je bil sprejet z referendumom 11. novembra 1977. Delovna skupnost opravlja oziroma bo opravljala administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna dela, ki so skupnega pomena za TOZD v sestavu delovne organizacije Mercator Panonija. Takšna so: — finančno-računovodska dela; —- samoupravna, pravna, kadrovska in splošna dela; plansko-analitična dela; — interna kontrola poslovanja; — komercialna dela; — elektronsko-mehanografska obdelava podatkov. Delovna skupnost delovne organizacije Panonija ni pooblaščena stopati v upravni promet. Delavci Panonije, ki opravljajo določena administrativno-stro-i °vna in pomožna dela, so na podžgi Samoupravnega sporazuma o družitvi v delovno organizacijo, ki Podstavlja pravno osnovo za orga-"Oiranje Delovne skupnosti, orga-"t^irali Delovno skupnost s sprejemom Sklepa o ustanovitvi Delovne SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI, O KATERIH BOMO ODLOČALI V DECEMBRU 22. decembra bodo delavci v Panoniji na referendumu razen o sprejemu samoupravnih splošnih aktov SOZD Mercator odločali še o sprejemu naslednjih samoupravnih splošnih aktov, ki so že določeni kot predlogi: — Plan dela in poslovanja DO Mercator-Panonija, n. sub. o. — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji Mercator-Panonija, n. sub. o. — Pravilnik o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke delavcev TOZD (delovne skupnosti). Na zboru bodo odločali o sprejemu Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti DO in delavcev TOZD, združenih v DO Mercator-Panonija, n.sub.o. Delavci Delovne skupnosti skupnih služb bodo na referendumu odločali še o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev Delovne skupnosti DO Mercator-Panonija, o Statutu Delovne skupnosti ter o oblikovanju Delavskega sveta Delovne skupnosti. URESNIČITI NOVO ORGANIZIRANOST IN UTRDITI POLOŽAJ DELAVCA V Panoniji je bilo s prilagoditvijo organizacije in z usklajevanjem samoupravnih splošnih aktov določbam Zakona o združenem delu opravljeno veliko delo. Bile so vzpostavljene osnove za družbenoekonomske in proizvodne odnose v skladu z določili Ustave in ZZD. S tem pa se ne smemo nikakor zadovoljiti. Novo samoupravno organiziranost, ki bo pravno zaživela s 1. 1. 1978, oziroma z vpisom v sodni register, moramo začeti uresničevati in s tem dejansko spremeniti vsebino in kakovost dosedanjih samoupravnih odnosov v združenem delu. Uveljaviti je treba dohodkovne odnose, poglabljati in uresničevati določena načela svobodne menjave dela ter delitev dohodka in sredstev za osebne dohodkev v skladu z načelom delitve po delu. Zlasti je treba utrditi samoupravni položaj delavca na področju družbenoekonomskih in proizvodnih odnosov. ANTON JANŽEKOVIČ Oelavci Mercator — Agrokombinata Krško so praznovali 29. november in 25-letnico sadjarstva Prireditev je bila v novem delav-^em domu v Krškem. Praznovanju ‘v- novembra, ki je za delavce Agrokombinata že tradicija, se je v letni.*etu pridružila pomembna 25-]g-1Ca sadjarstva — spomin na leto t4r.. > ko so bili zasajeni prvi hek-(j P sodobnih sadnih nasadov za j?oeno proizvodnjo. 34(ia„V7-0ča je bila večina delavcev in cJanskega delovnega kolektiva Večje število kmetov kooperan- tov. Med gosti so bili predstavniki gospodarskega in družbeno-politič-nega življenja kraja in sosednjih področij, predstavnika Biotehniških fakultet iz Ljubljane in Zagreba ter predstavnik SOŽD Mercator. ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJE Uvodni govor, posvečen državnemu prazniku, je pripravil predsednik Sindikata ing. Ivan Kozole. Po pozdravu navzočih, posebej gostov, je z besedami lepo orisal pomen 29. novembra. Navzoče je v mislih popeljal v zgodovinsko mesto Jajce, v praznični dan leta 1943, v čas in dogajanje takratne jugoslovanske in svetovne vojne vihre. * Po naštevanju in opisu pomembnih mejnikov novejše zgodovine in pomena osebnosti tovariša Tita, je prikazal dogajanje v zadnjih letih in poudaril pomen delavskega zakona, Zakona o združenem delu. Pozval je navzoče, naj sodelujejo pri uresničevanju pravic in dolžnosti samoupravljanja. Tovariš Kozole je nadalje govoril o 5()()-letnici mestnih pravic in s tem o jubileju mesta Krško. To mesto ob Savi na prometnem kraju, mimo katerega so vodile in vodijo prometne poti, ima bogato kulturno in duhovno, pa tudi materialno zgodovino. V zadnjih desetletjih po vojni je doseglo velike gospodarske uspehe, posebno pa še v zadnjih letih. Postalo je skorajda enotno gradbišče cestnega omrežja, tovarniških objektov, stanovanjskih naselij, hotela, delavskega doma in drugih objektov. V Krškem nastaja tudi prva jugoslovanska nuklearna elektrarna. Zaključil je z besedami, da so omenjeni uspehi garancija blaginje delavcev, proizvajalcev v obdobju, ki je pred nami. OBLETNICA SADJARSTVA O 25-letnici intenzivnega sadjarstva v družbeni proizvodnji je govoril ing. Lojze Mustar, strokovni vodja te dejavnosti pri Agrokombinatu. Krško in okolica sta bila znana po pridelovanju jabolk pred nastankom strnjenih intenzivnih nasadov po letu 1952. Dobri klimatski in zemljiščni pogoji omogočajo zlasti proizvodnjo jabolk, hrušk, breskev, jagodičja in jagod, kar so vse upoštevali pri zasajanju novih površin. Posebej je poudaril pomen sadjarja Gvida Vesela, ki je s prihodom v Krško leta 1952 začel pionirsko delo z organizacijo priprave prvih petdeset hektarjev sadnih nasadov. V naslednjih letih je sadno drevje rastlo na vedno večjih površinah. V tekočem letu ima Agrokombinat 114 ha jablan, 87 ha hrušk, 37 ha breskev in 5 ha jagod, skupaj 243 ha. V zasebnem sektorju je 62 ha ribeza in 12 ha breskev. Ugotovil je, da predstavljajo omenjene površine 8,6 % slovenskih intenzivnih nasadov. Za sadjarstvo je pomembna 245 vagonska sadna hladilnica, katere zmogljivost bo potrebno podvojiti. Zaključil je s prikazom plana o povečanju površin in pridelka do leta 1980. TRDO DELO NI GARANCIJA ZA USPEH Direktor Mercator — Agrokombinata Krško, Stane Nunčič je opisal uspehe delovne organizacije v tekočem letu. Pohvalil je delavce za požrtvovalno delo, ki pa žal ni vedno gospodarsko uspešno in primerno plačano zaradi negativnih vremenskih vplivov. Ob tem je omenil letošnjo katastrofalno pozebo, ki je uničila ves pridelek breskev, večino hrušk, tretjino jabolk in približno polovico pridelka vinogradov. »Škoda ni bila v celoti pokrita z zavarovalnino, zlasti zaradi posledic, ki bodo segale še v prihodnje leto. Zaradi proizvodnih pogojev lahko delavci le z omejeno močjo vplivajo na finančne rezultate, zato bi morala družba s cenami zagotoviti primeren dohodek in zaslužek,« je bila zaključna misel govora direktorja Nunči-ča. DRŽAVNA PRIZNANJA DELAVCEM Za vzorno delo in prispevek k uspehu razvoja delovne organizacije je predstavnik občine podelil državna priznanja: — Red dela z zlatim vencem je dobil Gvido Vesel, upokojenec, nekdanji delavec Agrokombinata. Vodil je obnovo in vzgojo prvih intenzivnih sadnih nasadov na območju delovne organizacije. S svojimi izkušnjami iz predvojnih in kasnejših let je vzgojil mnogo dobrih sadjarjev, ki nadaljujejo delo v družbeni proizvodnji. Aktivno je sodeloval v političnih, zadružnih in drugih naprednih organizacijah in v narodnoosvobodilnem gibanju med primorskimi Slovenci. — Red republike z bronastim vencem je dobil Romih Jože za dolgoletno požrtvovalno delo na področju kmetijstva, zlasti pa pri ra- Jože Romih je prejel red republike z bronastim vencem. zvoju trgovske dejavnosti. Skrbel je za oskrbo z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo. Pred tem je aktivno sodeloval v NOB in bil več let v aktivni vojaški §lužbi. Je aktiven družbenopolitični delavec, pri delu pa tudi vztrajen in natančen. — Red dela s srebrnim vencem je dobil Justin Pacek, vodja servisnih delavnic za kmetijsko mehanizacijo. Je delaven, discipliniran, iznajdljiv in dober gospodar. Odlike družbenopolitične aktivnosti v dolžnosti sekretarja Sveta ZK, so odkritost, poštenost in odločnost pri reševanju problemov. — Medalja dela je bila dodeljena Metki Marki, vodji kadrovske socialne službe v delovni organizaciji. Kot dolgoletna vzorna delavka je vestno, požrtvovalno in uspešno opravljala mnoge naloge za samoupravne organe, komisije, kadrovsko socialno službo in na drugih področjih. Družbenopolitična aktivnost se odraža zlasti v osnovni organizaciji in svetu ZK. JUBILEJNE NAGRADE IN PRIZNANJA Sledila je podelitev dvajsetih jubilejnih nagrad za 10, 15, 20, 25 in 30-letno delo v delovni organizaciji. Posebna priznanja in nekaterim tudi knjižne nagrade so podelili 18 vzornim delavcem in trem kmetom kooperantom. Metki Marki podeljujejo medalj0 dela. V začetnem in zaključnem del0 programa praznovanja so sodeloval' prvaki Ljubljanske opere pod vod' stvom Ladka Korošca z narodnim'’ umetnimi in opernimi pesmimi. Sledila je večerja in zabavni pr°' gram v sosednjem novem hotel0 Mercator — Sremič v Krškem. PIRC ALOJZ | Gostinci in turistični delavci na Bledu Na Bledu je bil 13. in 14. oktobra XXV. jubilejni gostinsko turistični zbor Slovenije, ki sta ga organizirala Republiški odbor Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in Organizacijski odbor zbora. Bled je bil tokrat že devetič gostitelj tega zbora (Portorož doslej osemkrat. Rogaška Slatina šestkrat, Kranjska gora in Postojna pa po enkrat). Strokovni del zbora obsega: tek- movanje v pripravljanju omizij oziroma pogrinjkov (letos je sodelovalo 76 TOZD), tekmovanje v kuhanju oziroma pripravljanju kulinaričnih plošč ( ki so jih pripravili kar 128), tekmovanje slaščičarskih mojstrov oziroma njihovih izdelkov (46 jih je bilo), razstavo turističnih propagandnih edicij, razstavo vin, žganih in brezalkoholnih pijač, razstavo proizvodov in opreme za gostinstvo, Pogrinjek, s katerim je hotel Ilirija letos tekmoval. ■ tekmovanje učencev gostinskih šol v kuhanju in tekmovanje barmanov v mešanju pijač. Razen tega, »bolj resnega« dela, je na gostinskem in turističnem zboru še kup drugih tekmovanj, razstav iri podobnega. V petih športnih panogah je letos nastopilo 634 tekmovalcev. Pripravili so tudi spretnostne preizkušnje, ki se jih ne da vtakniti niti med strokovne, niti med športne — lahko bi rekli, da spadajo pod oboje: tek s pladnji, hitra hoja s pladnji in tekmovanje gurmanov (kot se požeruhom lepo reče). Slednje je gledalce še najbolj razvnelo in zabavaj tekmovalci so morali, v treh razlk’1’^ panogah, na čimbolj zavozijan ^ nemogoč način »pospraviti« špa? te, kremne rezine in pivo. V strokovnem delu zbora je le*^' od Mercatorjevih gostinsko-taff, stičnih TOZD sodelovala le TO^ Ilirija, v športnem delu pa člani lotne delovne organizacije CATOR - HOTELI - GOSTU STVO. Skupaj so dobili 5 zlato, tri srebrne in bronasto. Naj^, so iztržili pri pogrinjkih: bron insf Strelska ekipa delovne organizacije Mercator — Hoteli — gostinstvo bro; za cocktail so dobili zlato medaljo, za kulinarično ploščo pa srebrno. Edino medaljo pri športnih tek-[Oovanjih so si prislužili nogometaši, 'n sicer srebrno. (Več o športnih tekmovanjih na XXV. gostinsko-tu-fističnem zboru piše Stane Majcen v fubriki »Dopisniki poročajo«). Za razstavo omizij oziroma pogrinjkov sta poslovodja gostilne ^Slepi Janez« Viktor Puš in šef strežbe v motelu Tikveš Kavadarci Prane Škripec, pripravila dvoje omi-z'j ter zanju prejela srebrno in brona-sto odličje. Njun mentor je bil Janez Meglen, šef strežbe v hotelu Ilirija, ki jg vsa leta doslej omizja pripravljal Sani, lani in letos pa je to prepustil drugim. Podobno je tudi s Perič Nedeljkom: prejšnja leta je sam pripravljal kuharske izdelke oziroma kulinarične plošče, letos pa je le dajal navodila — bil je mentor mlajšim. To sta bila Slavko Aleksič, glavni »Ali ste vi rešili mojega sina pred utopitvijo?« vpraša Škot miličnika. »Da, jaz sem ga rešil.« odgovori 'niličnik. »In kje je njegova čepica?« . Hnim! Čudovito diši, kaj si sku-a,a *a večerjo? ktihar v hotelu Tikveš Kavadarci, in Žarko Fabjanič, prvi kuhar v hotelu V čakalnici psihiatrične klinike se pacient obnaša tako, kot da bi bil Napoleon. Mimo pride psihiater in ga vpraša: » Kdo pa vam je rekel, da ste Napoleon?« »Ljubi bog!« »Ni res, ničesar mu nisem rekel!« se oglasi pacient iz kota čakalnice. »Sabina, ali želite postati moja Žena?« „ »Ne, to pa res ne!« »Potem pa vas povabim, da greste Z menoj na dopust...« • Oče pripelje svojo malo hčerko k psihiatru: »Prosim, pomagajte mojemu otroku. Punčka misli, da je kokoš.« Zdravnik: »Kako dolgo pa že trpi zaradi te fiksne ideje?« Oče: »Tri leta!« Zdravnik: »Že tri leta in vi pridete šele danes k meni?« Oče: » Vsa ta leta smo potrebovali mnogo jajc...« Ilirija, ki je za svoj izdelek prejel srebrno kolajno z diplomo. Zelo lepo priznanje si je priboril tudi Jože Kovač, barman v nočnem baru hotela Ilirije: v panogi mešanja pijač je prejel zlato medaljo z diplomo. V spretnostni preizkušnji, hitri hoji s pladnji, je Vika Raduha iz TOZD Jelka Hrastnik zasedla tretje mesto. Na koncu naj še omenim, da hotel Ilirija že od 1967. leta sodeluje na gostinsko-turističnih zborih, da v povprečju postavijo v vitrine vsako leto pet novih odličij in da so doslej prejeli največ in največja priznanja za pogrinjke. Vsem nagrajencem prisrčne čestitke, ostalim tekmovalcem pa veliko volje in novih izkušenj za XXVI. gostinsko-turistični zbor. Upajmo, da bodo na njem Mercatorjeve hotelsko-gostinske TOZD bolj množično zastopane kot so bile letos. vnuka uspavanko. »Babica,« pravi naenkrat mali, »prosim pojdi in prepevaj zunaj, jaz bi rad zaspal...« Če si rojen v avgustu, potem nisi pes, ampak lev! IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE »DELAMARIS« Za nagradno križanko »Delamaris« smo prejeli 257 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. do 5. nagrada — paket izdelkov Delamaris: — Fani Jarc, Delovna skupnost SOZD Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana; — Olga Matejka, MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Tr-gopromet Kočevje; — Jožica Šmigovc, MERCATOR — PANONIJA, Ptuj; — Slavica Podobnik, MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, TOZD Hotel Nanos, Idri-jžl* — Malči Lamut, MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Standard, Novo mesto; 6. do 8. nagrada — majica Grin-go: — Marija Jelenovič, MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Trgopromet, »Obutev«, Kočevje; — Anica Kranjc, Sevnica, Heroja Maroka 4; — Irena Vračko, MERCATOR — POTROŠNIK, Zg. Velka, Novi vrh 1 9. in 10. nagrada — serija značk Delamaris: — Igor Kapun in Brane Gobec, MERCATOR — CONTAL — Slava Šturm, Koper, Vojkovo nabrežje 14 Nagrajencem čestitamo, nagrade pa jim bomo poslali po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA SOZD MERCATOR Navada je, da so križanke na pragu novega leta debelejše in rado-darnejše, a tudi zahtevnejše. Tokrat smo vam pripravili Skandinavko, čez dve strani. Polna je gesel in pojmov, ki se nanašajo na našo SOZD, vseeno pa smo prepričani, da MERCATOR tako dobro poznate, da vam ne bo delala hudih preglavic. Nagrade bodo tokrat res vabljive: 1. nagrada: 500,00 din 2. — 8. nagrada: 100,00 din 9. — 13. nagrada: 20 dkg kave Santana 14. —15. nagrada: Mercator majica Rešeno križanko pošljite na naslov: SOZD Mercator Oddelek ekonomske propagande 61000 Ljubljana Gorupova 5 Nikar prosim ne pozabite na ovojnico označiti, da gre za nagradno križanko, saj bo sicer le-ta romala v koš. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo prispele do 13. januarja 1978. MATJAŽ MARINČEK Kulinarična plošča, ki je prinesla srebrno odličje. HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR HUMOR Babica poje ob posteljici svojega RA&n&Ki ^ SP^Etth iAMdau- KJIH. *AR., sveti-oba LltER. NETO MIC, IME IN PRI IME< Ot> MERCATor/nASLov/ AVTOHOfcii.SkA OANA.HA aa MOV I SAD OAN.Z.A RIMSKO ENA Nula DEL Suknjiča AU obleke________ *•• IM£ NADA IRKAI.RC Moc,0M*r. Ku.;&a ReacAToa. Naši sodelavci L~, - HELENA OROS Malokdo na Ježici v Ljubljani ne pozna Mercatorjeve trgovine na Titovi 238 al'i »Na klancu«, kot ji po domače rečaj o. Dolga leta je bila to edina trgovina na tistem koncu Ljubljane, z g r adnjo soseske pri Ruskem carju (B'iS-7) pa se je izredno povečalo števila' prebivalcev in s tem tudi potreba novih trgovinah. TOZD Grmada, v katere sestavu je trgovina na Titov i 238, je lansko leto v tej soseski odprl.a tudi novo samopostrežbo. Vendar ne bom pisal o samopostrežbi, ann pak o še vedno »klžsični«, lansko i\?to na novo urejeni in opremljeni r.rgovini oziroma OjCth izmed prodajalk, Heleni Oros. * Zakaj vam želim predstaviti prav tovarišico Heleno? Predvsem iz dveh razlogov: ker je izredno pridna, vestna iri sposobna prodajalka, kar pa samo po sebi še ni nič posebnega, saj so take tudi ostale prodajalke iz te trgovine. Bolj me je pritegnilo to, da je še pred dvema letoma živela in delala v Prekmurju1, v Lendavi, pri delovni organizaciji MERCATOR — UNIVERZAH. Zanimalo me je, kako to, da se jiS odločila za Ljubljano. V Lendavi se je izšolala za prodajalko in se leta 1964 zaposlila pri takratnem podjetju Univerza!, kjer je delala vse do 1975. Povedala je, da ni imela nobenega posebnega razloga, da bi menjala kraj in zaposlitev, saj se je v kolektivu dobro počutila. Ima občutek, da so jo imeli radi ■—še posebno njen poslovodja ali »moj šef«, kot mu še vedno pravi; skupaj sta namreč zamenjala več trgovin — od klasične, preko samopostrežbe, do blagovnice v Lendavi, kjer je nazadnje delala na delikatesnem oddelku v samopostrežni trgovini. V tem času je bila večkrat v Ljubljani, kjer ima znance in prijatelje. Mesto jo je prevzelo in že dalj časa si je želela, da bi se preselila in živela v Ljubljani. Tako se je pred dvema letoma odločila: s prijateljico iz Ljubljane je povprašala v neki Mercator- 22 MERCATOR V IZ H' jevi trgovini, če potrebujejo prodajalko, in tam so jo napotili kar na upravo takratnega podjetja Mercator. Poudarila je, da je želela tudi naprej delati pri Mercatorju in da ne verjame, da bi se odločila za menjavo, če ne bi dobila službe pri svojem podjetju. V kadrovski službi takratne Delovne skupnosti podjetja Mercator so ji pomagali in napotili v TOZD Grmada, kjer so potrebovali več prodajalcev. Prijavila se je na delovno mesto in bila čez čas tudi sprejeta. Delati je začela 15. maja 1975 v TOZD Grmada, v trgovini na Titovi 238, kjer dela še sedaj. V začetku je imela precej težav s stanovanjem in je nekaj časa stanovala pri prijateljici, nato pa ji je po- magala sodelavka Vika Rotar, pri kateri je stanovala več kot tri mesece. Stanovanjski problem še vedno nima rešen, zato pridno varčuje in vsak mesec vloži na hranilno knjižico 1500 din, kar je, glede na njene osebne dohodke, razmeroma veliko. Upa, da bo čez nekaj časa lahko kupila novo stanovanje, seveda s pomočjo TOZD Grmada. Dvakrat sem narobe izgovoril njen priimek, zato mi je povedala, da je po rodu Madžarka, kar je za Lendavo oziroma Prekmurje nekaj običajnega,^ saj tam živi močna manjšina našin severnih sosedov. S Heleno sva se pogovarjala za tr-giovino, v skladišču, in ko sem jo vprašal, če se lahko pogovarjava še nekaj minut (v trgovini je bilo namreč nekaj strank), mi je odvrnila, da brez težav, saj so njene sodelavke zelo tovariške, prijazne in ustrežljive in bodo rade prevzele tudi njeno delo. Za svoj kolektiv ni mogla najti dovolj dobrih in hvaležnih besed, saj so jo lepo sprejeli in ji v najtežjih trenutkih tudi nesebično pomagali. Ne glede na to, da so same ženske,, se lepo razumejo, morebitne probleme pa rešijo same in s po- močjo poslovodkinje, tovarišice Milene Ozimek, ki jo imajo rade in jo spoštujejo zaradi njene strogosti in pravičnosti. Prav zaradi dobrih in razumevajočih sodelavk lažje preboli domotožje, ki jo večkrat prime, saj se v Lendavo, zaradi velike oddaljenosti, bolj redko vrača. VASJA BUTINA TINCA DEŽMAN Eden izmed jubilantov je tudi Tinca Dežman, ki je povedala, da se je zaposlila v Hladilnici 3. junija 1957. leta, torej takrat, ko je začela Hladilnica šele poskusno obratovati oziroma je bila še v izgradnji. Še dobro se spominja, da so ravno tiste dni dobili veliko pošiljko borovnic, ki jih je bilo treba razložiti, prebrati, sortirati in pravilno uskladiščiti za hlajenje. Delo je bilo ročno, težko in tri delavke, ki so delale skupaj na —20 stopinj Celzija, niso imele nobenih posebnih zaščitnih sredstev, razen debelejše »bunde«:, ki so si jo med seboj menjavale. V tistih časih so vse hladili še z ledom in spomni se, da je bilo delo s prenašanjem in drobljenjem ledu najtežje. »Ko se pogovarjam z mlajšimi delavci, vidim, da mi ne verjamejo, ko jim pripovedujem o tem, kako smo včasih delali. Res, današnjih pogojev dela — čeprav so izredno težki — ni mogoče primerjati s prvimi leti dela v Hladilnici.« Tinca je doma iz Velike vasi pod Svetim Miklavžem, kjer je bilo na kmetiji 10 otrok, od katerih so šli vsi, razen enega, od doma za kruhom. Štirje so odšli v Ameriko, štirje so ostali v domovini, ena sestra je že umrla, med vojno pa je padel njen brat. Tudi Tinca je bila med vojno aktivistka in ima priznano dvojno štetje delovne dobe od 1942. leta. O njeni revolucionarni in napredni dejavnosti zgovorno govori tudi to, da je bila članica SKOJ od leta 1942 in so jo po dveh letih v znani partizanski vasi Štance Laze pri Moravčah, skupaj s še 26 mladinci, aktivisti in partizani, sprejeli v Komunistično partijo. Po končani vojni je tovarišica Tinca. delala kot ekonom. Kmalu se je poročila in si ustvarila SLOVINOVO PRIZNANJE Ljubljanski Slovin je oib svoji 30-letnici izrekel in podelil SOZD Mercator priznanje za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje in prispevek k razvoju. Priznanje nosi datuun 16. december 1977, podpisana pa sta generalni direktor dipl. ing. Rado Dvoršak in predsednik Delavskega sveta Franjo Hoirvat. Priznanje bo za oba, Slovin in Mercator, vzpodbuda za na dalj-nje tesno in dobro poslovno sodelovanje. Pripis: Pred dnevi so Heleni Oros, obenem s še nekaterimi drugimi delavci TOZD. Grmada, podelili priznanje in nagrado za jubilej: 10 let pri Mercatorju. Ob tej priložnosti vsem Mercatorjevim jubilantom iskreno čestitamo. UREDNIŠTVO družino, njen sin je poklicni voznik. Nekaj časa je zaradi otroka ostala doma, nato pa se je 1957 zaposlila v Hladilnici Zalog — v začetku kot delavka, sedaj pa je že nekaj let na delovnem mestu sadnega manipulanta. Ko je dejala, da ima že pogoje za upokojitev, sem ji kar težko verjel, saj je kljub letom in težkemu delu zdrava in čila. Malo me je sicer popravila, da temu ni tako, saj ji je 20-letno delo na mrazu in v težkih delovnih pogojih le pustilo posledice, predvsem na nogah, vendar ji zdravniki priporočajo, naj dela, dokler ji to ne bo pretežko. EDO BOŽIČ IMENOVAN ZA DIREKTORJA MERCATOR — ROŽNIK Delavski svet delovne organizacije M.ERCATOR — ROŽNIK je na zasedanju 1.12.1977, na predlog razpisne komisije in mnenja družbenopolitičnih organizacij, imenoval za individualnega poslovodnega organa — direktorja, dosedanjega vr-šilna dolžnost, tovariša Eda Božiča in za njegovega namestnika tovariša Draga Arharja, dosedanjega vršilca dolžnosti namestnika direktorja. PRIZNANJE PERUTNINE Ob 20-Ietnici obstoja Perutnine Zalog je bilo SOZD Mercator podeljeno prizi<4nje za dolgoletno uspešno sodelovanje, ki bo — v to smo lahko prepričani — takšno ostalo tudi - * naprej. DOPISNIKI POROČAJO Emilijana LIPOVŠEK is SOZD MERCATOR DELOVNA SKUPNOST SOZD MERCATOR I Delavci v temeljnih organizacijah ™tuženega dela, združeni v SOZD Mercator, mnogokrat postavljajo 'Prašanje, kakšen pomen in vlogo !|"a Delovna skupnost SOZD Meritor. Mnogim pomeni Delovna Opitost le vsoto stroškov, ki jih ''Orajo kriti iz svojega dohodka. Se-eda je temu mnogokrat vzrok le 'i'hova neinformiranost o našem elu in prispevku k skupnim ciljem %uževanja. Delovna skupnost SOZD je ustavljena z namenom, da bi opravka dela skupnega pomena kot so rensko—analitična dela, kadrovska Nitika, evidenca in statistika, dela Favno-strokovne narave in zaupanje dela za samoupravne orga-^ družbenopolitične organizacije, formiranje, skupna mehanograf-V obdelava podatkov in komer-Nni posli. Vsa ta dela oziroma naloge se "Ptavljajo glede na sorodnost del v losameznih sektorjih, katerih orga-^acijska struktura je taka, da 'Mogoča izvrševanje vseh postavnih nalog in zadolžitev (organiza-(|iska struktura Delovne skupnosti e prikazana v shemi na strani...). ■ Podrobna razčlenitev in opis de-Ifnosti posameznega sektorja, or-Ftiizacijska struktura sektorjev in .Omejitev nalog glede na stopnjo Revnosti se trenutno pripravlja in 1° že v mesecu decembru dana v ^no razpravo kot poseben pravil-o organizaciji in razvidu del in Og v Delovni skupnosti SOZD nrcator. Soglasje na ta pravilnik glede na poseben položaj in ,0go Delovne skupnosti, dal tudi '•Pivski'svet SOZD Mercator. . V izdelavi je tudi načrt dela in ra-Voja Delovne skupnosti, s katerim te ^čno določajo naloge in zadolži-I e delavcev Delovne skupnosti v k’u 1978 in sicer glede na razvojne /Agrarne TOZD in DO, združenih so2D j Seveda glede na opisani program ij Pravilnik delavec TOZD težko gotovi rezultate našega dela. Kaj je fSe delo? Naše delo je časopis, ki st trenutno berete, ravno tako vsa dstva, ki so pridobljena na osnovi tftpnih proizvodno prodajnih pla-^V’ Samoupravnih sporazumov o ^evanju dela in sredstev s proi-p°dnimi organizacijami, skupnih ip Sodb, marketinga, raziskave trga d koordinacije prodaje, kar je vse I? komercialnega sektorja, tor*? razvojno—planskega sek-j>jjta je predlog enotne metodolo-Planiranja za samoupravne plane TOZD, predlog plana srednjeročnega razvoja SOZD in predlog letnega plana, kar je vse osnova za izdelavo takih planov TOZD, ki bodo izražali medsebojno povezanost, odvisnost, odgovornost in dogovorjene oblike solidarnosti ter s tem uresničevanje svojega razvoja in razvoja SOZD. In finančni sektor? Ali se zavedate, kakšne možnosti daje poslovanju TOZD in SOZD kot celote Interna banka, ki se trenutno ustanavlja in je bodoča vloga finančnega sektorja? Glede na zastavljene cilje združevanja v SOZD, velikosti ter krajevne razdrobljenosti SOZD, je edina možna oblika obdelave podatkov obdelava preko računalnika. Ta omogoča ažurnost in preglednost nad celotnim poslovanjem SOZD in s tem pravilne poslovne odločitve. V centru za AOP opravljajo ali pa je v pripravi obdelava podatkov na naslednjih področjih: materialno poslovanje preko grosističnih skladišč, spremljanje drobno prodajnih cen, obračunavanje osebnih dohodkov, vodenje saldakontov, enotna obdelava kadrovskih podatkov in izdelava raznih pregledov za potrebe poslovanja in odločanja. Kakšno pa je delo in vloga splošnega sektorja? Glavna naloga je pripravljanje predloga skupne kadrovske politike SOZD. To je zelo suhoparno opredeljena naloga, ki pa dobiva vedno večjo vlogo. Človek je kot delavec in samoupravljalec osnovno gibalo naše družbenopolitične ureditve in osnovni dejavnik, ki pogojuje izvrševanje ciljev in postavljenih nalog. Seveda samo opredeljena kadrovska politika nima nikakršne vloge, če je ne podpira pravilno in učinkovito informiranje, če ni omogočeno delovanje samoupravnih organov ter DPO in s tem njihovo aktivno sodelovanje pri vseh poslovnih odločitvah na nivoju TOZD, DO m SOZD. Zato se v splošnem sektorju opravljajo zlasti naloge v zvezi z delovanjem celotnega sistema obveščanja in samoupravnega komuniciranja na nivoju SOZD. Poleg tega se v splošnem sektorju opravljajo tudi vsa dela v zvezi s pravnim zastopanjem, vsa dela s področja premoženjsko —pravnih zadev in druga splošna dela. Seveda je tudi to zelo grob in pomanjkljiv prikaz našega dela, ki na žalost tudi ne podaja naših pomanjkljivosti in ovir, na katere naletimo pri našem delu. Predvsem bi želeli poudariti, da imamo, glede na nove razmere in vedno večje zahteve, slabe delovne pogoje. Prostori postajajo vsak dan bolj tesni, zaradi razdrobljenosti v več stavbah pa je otežkočeno medsebojno komuniciranje. Do nedavnega smo imeli probleme z delovno disciplino, ki pa se je izboljšala s poostrenim nadzorom. Trenutno sprejemamo pravilnik o premakljivem delovnem času, ki bo po naših ocenah še izboljšal delovno disciplino in, ker v veliki meri upošteva delavčeve potrebe glede ureditve delovnega časa, tudi produktivnost dela. Velik problem je tudi pomanjkanje kadrov. Nove naloge in zahteve, ki so postavljene pred Delovno skupnost, zahtevajo mnogokrat veliko usposobljenost kadrov, delavce z ustreznimi kvalitetami pa je težko pridobiti za delo v Delovni skupnosti. Nastali položaj rešujemo z usmerjanjem naših de- lavcev k nadaljnjemu izobraževanju, kar pa ima mnogokrat tudi svoje pomanjkljivosti. Stevo DOŠENOVIČ MERCATOR -VELEPRESKRBA TOZD Hladilnica HLADILNIČARJI IN GRMADOVCI NA HEROJSKI KOZ ARI V sklopu letošnjih prireditev ob jubilejih tovariša Tita in KPS ter utr- PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO Prepričani smo, da nas ni veliko, ki bi vedeli, da v Zahodni Nemčiji, v Uhingenu, obstoja in deluje Kegljaški klub Mercator. No, uidi mi smo izvedeli zanj šele pred kratkim, ko so se nam javili s prošnjo, da bi za člane tega kluba prispevali Mercatorjeve značke. Kaj več o njihovem delovanju in splojt o nastanku tega kluba, ki nosi ime naše sestavljene organizacije združenega dela, takrat K. D. MERCATOR .ejljasko društvo .ercator niso napisali. Pred dnevi pa smo zopet dobili njihovo pismo, kjer se zahvaljujejo za značke, ki smo jim jih bili poslali in kot nam v njem obljubljajo, bodo drugič napisali kaj več o svojem delu. Mi pa bi bili veseli, če bi priložili tudi kakšno fotografijo in nam obljubljeni sestavek kmalu napisali in poslali, da bi ga objavili v našem glasilu. MAJA HOČEVAR 7336 Uhingen, Ulmer Str. 2 Uhingen dne, 15.10.19,77 . V začetku tega pisma vas prav lepo pozdravljamo, ter vam želimo obilo poslovnih uspenov. ^ Prav lepa hvala za poslane značke katere smo z veseljem sprejali. hvala za značk e, drugi <5 bomo vam pa napisali kaj vec o našem delu. v bportni pozdrav jevanju narodnoosvobodilnih tradicij, smo delavci MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Hladilnica in MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Grmada, v oktobru obiskali herojsko Kozaro. Vso utrujenost zaradi dolge vožnje je vsem pregnal že en sam pogled na veličasten spominski park, posvečen vsem tistim mnogim ženam, možem, starceVn, materam in otrokom, ki so dali svoja življenja zaradi vdanosti revoluciji, v tej edinstveni epopeji NOB na Kozari. Enkraten je pogled na spomenik Dušana Džamonje — veliki cvet hrepenenja k svobodi — in na vso tisto množico imen nedolžnih žrtev podivjanih okupatorjev. Ura zgodovine, ki smo ji prisostvovali skupaj s tisoči drugih obiskovalcev z vseh koncev Jugoslavije, ostaja nepozabna in ni bilo očesa, ki se ni zarosilo. Padle smo počastili s položitvijo venca in minuto molka. Za konec smo si vsi — Ljubljančani, Skopljanci, Mariborčani, Splitčani, Sarajevčani, Kragujevčani in drugi podali roke ter zaplesali Koza-račko kolo. Ko je sonce zahajalo, smo zapustili legendarno Kozaro in v sebi odnesli delček spominov na junaštvo naših narodov. Kristina ANTOLIČ MERCATOR -PANONIJA SINDIKALNA SOLIDARNOSTNA AKCIJA V DO PANONIJA Konferenca osnovnih organizacij Sindikata MERCATOR PANONIJA je na seji dne 25. avgusta razpravljala o socialni problematiki zaposlenih, zlasti še o svojem delavcu, nepokretnem invalidu Možina Vinku. Vinko je zaposlen v Panoniji od 7. 3. 1971 kot delavec-spremljevalec v transportnem oddelku. Zaradi bolezni je aprila 1976 nastopil bolniški stalež. Po večmesečnem zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani je zaradi poškodb v hrbtenici postal trajni invalid. Sedaj je nepokreten in priklenjen na invalidski voziček, ki ga lahko uporablja le s pomočjo družinskih članov. Vinko ima 6-člansko družino, v kateri so trije šoloobvezni otroci in tesno stanovanje, ki skrbnemu očetu še bolj greni življenje. Ker je nenehno v zaprtem prostoru, je konferenca sprejela sklep, da organizira sindikalno solidarnostno akcijo za nakup TV sprejemnika in mu tako vsaj nekoliko popestri življenje s pogledom v svet preko TV sprejemnika ter ga s tem odvrne od nenehnega razmišljanja o bodočnosti družine in njega samega. Akcija je bila izvedena v mesecu septembru, s pomočjo organizatorjev posameznih sindikalnih skupin in trgovskega potnika na terenu. Od 807 zaposlenih jih je bilo v akcijo vključenih 715 ali 88,59%. Zbranih je bilo 27.870,00 din. S tem denarjem smo kupili barvni sprejemnik in vse potrebne priključke za montažo. Sprejemnik je montiral električar Zlatko Kodrič, zaposlen v ptujski Blagovnici. Konferenca osnovnih organizacij Sindikata ocenjuje, da so člani Sindikata s tem dokazali polno razumevanje in solidarni odnos do svojega sodelavca, ki ga je zahrbtna bolezen trajno izločila iz naše delovne sredine in ga neozdravljivo prizadela, zlasti pa še njegovo družino, kateri kot skrben oče ne more več nuditi tistega; kar je imel za svoj življenjski cilj. Jože REPŠE MERCATOR -VELEPRESKRBA TOZD Standard OBISKALI SMO MEDNARODNI SEJEM ŽENSKE KONFEKCIJE V PARIZU • Na večkrat izraženo potrebo po izobraževanju kadra tekstilne, predvsem pa konfekcijske stroke, je komercialna služba SOZD Mercator organizirala ogled Mednarodnega sejma ženske konfekcije, ki je bil od 22. do 26. oktobra v Parizu. Ogleda sejma se je udeležilo 23 predstavnikov iz posameznih Mercatorjevih TOZD. Kljub časovni stiski (na razpolago smo imeli samo dva dneva), si je bilo moč ogledati sejem v vsej njegovi širini. Ostalo nam je tudi toliko časa, da smo si ogledali modno revijo sekcije »BOUTIOUE«, v kateri so ugledni in svetovno znani kreatorji, kot npr. Pierre Cardin, Ane Patric, Nina Ricci in drugi, predstavili tendenco mode nežnejšega spola. Vtis je bil enkraten in reči moram, da si je vsakdo izmed nas zaželel, da bi na obešalnikih po naših konfekcijskih oddelkih čimprej visel vsaj del teh prikupnih kreacij za naš nežnejši krog kupcev, ki tudi pri nas postaja Vse zahtevnejši. Potrditev, da bo temu kmalu tako, so bili tudi udeleženci sejma, kreatorji naših tovarn, ki bodo skušali (vsaj upajmo, da jim bo uspelo) presaditi del videnega tudi k nam. Kakor vidim, tovarišica Malči, danes niste veliko naredili...! Želel bi poudariti sledeče: videli smo sejem mode na zelo visoki ravni, želimo si ogledati tudi ostale, morda take, ki so nam in našim razmeram nekoliko bližji. Tak je recimo beograjski sejem in razni sejmi v sosednji Italiji, od koder pravzaprav moda k nam prihaja. To je namreč ena izmed poti izobraževanja in seznanjanja z novostmi konfekcijske stroke. Prav tu pa ugotavljamo, da nam nekaj manjka, saj vemo, kako težko je tu izboljšati koeficient obračanja, blago pa kupujemo za 6 do 8 mesecev v naprej. Mislim, da boste delili mnenje z mano: poleg analize trga in razmer po posameznih področjih, je možno uspešno kupovati konfekcijo le, če si na te-koččm o tem, kaj prinaša moda za obdobje, ki je pred tabo. OB NOVOGRADNJAH IN ADAPTACIJAH BI BILO POTREBNO MISLITI NA VSE Že sam naslov kaze na problematiko, ki ni skoraj nikomur več tuja. MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Standard, je prav gotovo ponosna na Blagovnico, ki stoji v starem delu mesta. To je namreč starejša stavba, ki so jo adaptirali in nanjo pred dobrimi devetimi leti obesili obeležje »M«. V tem času je Blagovnica opravila promet, ki je prav gotovo zavidanja in posnemanja vreden. Težko je danes reči, koga naj krivi mo za te ali one pomanjkljivosti, ki so se pokazale v funkcionalnosti trgovine v času, odkar le-ta živi in diha skozi dvoje ozkih vrat, z majhnimi skladiščnimi prostori, z zatohlim zrakom v poletni vročini in še bi se dalo naštevati. Med drugim projektant prav gotovo ni mislil, da bo ta' trgovina odprta tudi pozimi in da se bo v njej v mrzlih zimskih dneh trlo toliko ljudi, da bodo morala biti vhodna vrata odprta ves dan na ste-žaj. V takih dneh je bilo zato v spodnjem oddelku, kjer so naprodaj kozmetika, šolske potrebščine, torbi- ce..., tako mrzlo, da se res ni dalo streči strankam. Nujno je bilo razmišljati, kako iO na kakšen način rešiti problem, vetrolovom bi se situacija znata0 izboljšala, toda videza prodajalne*6 ne sme spremeniti. Po ogledu stro-kovnjakov je prevladalo mnenje, bi zasteklili notranji del vhodni!1 vrat. S to odločitvijo je bil nareje" zadetek v prazno: vetrolov je sic61 bil, a še zdaleč ni koristil. Po dve!1 ponovnih letih zmrzovanja je D6' lavski svet TOZD sprejel sklep, & se da vgraditi naprava, ki bo vpih0" vala topel zrak v zasteklen predpr0" štor. Vsa sreča, da je Delavski sv6* sprejel tako odločitev že meseca f£' bruarja, kajb izvajalec del (NO' VOMONTAŽA) je rabil več kotp0 leta, da je pristopil k delu. Danes, ko je pred vrati zima, n^' prava sicer že stoji na svojem mest|), ali pa bo tudi služila svojemu n^' menu tako, kot pričakujemo, ie danes še prezgodaj reči. Zaključimo lahko z ugotovitvi]0, da bi bilo včasih pametno, če ne cd° modro, pred in med načrtovanj61’1 določenih objektov upoštevati na' svete in priporočila ljudi z delovni’’ mest, sicer bo tudi v bodoče nujno Z6 ob otvoritvah posameznih objektoV misliti na to ali ono stvar, ki smo j° med delom prezrli. Ferdo LOVREC — MERCATOR — PANONl*1 v0 tfi, TOVARIŠ FRANC ZADRAVEC’ NAMESTNIK DIREKTOR^ MERCATOR — PANONIJA IZVOLJEN ZA predsednik^: OBČINSKE KONFERENC*' SZDL PTUJ Delavski svet MERCATOR PANONIJA je na svoji 25. seji d”6 28. 10. 1977, na predlog Občinsk6 konference SZDL Ptuj, razrešil t0'. variša Franca Zadravca dolžno*11 namestnika direktorja delovne of' ganizacije MERCATOR — NONIJA. Vhod v blagovnico je tako ozek, da se lahko vstopa in izstopa samo z < pom prednosti. *re Tovariš Franc Zadravec je bil na jf-l' Občinske konference SZDL uj> dne 26. 9. 1977. izvoljen za Rednika OK SZDL Ptuj. Novo (0|znost je moral prevzeti I. no-enibra 1977 in jo bo opravljal kot °tesionalni predsednik štiri leta. .Pelo tovariša Zadravca je bilo v 'nulih dvanajstih letih pri prejš-111 trgovskem podjetju Panonija '.P in sedanji delovni organizaciji PjKCATOR - PANONIJA pestro in plodno — zlasti še . na odgovorne naloge in dolž-^st|, ki jih je v tem času opravljal , ' referent za kadre, šef prodaje, IJ (j; Ja splošnega sektorja, namestnik Rektorja TOZD in slednjič kot m Cestnik direktorja delovne orea-^eije MERCATOR - PANO- Sv .ak° je tovariš Franc Zadravec s JUn vestnim in marljivim delom L |š° prispeval in doprinesel, da se dj ^plovni kolektiv trgovskega po-Stj P Panonija Ptuj pred dvanaj-^ leti z 256 zaposlenimi, 38 pro-tiinv natT|i 'n tremi starimi utesnje-l^1 skladišči, razvil v današnjo de-organizacijo MERCATOR -t(e . ONlJA, v katero so po izve-let 1 samoupravni organiziranosti v j.. ‘977 združene tri temeljne or-p. 'Z;icije združenega dela: »Maleja ^ajtt« s441 delavci, »Veleproda-1^ 2 - • 9 delavci, »Zaščita« z 79 de-s|i.-Mer Delovna skupnost skupnih litVc''S tlelavci — skupno 803 de-J ‘n 82 vajencev. p,1~'b razgovorih med delavci se je t|ei, Ovilo, da v Panoniji skoraj ni vjlrjlv^a> ki ne bi vedel, kako si je to-H • ^a^ravec prizadeval za napre-pev ,ri razvoj Panonije. Ob vsakod-reševanju notranjih organi-IpL^kih, gospodarskih in drugih tiStj,g’ je bil tovariš Zadravec eden s9iri delavcev, ki je na področju tii(jj0uPravne organiziranosti, kakor izdelavi in postopkih spre-l^-Hja samoupravnih aktov, vsa t“o|azaj nareail največ. jeSk snovanj3 poslovne politike ln^l n° spremljal zakonitost dela vSeSf0 Samoupravnih organov ter se ^aisko aktivno vključeval v ^žbenopolitičnih organizacij, keh j v.°dilni delavec je v minulih ‘m s posebnim preudarkom vložil vse svoje znanje in sposobnosti v integracijske procese trgovskih delovnih organizacij »Potrošnik — Izbira« Lenart, »Sloga« Gornja Radgona, »Univerzal« Lendava in »Zarja« Ormož k ljubljanskemu Mercatorju. Marsikateri delovni dan tovariša Franca Zadravca je ob njegovem dosedanjem, kot bo verjetno tudi pri bodočem delu, trajal v pozni popoldan ali celo v večerne ure, saj oprav-Ijanje dolžnosti člana častnega razsodišča pri CK ZKS, člana Komiteja Občinske konference ZKS Ptuj, predsednika Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj in člana vrste drugih organov, zahteva delovno angažiranost, ki se ne ujema z opravljanjem rednih delovnih zadolžitev. Ob sklepu o razrešitvi dolžnosti namestnika direktorja je Delavski svet sprejel še naslednje sklepe: > — tovariš Zadravec ima pravico po izteku mandata predsednika Občinske konference SZDL Ptuj ponovno pridobiti lastnost delavca v združenem delu v Delovni skupnosti skupnih služb MERCATOR — PANONIJA. Delavci Delovne skupnosti in delovne organizacije pa so mu dolžni zagotoviti uveljavitev te pravice, oziroma ga vrniti k delom, ki jih je opravljal kot namestnik direktorja do 31. 10. 1977 ali na drugo delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - z namenom, da bo tovariš Zadravec tudi v bodoče seznanjeni z delom in razvojem MERCATOR — PANONIJE, sc ga vabi na seje in posvete ter se mu dostavlja sklepe in odločitve samoupravnih organov, kakor tudi druge akte, s katerimi se bo urejalo bodoče delo in poslovanje v MERCATOR — PANONIJI. Delavci MERCATOR — PANONIJE želimo tovarišu Francu Zadravcu pri opravljanju dolžnosti predsednika Občinske konference SZDL Ptuj mnogo delovnih uspehov in pričakujemo, da se bo po štirih letih ponovno vključil med nas in naše delo. SREČNA NOVA GODINA Opet jedno leto prode i Novo nam več dolazi, a MERCATOR ko i lane na usluge svoje pazi. Sve je tamo, kako treba: roba prvog kvaliteta, a u radnji, uslužna vas prodavača, čeka četa. Stog vam želim ko i lane da vam radni uspeh cveta, a i da nas poslužite — ko i dosad, mnoga leta. OLGA NIKOLIČ Suzana MODRIJAN MERCATOR — VELEPRESKRBA TOZD Grosist DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA Ustavna ureditev, Zakon o združenem delu, kot tudi dokumenti družbenopolitičnih organizacij, opredeljujejo vzpostavitev ustreznega obveščanja in družbenega komuniciranja kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti, še posebej pa samoupravnih in delegatskih odnosov. Družbeni sistem obveščanja v naši družbi mora torej spremljati neko bodočo odločitev vse od nastajanja prvih pobud do nadzora nad uresničitvijo sprejete odločitve. Delovni ljudje morajo imeti možnost, da sprožijo nov postopek o že sprejeti rešitvi, če ugotovijo, da odločitev v celoti ali pa v posameznostih ne ustreza povsem interesom delavskega razreda. Zlasti pomembno je, da sodelujejo že takoj na samem začetku nastajanja prvih pobud in predlogov, da so torej vključeni že v sam začetek procesa, ki naj bi v najširšem demokratičnem postopku razrešil določeno, družbeno vprašanje. Nič manj pomembna seveda ni nadzorna vloga delovnih ljudi kot temeljnih nosilcev odločanja o vseh sredstvih, ki jih ustvarjajo. NAŠ SISTEM INFORMIRANJA Če poskušamo ugotoviti, kakšne informacije se pretakajo v takem samoupravnem demokratičnem postopku sprejemanja odločitev, potem kaže opozoriti zlasti na tri: — na aktualne informacije, ki opozarjajo na stanja, gibanja, izražajo potrebe, mnenja in stališča vseh delovnih ljudi in občanov; — na kontrolne informacije, s katerimi v fazi uresničevanja odločitve preverjamo izpopolnjevanje dogovorjenih stališč, ugotavljamo morebitna odstopanja od začrtane poti in — na intervencijske informacije, s katerimi v zadnji fazi samoupravnega procesa odločanja vplivamo na družbeni razvoj, ki mora dosledno temeljiti na določilih Ustave, sprejetih sklepih Zveze komunistov Jugoslavije kot vodilne sile delavskega razreda in na drugih družbenih listinah, s katerimi je naša samoupravna socialistična družba trajno uredila svoje družbenopolitične in ekonomske odnose. Potrebe in interesi delovnih ljudi so v našem razvejanem družbenem sistemu izredno prepleteni in se ne končajo znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Prav zato je samoupravni tok nujno treba povezati s širšim delegatskim tokom informacij, ki bo porušil ponekod še dokaj vidne pregrade med delovno organizacijo na eni in krajevno skupnostjo, občino in republiko na drugi strani. Ta organiziranost osnovnega toka informacij pa se ne more končati v . samoupravni delovni skupini, ampak mora biti prek zborov delovnih ljudi, delavskih svetov in drugih oblik odločanja neposredno povei-zana s samoupravno organiziranim informacijskim centrom v združenem delu. Če imamo pred očmi, da podobne centre, ki bodo informacije združevali na enem mestu, obliku- > jemo tudi v krajevnih skupnostih, občinah in na drugih ravneh družbe- / nega odločanja, je informacijska . vez, ki je bila doslej velikokrat pre’-trgana in neracionalna, sklenjena. Ta vez pa je tudi precejšnje zagoj tovilo, da bo ta osnovni tok v dvo* smernem komuniciranju v delegatskem sistemu kar se da učinkovit in da bo resnično posredoval vse tiste informacije, ki so za procese odločanja pomembne. S tem pa Ho-mp uveljavili tudi tisto ustavno -• kategorijo, ki pravi, da morajo biti temeljni nosilci odločanja prav de'-lovni ljudje in občani. DRUŽBENA POGOJENOST KOMUNICIRANJA Komuniciranje je sestavni, bistveni in neločljivi del družbenih procesov. Komuniciranje je ena izmed temeljnih značilnosti človeka ,, kot družbena bitja. , n Isadora Duncan (ameriška plesalka. svetovljanka, ki je gojila antične plese v moderni izvedbij žena Jesenjina) celo trdi, da je ko-» municiranje tako temeljno za človeka, kot sta uživanje hrane ali sek-sualni nagon. Posameznik se v procesu komuniciranja z drugimi ljudmi uresničuje kot družbeno bitje in se lahko razvije v posameznika samo v družbi. Brez komuniciranja si ni mogoče v misliti razvoja proizvajalnih sredstev in proizvodnje materialnih dobrin. Procesi izobraževanja, učenja, izmenjave izkušenj, posredovanje inovacij — vse, kar omogoča nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in odnosov, potrebuje za svoje uresničer vanje komuniciranje med ljudmi. Proizvodnja je vselej le družbena,, zato se tudi menjava sporočil oprav.-, Ija v družbenih okvirih in odnosih.. Da bL človek kot družbeno bitje lahko živel, mora delati, se učiti in tudi komunicirati. SAMOUPRAVNO ODLOČANJE a el 111 v.z 3 A cl ~ i uvii v pi clIS.51 — moupravnimi predpisi in dogovori temeljnih organizacij združenega ■ dela, bo treba uresničevati ustavna načela o delavčevih pravicah in dolžnostih, ki mu gredo iz združenega dela. V njihovem delu bomd morali uveljaviti takšne postopke ih metode, ki bodo članom delovnih skupnosti zares omogočale uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti. Danes nihče več ne oporeka, da sta obveščenost in usposobljenost samoupravljavcev in razvitost ter učinkovitost samoupravljanja v tesni medsebojni zvezi in odvisnosti. Bolj obveščeni in s tem bolj z znanjem oboroženi delavci samou-pravljalci lažje ter bolj odgovorno odločajo. Bolj kot je samoupravljanje izpopolnjeno in razvejano, večjo obveščenost upravljavcev omogoča; zahteva pa tudi novih informacij! Seveda ta zveza med stopnjo obveščenosti in znanja ter razvitostjo samoupravljanja ni funkcionalna, saj poznamo iz vsakdanje prakse precej primerov organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij, v katerih so delavci sicer dobro obveščeni in usposobljeni, pa vendar o resničnem samoupravljanju zaposlenih ne moremo govoriti. Ker je temeljna organizacija združenega dela tista družbenoekonomska celica, v kateri delavec v združenem delu uresničuje temelj svojega samoupravnega položaja — to je: ustvarja in razdeljuje rezultate svojega dela, je delavec v združenem delu odgovoren za organizacijo in učinkovitost proizvodnega in ustvarjalnega dela, za učinkovito gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in z dohodkom. In to ne le v svoji temeljni organizaciji združenega dela, marveč znotraj vseh oblik združenja, v katere se povezuje in na tej osnovi ugotavlja ter deli dohodek kot svojo neodtujljivo samoupravno pravico. Če je tako— in tako smo zapisali v Ustavi, potem mora v temeljni organizaciji združenega dela sleherni delavec imeti možnost aktivno in tvorno sodelovati v vseh fazah samoupravnega odločanja, ne pa samo in še to zvečine le posredno, v fazi spremenjena odločitev! Lojze LEVIČAR MERCATOR - ROŽNIK TOZD Golovec PRISPEVAJO ZA DOM MLADINE TRGOVINE IN GOSTINSTVA NA POLJANAH Dne 11. novembra 1977 je bila skupna seja predsednikov občinskih odborov sindikatov trgovine in gostinstva. Namen tega posveta je bil zajeti oba odbora sindikatov iz celotnega področja, iz katerega gravitira mladina na šolski center oziroma na Dom mladine trgovine in gostinstva, obenem pa analizirali vprašanje, kako pristopiti k sporazumu o združevanju sredstev za sofinanciranje izgradnje tega doma. Delavci, ki združujejo svoje delo v trgovini in gostinstvu občutijo, kako v tej pomembni gospodarski panogi primanjkuje mladega kadra. Iz že ugotovljenih dejstev je jasno, zakaj je temu tako: obstoječi domovi imajo vse premajhne zmogljivosti; pogoji bivanja v teh domovih so nemogoči. Domova na Prulah in Rakovniku sta zastarela objekta, ki ne odgovarjata niti najnujnejšim potrebam. Prav iz teh razlogov je Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije sklenila, da v program gradnje domov v srednjeročnem obdobju 1976—1980 uvrsti, kot prioritetno izgradnjo, tudi novi dom za učence v trgovski in gostinski stroki v Ljubljani. Načrtovani dom bo imel 480 ležišč ter vse potrebne spremljajoče objekte za bivanje, za učno vzgojno delo in za razvijanje interesnih dejavnosti. Odbor oziroma komisija je imela na razpolago nekaj lokacij, odločila pa se je za najprimernejšo. Dom bo stal na izjemno ugodni lokaciji, tik ob Šolskem centru za trgovino in gostinstvo na Poljanah. Tako bo povsem odpadla skrb prevoza v šolo in iz nje. V jutranjih in popoldanskih urah bo tako 400 do 500 ljudi manj v mestnem prometu. S sredstvi, ki se združujejo po 2. členu družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente, upravlja Republiška izobraževalna skupnost. Ta bo iz združenih sredstev prispevala tisti delež, ki je možen na osnovi omenjenega družbenega dogovora. Razumeti moramo, da ta sredstva ne zadoščajo za kritje stroškov ureditve mestnega zemljišča in stroškov odstranitve nekaterih objektov, ki se sedaj nahajajo na tem, sicer izredno ugodnem zemljišču za izgradnjo doma. Stroške ureditve mestnega zemljišča bodo krile ljubljanske občine. Vprašljiv je le še potreben znesek za nadomestilo uporabnikom prostorov v objektih, ki se nahajajo na predvideni lokaciji; vsa ostala sredstva so zagotovljena. Z gradnjo tega doma bi morali začeti že v preteklem letu, vendar to ni bilo mogoče zaradi težav, ki so nastopale pri urejanju zemljišča. Razprave na vseh nivojih so pokazale, da je edini možni način za kritje odprtega zneska v višini 5,800.()()() din za nadomestne prostore, zbiranje sredstev s strani TOZD trgovine, gostinstva, družbenega standarda in zasebnih obrtnikov — gostincev. Pripravljen je sporazum, na podlagi katerega je možno zbrati manjkajoča sredstva in tako zagotoviti nemoten začetek gradnje, ki bi sicer lahko postala vprašljiva. O tem sporazumu bomo v Mercatorjevih TOZD in DO razpravljali v novembru ali začetku decembra. Zaželjeno je, da bi bil sleherni delavec s sporazumom seznanjen. Po izračunu naj Ob sobotah so trgovine tako polne, da sploh ne moreš kupiti, kar bi želel... bi bil prispevek v enkratnem znesku 200,00 din na zaposlenega na območju ljubljanskih občin. Svojo solidarnost naj pokažejo DO, ki so razvejane po vsej Sloveniji, presegajo pa tudi meje, vendar so del SOZD Mercator. Ivan KOVAČ MERCATOR - HOTELI -GOSTINSTVO TOZD Kavama Evropa Ela KOVAČ strokovna ekskurzija MERCATOR - RUDAR NA dolenjsko USPELA MODNA REVIJA V IDRIJI Konec novembra so delavci idrijske blagovnice na iniciativo poslo-vodkinje Vikce Rijavec in upravnika blagovnice Jožeta Mikuža, organizirali modno revijo, na kateri so bili prikazani najnovejši izdelki naših znanih proizvajalcev modne konfekcije. Občani Idrije so do zadnjega kotička napolnili Rudniško dvorano, v kateri so jim manekeni in manekenke prikazali okrog 70 izdelkov otroške, moške in ženske konfekcije, pletenin in obutve za jesensko in zimsko sezono. Poleg manekenov je izdelke predstavila tudi ritmična sekcija vzgojiteljske šole iz Idrije, ki je domiselno popestrila program modne revije. V zabavnem programu se je občinstvu predstavil idrijski veliki zabavni orkester. Med revijo je bil kviz, v katerem so se Idrijčani seznanili z novo samoupravno organiziranostjo delovne organizacije Mercator — Rudar. Revijo je vodil Janez Ziherl, komercialni direktor tovarne »KROJ« Škofja Loka, predstavnik podjetja, s katerim naša delovna organizacija sodeluje že vrsto let. Osnovni namen predstavitve modnih izdelkov je bila predvsem tesna povezava med proizvajalci, kreatorji, trgovino in potrošniki, ki se odraža prav v dohodkovnih odnosih in soodvisnosti, ki jo uveljavljamo z Zakonom o združenem delu. 30 članov delovnega kolektiva Kavarne in slaščičarne Evropa iz Ljubljane (MERCATOR — HO-TELI-GOSTINSTVO, TOZD Kavarna Evropa), se je v torek, 25. oktobra, udeležilo enodnevne strokovne ekskurzije na Dolenjsko. Bili smo gosti TOZD Sremič v Krškem. Ogledali smo si (torej že mesec dni pred otvoritvijo) novi hotel, ki je Krčanom prav gotovo v ponos. Iz Krškega smo se odpeljali v Kostanjevico, kjer smo si ogledali znamenito Formo vivo, pa tudi malo manj znano, a vsekakor ogleda vredno galerijo, v kateri so stalne razstavne zbirke del treh slovenski!1 likovnih velikanov: Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa. Odlična organizacija ekskurzije nam je omogočila ogled polnilnice cvička MERCATOR — AGROKOMBINATA Krško. Z zanimanjem smo si ogledali proizvodni p°' stopek, nekaj posebnega pa je bila vinoteka, »shramba« vin vseh vrst in starosti. O tem, da je bil ta dan res zapol' njen z ogledi in doživetji, priča obisk samostana kartuzije Pleterje, kjer smo bili zelo gostoljubno sprejeti i11 kjer smo si ogledali številne zgodovinske in kulturne znamenitosti. Za tako uspešen in doživetij p0)1! dan se moramo predvsem zahvali1! odlični organizatorki, direktoric1 TOZD, tovarišici Jožici Blaznik. Predstavitev modne konfekcije za jesen in zimo na modni reviji v Merc‘it0< — Rudar S I < ( ! 1 I S t 1 I I I S t ( 1 ( 1 I t 1 < 1 s I 1 1 1 I 5 \ 1 Stane MAJCEN Mercator — hoteli -gostinstvo Tozd Kavama Evropa organizaciji MERCATOR — HO-TELI-GOSTINSTVO, da bomo na strokovni in športni del zbora še bolj pripravljeni in tako Mercator še bolje zastopali. večanje razstavnega prostora (polic) najbolj rentabilna naložba; — stara oprema že zdavnaj ni bila več primerna za prodajo; — klasični način prodaje zahteva več truda iti delovne sile. Tisto delo, ki ga v samopostrežbi opravlja kupec, ni potrebno prodajalcu; — dejstvo je, da je delovna sila v kalkulaciji stroškov trgovskega poslovanja vedno večja. To pa lahko znižamo samo z boljšo organizacijo dela in sodobnejšim (samopostrežnim)' sistemom prodaje. V bodoče bomo morali na to misliti že pri samem projektiranju, saj bomo le tako dosegli, da bo naše poslovanje bolj ekonomično in rentabilno. Stroški obnove znašajo približno 30 starih milijonov dinarjev. Končno pa so na samopostrežni način organizirani trgovini dali najboljšo oceno potrošniki, ki med drugim pravijo: »Zdaj vsaj vidim, kaj prodajate! Marsikatero pot in mnogo truda ter časa ste mi s preurejeno trgovino privarčevali.« Delitev osebnih dohodkov po delu — najboljši in najpomembnejši ukrep za stabilizacijo Verjetno ni slučajno, da je Zvezna skupščina sprejela zakon o združenem delu, v katerem so tudi določila, ki izrecno obvezujejo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, da morajo do konca leta določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Če delavci v temeljnih organizacijah ne določijo osnov in meril, prejemajo v novem letu le z zakonom zajamčeni osebni dohodek. To je na prvi pogled kruta prisila, v resnici pa je cilj tega ukrepa dvig storilnosti dela. Še več: dolgoročno gledano bo ustvarjen bolj pozitiven način mišljenja, to je, da so naši osebni dohodki, naš standard, naš bolj pošten odnos do sodelavcev, mogoči edinole s pravilno postavljenimi osnovami in merili za delitev osebnih dohodkov. Ta naloga je za vsako DO in TOZD izredno težka, zapletena in odgovorna. Pri izdelavi osnov in meril morajo sodelovati strokovne službe in vse družbenopolitične organizacije. Poseben problem je tudi praktična uporaba sprejetih meril — tudi tu je še kako potrebna strokovna pomoč ustreznih služb in ne nazadnje družbenopolitičnih organizacij. Dejstvo je, da so pri MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Grmada, sistem nagrajevanja več let izpopolnjevali in da je že v mnogočem usklajen z zakonom o združenem delu. Višina osebnega dohodka je odvisna od opravljenega dela posameznika, kolektiva poslovalnice in TOZD kot celote. Prav delo, ki smo ga dolga leta vlagali v izpopolnjevanje sistema nagrajevanja, je že zdavnaj popla- čano, istočasno pa je velik pripomoček k realizaciji zakona o združenem delu. Znano je, da se posamezne TOZD ali DO merijo v tem, ali imajo dobro organizirano nagrajevanje, po številu tako imenovanih režijskih delovnih mest. Teh pri naši TOZD že dolga leta ni. Naj napišem še nekaj o praktičnih uspehih dosedanjega, za naše pojme relativno dobrega nagrajevanja po opravljenem delu pri naši TOZD. Živo mi je še v spominu, kako smo prejšnji sistem nagrajevanja opustili in sprejeli novega ter že v polletnem času znižali število zaposlenih za 10 odstotkov. Na prvi pogled to izgleda malo, v resnici pa je to velika pridobitev, saj smo isto delo opravili z 243 namesto z 270 ljudmi. Kaj to pomeni v vsej SOZD, pri kateri je zaposlenih več kot 7000 delavcev? Menim, da je vsak komentar odveč. Uspeh ni le v povečanju storilnosti dela — pravilni sistem nagrajevanja ustvarja v kolektivu tudi druge pozitivne lastnosti, ki so za vsesplošno uspešno poslovanje nenadomestljive: povečano zanimanje za boljše gospodarjenje ter za boljše in bolj poštene medsebojne odnose. Iz pasivnih opazovalcev nastajajo vsestransko aktivni člani kolektiva, kar je v naši družbi še posebej pomembno. Pred nami je izdelava in uvajanje novega sistema nagrajevanja — delitev osebnih dohodkov, dohodka in čistega dohodka. Prav je, da se v omenjeno izredno aktualno akcijo vključimo z vso resnostjo in zavzetostjo vsi zaposleni, še posebej vse družbenopolitične organizacije TOZD, DO in SOZD, saj bomo le na tak način dosegli, da bosta nagrajevanje in delitev učinkovita in uspešna, za kar smo vsi člani kolektiva življenjsko zainteresirani. Tvoj prijatelj od vojakov je. Dobil je ženski glas...! Draga, imaš spet novo pričesko?! gostinci — športniki Na letošnjem 25. jubilejnem go-stinsko-turističnem zboru Slovenije ''a Bledu so sodelovali tudi pred-staVniki delovne organizacije MERCATOR — HOTELI-GO-STINSTVO. V strokovnem delu 2t>ora so tekmovali le člani delovnega kolektiva TOZD Ilirija, v sPortnem delu pa so za barve Merca-j°rja nastopili tekmovalci iz vse de-'ovne organizacije. Največ smo dosegli v nogometu, Mer je bila Mercatorjeva enajsterica °d 22 sodelujočih druga, torej srečna. K temu je precej pripomogel !rener, tovariš Ljubo Kondrič, ki je ^Tied igralcev, ki jih je za skoraj dve l^oštvi, izbral najbolj primerne in Intel pri tem torej precej bolj srečno ln zanesljivo roko, kot trener Valok Pfoti Špancem. Na vseh takšnih in podobnih tekmovanjih je kegljanje skoraj klasna disciplina in tako je bilo tudi okrat- Imeli smo žensko in moško m.ipo, ki pa nista dosegli kakšnih m>ijantnih rezultatov. Za kakšno j|obro uvrstitev bi bilo potrebnih ve-nko več treningov, ki pa jih keglja-manjka. Sicer pa velja geslo: otnembno je sodelovati, ne zmaga-'• Ženski ekipi v opravičilo naj Povem, da so prišle na vrsto šele ob fn'h zjutraj, kar verjetno ni najbolj f°r'stilo njihovi psihični in fizični K°ndiciji. Pie gre pozabiti ženske in moške strelske ekipe, katerih člani so se Ptav tako, kot vsi drugi, zagrizeno , 0r>li za osvojitev katere od medalj, i?r pa jim, žal, ni uspelo. Tudi njim Q| prav prišel kakšen trening. IJpam, da bomo prihodnje leto, ^ 26. gostinsko-turističnem zboru Avenije, že bolj množično sodelo-da bodo prišli člani delovnih Mektivov vseh TOZD v delovni ^apri vendar žp vrata! Jože RENAR MERCATOR — ROŽNIK TOZD Grmada RAVNE STREHE NAM ŽRO TEŽKO ZASLUŽENI DENAR V naši TOZD Grmada smo samo v zadnjem obdobju enega leta plačali za vzdrževanje treh ravnih streh več kot milijon din. Če smo hoteli pokriti stroške vzdrževanja omenjenih streh, smo morali prodati nič manj kot 312.000 litrov mleka ali 5 milijonov kg kruha ali 110.000 kg sladkorja. Vprašamo se, zakaj nam projektanti — arhitekti tako vsiljujejo ravne strehe. Kolikor mi je znano, je vzrok za to estetski videz objektov. Žal moramo potrošniki in ne nazadnje tudi trgovski delavci take želje po lepoti drago plačati. Pri omenjenih strehah ne gre samo za stroške, temveč so naši kolektivi v prizadetih poslovalnicah v neprestanem strahu, kdaj bo pricurljala voda. Žal so me naši delavci, pa tudi potrošniki, že večkrat klicali: »Prinesite nam na Celovško 104 (ali v Savsko naselje) dežnik, ker nam voda teče skozi streho«. Pri tem moram še povedati, da se mnogokrat ne vidi in celo težko ugotovi, kje je streha pokvarjena. Ves ta strah pa ni tako brez osnov, saj se je že večkrat zgodilo, da se nam je precej blaga zaradi slabih streh namočilo in pokvarilo. Mislim, da še velja stara resnica, da si vsi želimo imeti nad glavo varno in dobro streho. Zdi se mi, da iz vsega navedenega dovolj jasno sledi, da se mofamo odločno upreti gradnji ravnih streh, saj smo poskuse, žal, že predrago plačali. Držati se moramo enostavne, toda kakovostne in ne drage ter zapletene gradnje. OBNOVILI SMO ŽELEZNINO V LJUBNEM OB SAVINJI Dne 5. novembra smo ponovno odprli lepo obnovljeno in tehnično dobro opremljeno poslovalnico z železnino v Ljubnem v Gornji Savinjski dolini. Obenem smo ukinili poslovalnico železnine v Lučah. Iz dveh do sedaj slabo opremljenih in še slabše založenih prodajaln železnine smo tako papravili eno samo, res lepo urejeno, in kar je najvažnejše, dobro založeno prodajalno. Za obnovo omenjene prodajalne smo se odločili, ker: — je obnova trgovin, posebno tam, kjer se z adaptacijo pridobi več prodajnih in razstavnih prostorov, še vedno bolj rentabilna kot gradnja novih objektov. Zavedati se moramo, da je v starih poslovalnicah po- PRODAJNI IN SKLADIŠČNI PROSTORI TRGOVIN lOBI -1177 69 1970 71 72 75 77 1960 61 V TOREK, 13. DECEMBRA SMO V KAVARNI EVROPA pripravili zadnjo degustacijo v letošnjem letu. Na pokušnji novih, pa 'udi nekaterih že poznanih proizvodov, so sodelovali: HP Delamaris, ^P Kolinska, Žito, Agraria Koper, Trgopromet Cetinje in MERCA-^OR-EMBA. Ob tej priložnosti so Posamezni proizvajalci pripravili 'udi manjšo razstavo svojih proi-zvodov. MERCATOR — ROŽNIK, TOZD Grmada, je pripravila zadnje dni decembra v Ljubnem v Savinjski dolini razstavo pohištva. Vsekakor ^elika novost in zanimivost za kra-iune in okoličane, obenem pa tudi za POZD Grmada, ki tako sledi dobremu zgledu Preskrbe iz Tržiča, Gradišča iz Trebnjega in drugih. PRED NOVIM LETOM JE Mercator -contal, tozd ^onimex, Hotelu Ilirija v Ljubljani Pripravil zanimivo degustacijo SHARP mikrovalovne pečice. *dkrati je strokovnjak tovarne DI-PilTRON predstavil novo elektroniko tehtnico, blagajno ter namizne 'u žepne kalkulatorje. Na degustaciji smo lahko pokušali jedi, priprav-'june s pomočjo mikrovalovne peči-Ce- Več o tem bomo zapisali v na-s'ednji številki. KLASIČNA PRODAJALNA NA BREZOVICI pri Ljubljani (MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Dolomiti) je bila pred kratkim preurejena v samopostrežbo. V rekordnem času, 15 dni, so tako krajani dobili sodobnejšo, pa tudi nekoliko večjo trgovino. Več o tem bomo pisali v naslednji številki. KOT VSAKO LETO PRED NOVOLETNIMI PRAZNIKI, smo tudi letos pripravili tako imenovano »reklamno prodajo«. Po vseh prodajalnah Mercatorja je tako moč kupiti — seveda po nižjih cenah — čokolado, bonbone, napolitanke, razne konzerve in pijače. -------------------------N Res Santana je odlična, takšna, da ji para ni; gledal sem po trgovinah: s polic prodajnih kar kopni. mič V________________________J V NAŠI ARANŽERSKI DELAVNICI so kupi snežink vse večji. Snežinke, pa DEDKA Mraza na saneh, smrečice in razne napise, pripravljajo aranžerji za okrasitev prodajaln. Seveda, saj se novo leto tako hitro bliža. OD PONEDELJKA, 28. NOVEMBRA, smo bogatejši še za eno Prodajalno. MERCATOR-ROŽ-.JK, TOZD Golovec je odprl v Li-'j' prodajalno s sadjem in zelenja-v°> 9. decembra pa ob prodajalni 'udi dnevni Kava bar. Oba lokala sta 2a Litijčane velika pridobitev. SLOVIN PRAZNUJE TRIDESETLETNICO. Minule dni jih je obiskalo tudi večje število delavcev Mercatorja iz Ljubljane. Za nekatere izven Ljubljane pa so v Slovinu pripravili degustacije posebej (npr. v Trbovljah in izredno uspelo v Ribnici.) . "e nasmejana dekleta je naš fotoreporter ujel v svoj objektiv v slaščičarski Ravnici Kavarne Evropa v Ljubljani. Pa ne morda po že končanem napor-pe*n delu; tako vedre so vedno, pa četudi je dela zelo veliko — na primer ob “slu, ko mimo običajnih poslastic ocvro še goro okusnih krofov, ali pa zdaj. Novim letom, ko pripravijo po naročilu cele kupe okusnih potic. — Mile Nekaj kilometrov iz Radencev proti Ljutomeru je kraj Hrastje Mota, kjer ima MERCATOR-SLOGA trgovino in gostilno. V načrtu imajo, da lokal adaptirajo, saj bodo s tem pridobili prodajni prostor, pa tudi tako potrebna skladišča. (Foto: Mile Bitenc) NOVOST ZA TISTE. KI IMAJO RADI DELIKATESNE POSEBNOSTI: Tovarna mesnih izdelkov, ki v delikatesnem oddelku pripravlja kup novosti, je prav v teh dneh naše delikatese obogatila s francosko in švedsko solato ter tatarskim biftkom. Že v kratkem pa bo naprodaj tudi zimska salama, prav tako iz lastne proizvodnje. SANTANA, NOVA PRAVA KAVA, ki prihaja iz naše Embe, uspešno osvaja tržišče. Kupci zelo veliko segajo po njem in je v kratkem času postala zelo priljubljena. Temu seveda veliko pripomorejo reklamne obešanke in nalepke v trgovinah, pa seveda zanimiv reklamni TV film, telop, radijske reklame in časopisni oglasi. Pogled na priložnostno razstavo izdelkov HP Delamaris ob minuli degustaciji v Kavarni Evropa. Tonetu je zdravnik prepovedal uživanje alkohola in mu predpisal mlečno dieto. Cez tri dni je stokajoč pripovedoval sodelavcem v pisarni: »Zdaj šele vem, zakaj dojenčki vedno jokajo...« »Peter, lahko hi se zgledoval po sosedovemu Nacetu. Vsako jutro, preden gre v službo, poljubi svojo Ženo.« »Toda draga, jaz njegove žene sploh ne poznam...« OBISKALI SMO NOVOLETNI SEJEM V KRAM U V »EVROPI« se je začelo Po večkratnem napovedovanju, da se bo v Kavarni Evropa »nekaj spremenilo«, so se dela res začela. Zaenkrat še takšna, ki na zunaj niso opazna. Preurejajo namreč kletne prostore, kjer bodo kasneje slaščičarska delavnica, garderobe in drugi pomožni prostori. Zgornje prostore bodo začeli preurejati, kot pravijo, konec januarja ali najkasneje v prvi polovici februarja. Gostje, ki radi zahajajo v »Evropo«, bodo morali posedati v slaščičarni, ki ji po domače pravijo kar Evropejček. Če bodo šla vsa dela po načrtu, potem bo prvi del preureditve končan do junija. Sedanjo kavarno bodo razdelili na dva dela: del ob Titovi cesti bodo preuredili v tipično staro kavarno in ga opremili v starinskem slogu; vhod bo s Titove ceste. Del sedanje kavarne ob Gosposvetski cesti pa bo namenjen dnevnemu baru, ki bo razen kave in pijač ponudil tudi celo vrsto okusnih, na hitro pripravljenih in poceni jedi. Kaj bodo ponudili, naj zaenkrat ostane še skrivnost, prav tako tudi ime tega lokalčka. Ko bodo odprli oba lokala, bodo prišla na vrsto preureditvena dela v slaščičarni. Kaj več o tem pa kdaj drugič. MILE BITENC Tradicionalni novoletni sejem v Kranju je tudi tokrat sprejel predvsem tiste razstavljalce in prodajalce, ki jih poznamo iz minulih sejmov. Le nekaj novih stojnic že dobro poznanega kranjskega sejma ni kdo ve kako spremenilo in popiestrilo. Kajpak je med razstavljale! in proizvajalci tudi Mercator — kot običajno, TOZD Preskrba iz Tržiča. Pohištvo, gospodinjski aparati, televizorji in še nekaj drobnarij — to je vse, kar ponujajo. Čeprav letos ni običajnih popustov, je kupcev veliko. Obiskal sem sejem drugi dan po otvoritvi in se pogovarjal s poslovodjem Janezom Paplerjem. Povedal je, da so že v začetku s prodajo zadovoljni, večji naval kupcev pa je, kot običajno, pričakovati ob koncu tedna. Precej je gotovinskega prometa, večji del izkupička pa predstavljajo krediti, ki so dokaj ugodni-Med ugodnostmi naj povemo tudi to, da pri Mercatorju kupljeno blago brezplačno dostavijo na dom. MILE BITENC m- t "'č ' Na sliki je ekipa z letošnjega 10. mednarodnega sejma opreme v Kranju. Od leve proti desni stojijo Zdenko Borič, Janez Papler, Damjan Lukež, Mojca Podlipnik in Jernej Januš .... .. ' NOVI HOTEL V KRŠKEM OD ZUNAJ Da, res je, Ema! Prav imaš, Ema! Kakor želiš, Ema! Kaj sem hotel storiti, draga, šejk . ^ r°ke S° zdaj Ž,iste ~ vf r*e‘no mi jo je poklonil... imaš ti umazana očala, očka. ...IN OD ZNOTRAJ. PRIŠLI — ODŠLI POROČILO ZA MESEC OKTOBER Delovna skupnost SOZD MERCATOR , prišla: Anton Hočevar, Dušan Jakša odšel: Rudi Zavrl Delovna skupnost Mercator — rožnik prišla: Vera Simič rOZD GRMADA, LJUBLJANA prišli: Vera Fortuna, Nada Berus, 1 ^arija Novak, Dragica Božek, Jože Dreznik, °dšli: Frida Sinkovič,1 Marjan 7*ajdarič, Majda Mešič, Vera Perne,, barija Vidic, Irena Bundršek TOZD preskrba, tržiC b Prišli: Anton Bešter, Milentije Radonjič, Slobodan Andrič odšel: Fajdiga Detmer TOZp JELKA, RIBNICA Prišla: Tatjana Mauser, Andrej Delovna skupnost ‘v;Ercator — velepre-SKRBa Prišla: Angela 'Klemenšek HLADILNICA, Prišel: Mehmed Prošič LJUB- ^EST STANDARD’ novo ^ Prišli; Dragica Vovk, Albina Cagar odšli; Mihaela Jožef, Jože Mikec, Srečko Plut ^OZp TMI, LJUBLJANA §■ Pr»šli: Martin Grebenc, Branka I^Der, Marica Jurinac, Branka Sed i w11cr i11iv, i erw.ri .^■■enkovič, Marjan Čuk, Ivan Tav-ur’ Džorže Slavujevič, Besima ; adžunovič, Dragutin Rakič, Dani- ^ 11 f~\ I t M t 1 _ . — T i' j ), revič, Helena Železnik, Dragoslav v Hcn1 • - - - • ^ _ _ iz _____;____b________ __ u' Dolinar, Silvo Luznar, Safeta J novič, Tomislav Čukič, Branko Sle, Marko Simič ^odšlj; Stanič Borislav, Konjevič Jožica Glavan, Milan Bre-vič ec’ Stefan Jerebic, Anton Vido- TOZD TRGOPROMET, KOČEVJE prišla: Rajko Rus, Bogdan Ambrožič odšli: Emil Perš, Slavko Novak, Marija Žansky MERCATOR — HOTELI — GOSTINSTVO TOZD KAVARNA EVROPA, LJUBLJANA odšli: Persa Rama, Julijana Gričar TOZD KAVARNA-BAR NEBOTIČNIK, LJUBLJANA prišel: Evito Kavčič MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA DELOVNA SKUPNOST ni sprememb TOZD PROIZVODNJA — TRGOVINA, SEVNICA odšli: Nunič Milorad, Marjan Lindič, Rade Majstorovič TOZD OBRAT ZA KOOPERACIJO, SEVNICA odšla: Olivija Hafner, Vinko Okoren MERCATOR — CONTAL TOZD CONIMEA, Ljubljana prišle: Grozdana Kranjec, Frančiška Nečimer, Nada Balažič odšla: Emilija Sremac TOZD CIBES, Ljubljana odšla: Dušan Klančar, Jože Pod-boršek MERCATOR — PANONIJA prišlil: Slavko Bedenik, Marjan Jaušovec, Anica Kirbiš, Marjana Kokol, Mario Mladinpv, Danilo Pe-ternik, Zdenka Simonič, Skok Irena odšla: Milan Grabar, Silva Skok MERCATOR — SADJE ZELENJAVA prišli: Bojan Zor, Ivah Bregar, Andrej Žankar, Breda Bučar, Anton Lainšček, Rozalija Lampič, Alojzija Kumplenk, Ana Zakrajšek, Branko Močilnik odšli: Ciril Štrukelj, Ivan Bregar, Mladen Sever, Darja Mustar, Hašim Čerimovič ^P GROSIST, LJUBLJANA ^PBsli: Zlato Krabonja, Marija t{ajnar’ Ostoja Tramošiljka, Stojan ^ijeuo Č-Mil°Van Salamič’ Marinko Tr^;. Marjan Šlogar, Ostoja lif^v^Djka, Silva Smičiklas, Ignac MERCATOR — SLOGA prišli: Silva Marinič, Angela Ornig, Duro Colombo odšel: Jakob Hamler MERCATOR — ZARJA prišli: Stjepan Novosel, Jožica Zrnec, Blanka Žižek odšla: Ivanka Vozlič, Milan Ga-berc MERCATOR — STP HRASTNIK odšle: Mili Letnar, Alenka Jošt, Ana Grešak TOZD IN DO, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV: TOZD Dolomiti TOZD Golovec TOZD Metlika TOZD Gradišče TOZD Veleblagovnica Beograd TOZD Ilirija TOZD Jelka, Hrastnik TOZD Sremič MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO MERCATOR — SLOVENIJA SADJE MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA MERCATOR — EMBA MERCATOR — RUDAR MERCATOR — UNIVERZAL MERCATOR — PRESKRBA KRŠKO MERCATOR — POTROŠNIK POROČILO ZA MESEC NOVEMBER Delovna skupnost SOZD MERCATOR prišla: Došen Jadranka MERCATOR-ROŽNIK Delovna skupnost ni sprememb TOZD Grmada, Ljubljana prišle: Lešič Nada, Vrbanc Ljudmila, Ponjevič Fadila, Radovanovič Milica odšle: Kek Martina, Štrubelj Helena, Šeme Marija, Bačnik Vlasta, Remškar Štefka TOZD Preskrba, Tržič prišli: Roblek Ana, Ježek Irena TOZD Jelka, Ribnica prišel: Lovšin Franc MERCATOR-VELEPRESKRBA Delovna skupnost ni sprememb TOZD Standard, Novo mesto prišla: Luzar Mateja odšli: Stanešič Vesna, Zupan Mara TOZD TMI, Ljubljana prišli: Kovačevič Selim, Bahtič Jusuf, Obajdin Milan, Abraševič Dušanka, Bačko Milorad, Jaušovec Jože, Zaviršek Anton, Kralj Mihael odšli: Kozlevčar Marija, Setnikar Anka, Milenkovič Dragoslav, Slavujevič Džordže, Kolman Jože, Obajdin Milan, Moravec Dušan, Luzar Silvo TOZD Trgopromet, Kočevje prišla: Filipič Judita, Denič Ljubomir odšla: Živanovič Branka TOZD Grosist, Ljubljana prišla: Perše Marija odšli: Vrečar Ivanka, Recek Alojz, Štraus Jože TOZD Kavarna Evropa, Ljubljana ni sprememb MERCATOR — EMBA, Ljubljana prišli: Dečman Gabrijel, Klanjšček Srečko, Kolenc Vojko odšla: Suhadolc Sonja MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, Ljubljana prišla: Koren Franci, Pavlovič Peter odšli: Škufca Slavko, Žankar Andrej, Primožič Mira, Tomažin Peter, Lukančič Marjan, Jerše Aleš, Marolt Albin, Erjavec Marija, Jevnikar Alojz MERCATOR — UNIVERZAL, Lendava odšla: Kezele Željko, Hren Angela MERCATOR — SLOGA, Gornja Radgona prišli: Kovačič Majda, Bratuša Slavica odšla: Ornig Angela, Vaupotič Jože MERCATOR - ZARJA, Ormož prišel: Blažekovič Vitomir odšla: Krajač Željka MERCATOR — STP HRASTNIK, Hrastnik prišel: Hočevar Anton TOZD IN DO, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV: TOZD Hladilnica, Ljubljana TOZD Kavarna-bar — Nebotičnik, Ljubljana MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, Sevnica MERCATOR — CONTAL, Ljubljana MERCATOR — PANONIJA, Ptuj TOZD Dolomiti, Ljubljana TOZD Golovec, Ljubljana TOZD Metlika, Ljubljana TOZD Gradišče, Ljubljana TOZD Veleblagovnica Beograd, Novi Beograd TOZD Investa, Ljubljana TOZD Ilirija, Ljubljana TOZD Jelka, Hrastnik TOZD Sremič, Krško MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, Krško MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, Ljubljana MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, Idrija MERCATOR — RUDAR, Idrija MERCATOR — PRESKRBA, Krško MERCATOR — POTROŠNIK, Lenart v Slove‘nskih Goricah ZARADI OBILICE GRADIVA V PREJŠNJIH ŠTEVILKAH NISMO USPEVALI OBJAVLJATI FOTOGRAFIJ S SEJMOV IN RAZSTAV, KI SE JIH JE MERCATOR UDELEŽIL. V PREDALU SE JE TAKO NABRALA CELA KOPICA SLIK, KI JIH TOKRAT - Z RAHLO ZAMUDO - OBJAVLJAMO. Če si niste ogledali našega razstavnega prostora na Zagrebškem velesejmu, naj vas v sliki in besedi popeljemo na kratek sprehod. Razstavljamo v osmih ogromnih vitrinah v obliki črke M. zagrebački velesajam ZAGREB lUCOSLAVIIA U povodu JO.godišniite uspješnog dielov.inia Zagrebačkog velesaima u samoupravnoj soc ijalističkoi |ugosla\'iji DODJELJUJE MERCATOR, Ljubljana SPOMEN DIPLOMU /a dugogodišnju usjiješnu suradnju na razvo|u ojictjugoslavenskog i medunarodnog trzišta ni li 0 si k I Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Sejmi • Na C v Gornji Radgoni je že od nekdaj Mercatorjeva. Letos so tu delavci 'ERCATOR — SLOGA prodajali tekstil in galanterijo, mi pa smo pripra-I'1' razstavo za MERCATOR — HOTEL1-GOSTINSTVO, TOZD Ilirija, ‘‘ERCATOR — EMBA, MERCATOR — SADJE ZELENJAVA ter or-^aizirali degustacije. [j^rat MERCATOR — PANONIJA, Zaščita iz Kidričevega se je pred-ilavil z vrsto zaščitnih sredstev. Razstavo so prav lično uredili aranžerji iz Tonije. * 8,1,0 skušali prikazati vse naše dejavnosti. Menjava. ile|(TjeP0Sled na razstavo tistega dela, ki pripada v,li organizaciji MERCATOR-SADJE MERCATOR — VELEPRESKRBA, TOZD Investa je na razstavnem prostoru v hali A prikazala kovinsko opremo Mercator Investa ter nekaj opreme za trgovino in gostinstvo. Sprehod po radgonskem sejmu končajmo na prodajnem delu sejma. MERCATOR — SLOGA je poleg drugega prodajala tudi gospodinjske stroje Gorenje. IZ INVESTINEGA PROGRAMA lili! Univerzalni stroj OMEGA s štirimi priključki je primeren za manjše menze in bifeje, kjer pripravljajo tople malice. Kot osnovna priključka sta montirana mesoreznica (tip TE 12) in valj za drobljenje sira, suhega kruha ali orehov. Dodatno je mogoče na zelo preprost način priključiti še napravo za pasiranje zelenjave ter priključek za rezanje solate ali krompirja, po želji za pommes frites ali čips. . M . / . Avtomatska tehtnica s krožno skalo OMEG* tip GM a) tehtalno območje od 40g do 5kg z 2g raz' delbo h) tehtalno območje od 100 g do 10 kg s 5 g raz' delbo Po daljšem času vam zopet lahko ponudimo kvalitetne expreso aparate ASTORIA za kuhanje kave na 2, 3 ali 4 grupe, kompletno z mlinčkom, ki ima poleg dozatoija vgrajen tudi števec. VSI STROJI SO V PRODAJI ZA DINARSKA SREDSTVA, NATANČNE INFORMACIJE O NAKUPU PA VAM NUDI PRODAJNI ODDELEK TOZD INVESTE. Do začetka tehtalnega območja je zarisa^ rdeče polje, kar po najnovejših predpisih pome1" prepoved tehtanja blaga, katerega teža ne dosez S 40 oziroma 100 g. Prednost teh tehtnic je pre’ mična glava, ki jo je moč poljubno obrniti in pril3' goditi potrebi prodajalca in kupca. SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE &UET PENA PRHANJE ljubljana Tokrat posvetimo posebno pozor-| 1°st preparatom za umivanje telesa, 'Jjej tistim osnovnim proizvodom, ki 1 bomo našli v vsaki kopalnici. Nega telesa naj bo naša vsakdanja skrb. Razlogi za vsakdanje umivanje so zdravstveni, estetski, erotični in kulturni. Dandanes pride človek v stik z različnimi ljudmi, predmeti in okoljem, s tem pa tudi s številnimi mikroorganizmi, zato je vsakdanja higiena več kot potrebna. Od osebne higiene je odvisen prenos in razvoj bolezenskih klic, z rednim umivanjem odstranjujemo s telesa nečistočo, znoj in mikroorganizme. Ali naj se kopamo vsak dan? Skoraj ni mogoče, da bi si vsi člani družine vsak dan privoščili kopanje v kadi. Poleg tega, kopalne kadi ni v vsakem stanovanju in samski sobi. Zdravstveni delavci pa uporabo kadi za kopanje celo odsvetujejo, razen seveda družinske. To velja predvsem za kadi v javnih prostorih, hotelih, bolnicah itd. Pravijo, da so Švedi zelo čist in kljub mrzlemu podnebju tudi zelo gostoljuben narod. V njihovem domu so prijateljem odprta vsa vrata, razen kopalnična, ker se zavedajo, da se v njej najprej nalezemo raznih bolezni. No pa naj nam ne bodo omenjene trditve izgovor, da bi zanemarjali telesno higieno, saj je prhanje cenejše, hitrejše, priročnejše in potrebno vsak dan. Zakaj smo v naših laboratorijih izdelali Duet peno za prhanje? Danes že vsi vemo, da je milo naj- večje pribežališče bacilov, zaradi alkalnosti pa škoduje tudi koži, zato ne priporočamo uporabo mila za vsakodnevno umivanje. Res odstrani milo s kože umazanijo, znoj in mikroorganizme, boljše ga prenaša mastna koža, vendar je prava nadloga na suhi koži, saj z nje odstrani naravne zaščitne snovi, ter ji tako vzame vitalnost in vlago. Koža, ki smo jo umili z milom, prične srbeti, imamo občutek, da se krči; — polnjena je v higienični obliki pršila, zato jo lahko uporablja vsa družina; — s kože odlično odstrani umazanijo in uničuje mikroorganizme, hkrati pa vsebuje skrbno izbrane sestavine, ki ne odstranijo s kože njenega naravnega varovalnega kislinskega plašča; — peni so dodana kozmetična olja, ki vračajo koži odvzeto maščobo; — po umivanju je koža čista, voljna in prijetno odišavljena. Kako pravilno uporabljamo peno za prhanje? Na mokro kožo popišimo peno in Z njo namilimo telo, milnico odplaknemo s prhanjem. LEK LJUBLJANA .36 MERCATOR Spoštovani! Prav radi bi tudi z vami delili občutek, ki ga ima človek po dobro opravljenem delu. Po trdem raziskovalnem delu nam je uspelo pripraviti izdelek, ki ga slovenski potrošniki že dlje časa iščejo: svežo, praženo pravo kavo, močno in aromatično hkrati- 55AKTAKA je ime kavi, ki tudi po svojih lastnostih spominja na dežele od koder je glavni del nove mešanice pravih kav. SANTANA je močna in aromatična - zaradi idealne mešanice pravih kav, ki sojo izbrali slovenski potrošniki - zaradi postopka od surove do pakirane kave, ki je povsem zaprt in strogo kontroliran, tako, da kavi ostane vsa njena moč in aromatičnost. - ker bomo sveže pakirano kavo takoj, brez skladiščenja, odpeljali na vaše prodajne police - ker bomo z vašim dovoljenjem vsakokrat iz prodajnih polic pobrali nesvežo kavo in jo zamenjali za svežo. Potrošnike bomo o novem izdelku seznanili s propagandnimi sporočili po televiziji, preko oglasov v revijah in časopisih, po radiju, z značkami, nalepkami in oglednimi kartoni. Z novim izdelkom vas bomo kmalu osebno seznanili in vas naprosili, da SKUPAJ NAPRAVIMO potrošnikom trenutke ob dobri kavi prijetnejše.' SANTANA bo vedno sveža Tovariško vas pozdravljamo! Delovna skupnost SOZD Mercator r GE NE RALNI DIREKTOR VODJA DELOVNE SK NAM. GEN. DIR. SVETOVALO I GEN. DIR. KOMERCIALNI SEKTOR oddelek za živila oddelek za n e ž i v i I a > I I. FINANČNI SEKTOR J IV. S E KTO R ZA AO P služba sredstev odd. za organizacijo s I u ž b a plačilnega pr. odd. za obd. podatkov kadrovska slu ž b a od d I e k za komer c i a I n e anal i ze odd e le k za koordinacijo proda je oddelek za eko nomsko p r o p agand o 11. RAZVOJMO-PLANSKI SEKTOR 1 razvoj n o — p I a n sko -analitski, statistični odd- odd. saldakon — tov starih obveznosti center za obve šcanj e odd. za obračun OD s pl o s n a služba SKI SEKTOR KNJ IGOVOD - E. Lipovšek DELOVNA SKUPNOST SOZD MERCATOR JE PRAVNA OSEBA IN JE USTANOVLJENA ZA OPRAVLJANJE DEL, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA VSE ZDRUŽENE DELOVNE OZIROMA TEMELJNE ORGANIZACIJE. V NJEJ DELA TRENUTNO V ŠESTIH SEKTORJIH IN TAJNIŠTVU SOZD 135 DELAVCEV. SEDEŽ DELOVNE SKUPNOSTI JE V LJUBLJANI, AŠKERČEVA 3, PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA DELOVNE SKUPNOSTI SOZD MERCATOR JE RAZVIDNA IZ ZGORNJEGA ORGANIGRAMA. SMEHLJAJE V NOVO LETO — Tu na leželi mi je zelo všeč, "•oti me le to, da se nikdar nič ne *8odi...! Oh, oprostite gospod .Vlokrič — Sa*no hotela sem pogledati, če imate 'yonee že popravljen! Brez besed Kaj pa to pomeni, Frida? To sploh niso moji copati! — Samo to sem jo vprašal, kam je dala konzervo s črvi, ki sem jo včeraj postavil v hladilnik... — Kličem vas zaradi mlade mucke, ki ste mi jo prodali pred nekaj meseci...!? Brez besed — V navodilih za uporabo nič ne omenjajo kaj se stori v takem prime- — Očka, ali še veš, kaj si mi sinoči obljubil? — Ali se ne da na drugačen načini urediti moje postelje!? ( Da, natakarju sem nekaj pustil — zažgan zrezek! — Takoj, ko ste stopili notri, sem vedel, da potrebujete očala. ru. Brez besed Mercator Glasilo delavcev SOZD Mercator n.sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator — Uredništvo: Aškerčev* 3, Ljubljana; telefon 21-811, int. 98 — Ureja Uredniški odbor: Iva* Brečko, Slavka Damjanovič, Duša" Dolinar, Danilo Domanjko, Anton Kočevar, Marjan Pogačnik, Nada Rihtar — Odgovorni urednik: Vasja Butina — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana — Izhaja enkrat mesečno — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov — Glasilo prejemajo brezplačno vsi delavci, učenci v gospodarstvu i" upokojenci SOZD Mercator — Na' klada: 9.500 izvodov.