Štev. 44 17 £fubtjaiti, 22. februarja 1936 Celo 1. Ugibanio Inozemskega tiska c pctcuaniu de. Hedže Ka| išče de. Hcdža pel nas? Prag, 22. febr. o. Z ozirom na dejstvo, da je sinoči odpotoval iz Prage češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, prinašajo vsi praški in dunajski listi obširne komentarje glede smisla tega njegovega potovanja. Zunanji povod za to potovanje je ta, da bo dr. Hodža obiskal svojo nekdanjo volilno občino Bački Petrovac, toda z ozirom na veliko zunanje-politično aktivnost, ki jo je v kratki dobi svojega vladanja pokazal dr. Hodža, je jasno, da bo njegov obisk zelo velikega političnega pomena in da bo v zvezi z njegovimi razgovori v Parizu in s pogajanji, ki so se vršila ob priliki bivanja avstrijskega kanclerja Schuschnigga v Pragi. Res je, da gre pri tem obisku bratskega državnika za izraz čuvslev, ki so ves čas vladala med Jugoslavijo in Češkoslovaško, na drugi strani pa je že iz dejstva, da ga spremlja jugoslovanski poslanik dr, Protič, razumljivo, da bo to potovanje izrazito političnega pomena. Dr. Hodžo spremljajo na tej njegovi poti tudi trije visoki uradniki iz zunanjega ministrstva in iz predsedstva vlade. Dr. Hodža bo v naši prestolnici ostal dva dni. Habtežani Ker se je ob priliki pariških razgovorov po pogrebu angleškega kralja spet pojavilo na evropskem političnem sporedu vprašanje Habsburžanov in ker je v tem vprašanju skušal dobiti koncesije v Londonu avstrijski podkancler Starhemberg, je jasno, da bo važen del belgrajskib razgovorov tvorilo tudi habsburško vprašanje. Jugoslavija je kot geografsko in politično jedro Male zveze pri tem vprašanju najbolj zainteresirana. Zaradi tega se nobena najmanjša odločitev v tem pogledu ne more izvršiti brez nje. Vprašanje pri tem je samo, kako daleč so šli glede Habsburžanov praški razgovori med Ilodžo in Schuschniggom. V zvezi z vprašanjem o vzpostavitvi Habsburžanov je tudi gospodarska organizacija Podonavja. Proti italijanskemu načrtu, ki mu je glavni cilj pri reševanju oodonav-skega vprašanja ta, da ohrani vso besedo v Podonavju Italija, je treba postaviti smostojen gospodarski in politični načrt držav, ki so pri podonavskem problemu najbolj prizadete. Restavracija Habsburžanov je tudi v nekem smislu poskus za rešitev lega vprašanja, toda poskus za rešitev v čisto nasprotnem smidu, kakršno si pa podonavski narodi žele. Jugoslavija je svoje jasno stališče tako do habsburškega vprašanja, kakor do Podonavja že parkral z vso odločnostjo povedala, tako, da z naše strani ne bo v Belgradu moči dati dr. Hodži dosti novega. Dunaj, 22. febr Nekateri evropski listi prinašajo v zvezi s potovanjem dr. Hodže tudi vesti, | da se bo v Be'gradu obravnavalo vprašanje glede vzpostavitve odnošajev med državami Male zveze , Te vesti so očitno inspi- rirane in so v zvezi z močno aktivnostjo zunanje politike, ki si prizadeva povsod douiii tal za svoje politične načrte. Tudi v tem vprašanju je jugoslovansko stališče znano. Zaradi tega bo najvažnejši del be'grajskih razgovorov pač posvečen gospodarskim vprašanjem, ki so danes v srednjeevropski politiki, zlasti z ozirom na sankcije, pri katerih so bile srednjeevropske države najbolj zadete, tako aktualne. De. Mža it Bstgrodu Zemun, ‘22. febr. ni. Davi ob 7 je prispel v Zemun češkoslovaški predsednik vlade in zirtianji minister dr. Hodža. Na kolodvoru so njegov salonski voz odklopili ter bo ostal tukaj do 9. V Zemunu je dr. Hodža sprejel v salonskem vagonu češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Girso. Vlak s češkoslovaškim predsednikom vlade in spremstvom, v katerem se nahajajo jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vasa Protič, osebni tajnik dr. Hodže g. Sardinko, višji svetnik dr. ftmoran iz Presbiroja predsedstva vlade v Pragi in Černi iz zunanjega ministrstva, bo prispel na belgrajsko železniško postajo oL> 9. Tu bo prirejen v čast češkoslovaškega predsednika vlade svečan sprejem. Pričakovali ga bodo in pozdravili predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s člani vlade, nadalje zbrana češkoslovaška kolonija, članstvo Češkoslovaško-jugoslovanske lige in pa ostali. Dr. Hodža se bo po pozdravu na železniški postaji podal v češkoslovaško poslaništvo. Ob pol 11 se bo vpisal v dvorske knjige, ob 10.40 bo pa napravil službeni obisk predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču. Ob 12.30 ho dr. Hodža sprejet pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kjer bo ostal tudi na kosilu. Ob 4 ga bo sprejel vojni minister, nato pa bo dr .Hodža obiskal notranjega ministra dr. Antona Korošca v njegovem kabinetu. Ob 17. 30 ga bo sprejela v avdijeoco Nj. Vel. kraljica Marija, nato pa oba kraljevska namestnika cir. Stankovič in dr. Perovič. Prvi politični razgovor, ki ga bo imel predsednik češkoslovaške vlade z jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem, bo v kabinetu zunanjega ministrstva. Zvečer ob 21.15 prireja v čast dr. Hodže češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Vaclav Girsa slavnostno večerjo v prostorih poslaništva. Amtlifn do posolile Abesiniji? Koliko cremlja so £t>oželi Jtuttfuiu iiu niste irofBfcttg London. 22. febr.* Tu so se razširile vesti, ki lih potrjujejo zlasti sankcionistični krogi, da bo namreč neka angleška finančna skupina dala Abesiniji posojilo v znesku (i milijonov funtov. To posojilo naj bi bilo izplačano na polovico v gotovini, to se pravi, da bi ga faktično dobila abesinska vlada v Addis Abebi, drugo polovico pa bi naj ga ostalo Angliji za nabavo in za plačilo vojnega materijala. Sankcionistični politični krogi vztrajajo pri svojem pritisku na zunanje ministrstvo, ki naj po njihovem mišljenju z vso silo izvaja sankcijske ukrepe, zlasti kar se tiče petroleja. Pri tem se angleški politični krogi dele na dve polovici: prva je tista, v kateri prevladujejo strokovnjaki ministrstva za zunanje zadeve, ki pravijo, da mora Anglija dobiti vso podporo Evropo in sveta, če hoče sankcije izpeljati do kraja in obvarovati ugled Društva narodov. Druga pa je mnenja, da mora Anglija Abesiniji pomagati predvsem finančno. Asniaru, 22. febr. o. Maršal Badoglio je objavil komunike, v katerem daje podatke o tem, koliko so v dosedanji vojni Italijani zasedli abesinskega ozemlja. Po teh uradnih podatkih italijanskega poveljnika meri vse zavzeto ozemlje v zadnji ofenzivi 725 kv. milj. Prvi italijanski armadni zbor je te dni nadaljeval boje in zavzel važne postojanke v dolini Hik. Addis Abeba, 22. febr. Abesinska vlada sporoča, da kljub vsem nasprotnim vestem abesinsko vrhovno poveljstvo nikakor ni opustilo namena, da osvoji mesto Makalu. Zavzetje tega mesta pomeni za abesinsko vojsko eno izmed glavnih vojaških nalog, le da je zadnji čas bilo iz strate-gičnih ozirov potrebno, da se abesinske čete umaknejo od Makale v hribe. Tam nameravajo abesinski oddelki ostati tako dolgo, dokler ne bo ponehala italijanska ofenziva. Potem pa bo abesinsko vojno vodstvo z vso silo spet šlo za tem, da si osvoji Makale. Pri tem svojem načrtu se ne namerava posluževati taktike velikih skupinskih bojev, temveč drobnih spopadov med majhnimi oddelki, ker li nasprotnika dosti bolj utrudijo in mu povzroče dosti več izgub. Na južni fronti so boji zaradi silne vročine, ki traja že par dni, ponehali in ni od tam zaznamovati nobenih novih vesli. Makala, 21. febr. AA. Agencija Stefani poroča: Ras Mulugeta je odpotoval v Desije, da se opraviči pred cesarjem zaradi svojega poraza v Enderti. V sedanjem trenutku skrbi abesinsko vlado največ vprašanje poveljstva na severnem bojišču, Bruselj, 21. febr. AA. Polkovnik belgijske vojske Rel, ki je prebival nekaj časa v Abesiniji kot vojaški svetovalec abesinskega cesarja, je izjavil poročevalcu »Independance Belge«, ki ga je vprašal, ali bi mogli Italijani zavzeti s severne strani abesinsko prestolnico, tole: 200.000 vojakov lahko prodira brez večjih ovir, če urede dovozno službo. Tokio, 22. febr. o. Volitve, ki so se vršile včeraj, so potekle mirno, toda najznačilnejše pri njih je bila naravnost malenkostna udeležba volivcev. Ponekod jC gtsftbvalo komaj 40 odst, od skupnega števila vpisanih volivcev. Japonski uradni krogi pripisujejo to slabo udeležbo dejstvu, da je policija izdala silno stroge odredbe glede volitev, ker je bilo pričakovati, da bodo izbruhnili zaradi napetega položaja med posameznimi političnimi skupinami nemiri. Na volilni dan so aretirali preko 10C0 oseb, med njimi 35 poslanskih kandidatov. Po do-sedaj znanih rezultatih, ki pa še zmeraj sproti prihajajo, je vladna stranka dobila 84 poslancev, opozicija 57, socialisti 13, ostali 15. Izid volitev je važen z ozirom na smer japonske zunanje politike. Tlim c Blumu Pariz. 22. febr. AA. H a vas poroča: Včeraj so vrteli film o napadu na Leona Bluma in ki ga je posnel neki amater. Film so vrteli v prisotnosti treh obtožencev Na filmu se niti enkrat ne vidi, da bi bili obtoženci tolkli po potnikih v avtomobilu. Na filmu se no vidi uiti obtoženi Leon Blum niti obloženi Aragon. Obtoženi Andiran je enkrat na filmu. toda ne udarja po nikomer. Obtoženi Courtois je večkrat na filmu, kako vpije, toda tudi on nikogar ne udarja. V zvezi s tem filmom je uvedena posebna preiskava. Preiskovalni sodnik si je prihra nji izjavo o sodni vrednosti tega film- ligan&a zn medicine Iz Cikaga. >Newyork llerald Tribune«- piše, da je neka ženska /e pred štirimi leti padla v neko čudno spanje- To se je zgodilo 19 januarja 1932, 15. februarja istega leta je pa padla v nekako agonijo, ki si je najboljši specialisti vsega sveta ne znajo razložiti Leta 1935 se je njeno stanje nekoliko popravilo, to se pravi, zdaj vsaj lahko odpre oči. £sd na moipi Iz Berlina. Ledeni snežni zameti, ki besne na Baltiškem morju, preprečujejo pomorski promet med Nemčijo in Vzhodno Prusko. Pristanišča Konigs-berg in Elbing so blokirana od ledenih plasti. Znani Friški zaliv je ves oledenel in je prvič v ledu po mnogih letih. Kocuptila lz Newyorka. Odkritja preiskovalne komisije, ki zaseda v senatu, o škandalozni trgovini z orožjem med ameriškimi proizvajalci orožja in južnoameriškimi revolucionarji, so vzbudila silno zanimanje pri vsent javnem mnenju. Stari kanadski parnik •Parga«, ki je bil kupljen za 18.(100 dolarjev, je bil predan upornikom v Sao Paolo v Braziliji za 50.000 dolarjev. Anoliia - C&ipl Iz Kaira Čeprav so določili, naj se angleško-egiptovska pogajanja prično 2. marca, ni verjetno, da se bodo vršila pred 9. marcem. Udoc pomike;it Iz Bremmerhafna. Sttoči je angleški parnik »Lagocian« trčil v nizozemski motorni parnik »Di-ping V«. Nizozemski parnik se je prevrnil. Pri tej priliki so se smrtno ponesrečili njegov poveljnik, soproga poveljnika in dva njegova otroka. Pomili v nciisunosti Iz. Nevv Yori amnestija podeli samo za zločine, ki so bili storjeni na dan 16. februarja, to je na dan volitev. Po kratki diskusiji je bilo besedilo ljudske stranke odbito in je delegacija sprejela besedilo, kot ga je predložila vlada. Stalna delegacija je tudi pooblastila vlado, da lahko podaljša obsedno stanje v mestih, kjer je že bilo proglašeno. Parlamentarni odbor je tudi odobril več izrednih kreditov. ni poleglo. Angleško javno mnenje pa z ozirom na to poročilo zavzema stališče, da je angleška vlada kljub vsemu storila svoje, saj se je postavila na stališče, da ie treba angleške interese zavarovati, tudi če bi Italija imela nadzorstvo nad Abesinijo. Ho tem poročilu bodo angleške koristi v Abesiniji ostale neprizadete in nedotaknjene. Vlada pa je mnenja, da zaradi dejstva, da je storila svojo nalogo v popolni meri, ne morejo zanjo taka odkritja, ki bi prišla slej ali prej, pomeniti nobenega presenečenja, ker ne morejo škoditi njenim načrtom. Nasprotno so italijanski listi s tem storili angleški vladi samo uslugo, ker so na sijajen način pokazali, s kako pozornostjo je Anglija ves čas spremljala i tali jansko-abesinski spor in Kako se je trudila najti mirnega izida iz njega, intajoč vedno pred očmi le angleške koristi. Edeneov odgovor v ponedeljek bo prinesel v položaj vso jasnost in se zdi, da bo z njegovim ponedeljskitn govorom storjen važen korak naprej pri razčiščevanju spora zaradi Abesinije. Irenin v Belgiji Bruselle*, ‘22. febr. V nasprotju s pooblastili, ki jih je dal svojim ministrom veliki svet socialnodemokratske stranke, da podpišejo proračunski predlog'ministrstva za narodno obrambo, so so med socialno-demokratičninfi organizacijami pojavili ogorčeni protesti proti podpisu proračuna in načrtov glavnega ministrstva. Vse kaže, da bo ta odpor zavzel čim dalje večji obseg. Socialistična opozicija smatra, da ni v nobenem oziru vezana na sklepe strankinega vrhovnega sveta. Radi tega je vodstvo stranke sklicalo kongres 6tranke, pri katerem bo javnost izključena. Če se bodo strankini delegati izrekli proti sklejiom vrhovnega sveta, je . zelo verietnn da bodo odsloniti vsi socialistični mi- I nistri. S tem bi nastopila zelo nevarna vladna kriza, ker tudi flamski krščanski demokratje nastopajo proti načrtom obrambnega ministrstva. Flamci protestirajo Flamski vojni bojevniki vodijo že dalje časa hudo kampanjo proti francosko-belgijski vojaški pogodbi. Za sredino prihodnjega meseca pripravljajo velik protestni pohod Flamcev v Bruxelles ter hočejo s tem pritisniti na vlado, da odpove franco-sko-begijsko vojaško pogodbo. Vsa Flamska je pre-plavljena z letaki, ker se ogorčeno napada Francija in zahteva nre.kinienie slehernih vojaških zvez z nia Brezposelnost najhujši pojav v povojni dobi Smučarske tekme Na včerajšnjem predpoldanskem zasedanju nanskega sveta se je ob priliki proračuna oddelka za socialno politiko in narodno zdravje zelo mnogo govorilo o brezposelnosti, o socialni bedi itd. Med drugimi je imel izčrpen referat o brezposelnosti tudi mestni župan dr. Juro Adlešič, ki je med drugim dejal: Brezposelnost nov stan Kapitalizem se je tudi v teli težavah pokazal povsem brezsrčnega in hladnega, tako da ne morejo računati na njegovo prijateljsko pomoč. Kljub temu se je ohranil z raznimi nesocialnimi posegi in ukrepi: občutno zniževanje delavskih mezd, odpuščanje zdravih in uvežbanih delavcev, gaposlovanje žensk in otrok, nehigijenično nočno delo, ubijanje malih obratov, nasilno uveljavljenje kartelov. izrabljanje šibke socialne zakonodaje! Goste carinske meje so prepredle gospodarske pokrajine, da so one in njihova ljudstva še boli pospešeno hirale. Tako je kriza izročila iz srednjega kmetskega in delavskega stanu nov stan, ki ga družba in država niže priznavata. Pojavili so se brezposelni ljudje slabo oblečeni, srepo zroči, z eno roko v žepu, pomlajajoči na križiščih cest in pomenljivo pomežika-joči za mimo hitečim. Ti ljudje trkajo nepričakovano na vrata spečih meščanov, opoldne jih najdeš pod stopnišči z oškrbljano S'kledico v naročju, pod večer ustavljajo družbe in prosjačijo, noč jih pa večinoma odvede na neobljudene samote, kjer stoje pol zapuščene šupe, kozolci, prazne hiše in gramozne jame. Spočetka so bili ti ljudje še plašni, beseda jim ni šla od srca, sram jih je bilo prosjačiti, saj so mladi, zdravi in delavoljrii. Včeraj so morda še delali, čez noč pa je zrahljal nov gospodarski pre-tresljaj trg in kupno moč dotičnega okraja. Nova tovarna je prenehala 7. delom, rudnik je zmanjšal dobavo, samouprava je ustavila gradnjo ceste, ali regulacijo reke, ker so pošla denarna sredstva. Borza dela ne zmore tolikega navala, dobrodelna društva dnevno kličejo na |X>moč petičnejšo javnost. Pomožne zbirke se vrstijo dan za dnevom. Ceste pa vedno bolj in bolj oživlajo in se polnijo s tem ljudstvom, v letu 1929—15*32 govorimo že o poklicnih brezposelnih. Njihova pojava dobiva znake trajnosti in neke organizacije, ki jo je možno izrabiti za težke prevratne namene. Ta brezposelnost kuži mesta in vasi, vedno bolj sc čuti neko preseljevanje. Tako doživljamo koncem tretjega decenija dvajsetega stoletja pravo srednjeveško gibanje, ki ga gonijo od meje ene občine do mesta in obratno ne le lakota , ampak tildi neke skrivnostne sile. Nikdo jim ni kos: varnostna oblast, ne očetovska strogost, ne usmiljeno srce. Kajti med brezposelnimi se uveljavljajo bolj in bolj razdorne lastnosti: lenoba, alkohol, ne morala, zaničevanje reda, nemir, nasilje in zlasti komunizem. Časopisje skoro dnevno pripisuje brezposelnim razne nasilnosti: napadi na samotah, ogrožanje žensk, nasilno odvzemanje ročnih torbic, grožnje pred stanovanji, uko ne dobe denarne podpore. Poseben jezik brezposelnih V oči pada,, da pohajajo brezposelniki stalno v družbi dveh. Oblastva so ugotovila, da gre /a hekak prikrit sistem. Nikdo ne sme beračiti sam. Zlasti mlajši dobi enega vedno bolj preizkušenega, ki je že prebredel nekaj »kanalov« in je <'Wč raznih pretkanosti. V medsebojnem občevanju se poslužujejo ti ljudje tajnih besedi ter imajo za glavne občevalne pojme skrivne, dogovorjene izraze. Tako pravijo beračiti žicati -. Trdijo, ako ne morejo hiše ozirati pri vratih, si mora odrejena dvojica ogledali, kako bi hišo >jk>žifu 1 a skozi okno. Novec za ‘25 para je odlak . Za 50 para nežka-, za 1 dinar je kinla c, dvodinarski novec podkev : žandarnm pravijo lopata , komandir orožniške slanice je velika lopata . Ako ukradejo suknjo in jo v gostilni zapijo, govore, da so jo pretopili . Vse kaže, da obstoje resnične brezposelne šole. Prenašalci viesti Medsebojno prenašajo ti ljudje razne alarmantne vesti, ki so važne zanje in za ostali svet. S takimi vestmi kupčevati med nevednim ljudstvom po oddaljenih krajih in hribih (nesreče, politični atentati, štrajki, veliki dogodki itd.), o vsem je dežela vedno preje obveščena, preden jih zaznamuje časopisje. Kmet in vsakdo rad pogosti in prenoči takega potegona v veri. da mu je zaupal bogve kakšno novost. Na drugi strani se ga pa seveda zopet boji, da mu ne zažgo. Medsebojno se shajajo ti poklicni brezposelniki na dogovorjenih krajih (zapuščene kašče ali čebelnjaki, podi, šupe, zapuščene gramozne jame v okolici mest), kjer se čakajo, sporočajo drug drugemu vesti in opozarjajo na morebitne nevarnosti, pa se zopet razkrope po določenih jim delovnih kanalih. Na prometnejših krajih v mestu si povedo z očmi, nemimi kretnjami ali žvižgom. Cesto nastopajo kot rokodelci, ki prenašajo s seboj nekaj orodja. Žalibog so zašli med brezposelne tudi inteligenti in ženske. Zanimivo je, da so brezposelni stalno in točno poučeni o vsem življenju, o političnem položaju, o upravi, kdo je župan, kje se dobivajo denarne podpore, da se je treba zbrati zaradi deputacije k oblastvu itd. Poslednji čas naraščajo med njimi zlasti vrste mladih ljudi, kar mora povzročiti poglavitno skrb in zbuditi resnično odgovornost pred narodom in državo. Od brezposlenca do delomrzneža Zaradi rastoče krize in pomanjkanja sredstev se obrača javnost proč od teh brezposelnikov. Ne more jim nuditi zadovoljivih podpor, to je tudi vzrok, da postajajo tu brezposelniki nasil-nejši. Bolj in bolj udarjajo iz njegovih vrst de-iomrzneži, ki težko ogrožajo zlasti meščanstvo in prebivalstvo obmejnih vasi. Ti zametujejo jed ali manjša hišna dela. pač pa z grožnjami izsiljujejo denar. Vsakdo jih mora prenašati in molče poslušati. Kdor si pa, upa nastopiti proti predrznemu delomrznemu, ta mu zažuga s požigom odnosno, da bodo prišli 011 in njegovi ter ga postavili na cesto. Znano je, da okoliške vasi in predmestja Ljubljane pa tudi drugih mest naravnost trepečejo pred brezposelnimi družbami. Tako neki gostilničar ob Dolenjski cesti noč za nočjo mora prenočevati 10 in 10 takih potegonov, često jim mora postreči tudi z večerjo. Že omenjene gramozne jame, vasi na Posavju, Zalog, Sostro, Dobrunje, Golovec, Rožnik, šupe na barju, vse to je naravnost prenapolnjeno s temi ljudmi. j Na banskem svetu je nato dr. Adlešič podal ! pregled, v čem obstoji ves problem brezposelnosti j tor predloge, kako bi se temu zlu odpomoglo. Tozadevni predlogi govore o pravilnem izvrševanju policijskih predpisov, o preureditvi -bednostnega fonda . ki naj se imenuje Sklad javnih del ;, o ukinitvi vseh individualnih denarnih podpod, o velikih načrtnih javnih delih tor končno o delavskih zatočiščih. Debata, ki je nastala pred banskim svetom i med obravnavanjem proračuna oddelka za social-; no politiko in narodno zdravje, je dokazala, da je I brezposelnost res najhujši in najtežje rešljivi pro-* Ulem, kar smo jih doižveli po vojni." Nevesta za 300 Din Kupčija se je razdrla, ker je bila nevesta Prestara. Maribor, 21. februarja. V Spodnji Voličini je doma Franc Hojs, hla-kjc pri posestnici Jožefi Kmetičevi. Lansko jesen je Hojsa nekaj pičilo, da se je hotel po vsej sili oženiti. Ker je bil nekoliko boječ, se je zatekel k Jakobu Kocbeku v Zavrhu, ki slovi v širni okolici kot mešetar. Mešetari s posestvi, živino, pa tudi z nevestami, katerim oskrbuje ženine in ženinom zopet neveste. Seveda mešetarski posel ne more biti zastonj, zlasti kadar gre za neveste. Temu možu je Hojs potožil svoje težave ter se,mu priporočal, naj mu poišče nevesto. Kocbek mu je ponudil svojo pomoč in oba moža sta se pobotala za 300 Din, za katere bo Kocbek Hojsu preskrbel nevesto. Ker pa se take kupčije ne sklepajo kar tako samo na pošteno besedo, je dal Hojs tudi pobotnico s svojim podpisom, glasečo se na 300 Din. Kocbek se je res podal na posel in kmalu našel tudi nekaj primernega za Hojsa. Bila je to neka posestniška hčerka v Črmijenšaku. Dogovorili so se, da bo napravil ženin obisk pri nevesti, nakar se bo vse podrobneje določilo. S tem obiskom pa se je začela nesreča. Ženin je prišel na oglede enkrat, potem se pa ni več prikazal k hiši. Nasprotno, tačel je škiliti po drugih dekletih. Kljub temu, da Praček v Innsbrucku sedemnajsti Tnsbruck, 22. febr. Včeraj so se vršile FIS-tekme v smuku. Vremenske, oziroma snežne razmere so tako obupne, da se tekme ne morejo vršiti normalno. Dasi je vodstvo tekem preložilo tekmovalno progo visoko v gore, je, tudi ta proga predstavljala veliko nevarnost za tekmovalce. PoledeneJ teren ni dopuščal, da bi tekmovalci v nepoznanem svetu razvijali kako večjo brzino. Znani norveški tekmovalec v smuku Sigmund Ruud se je zaletel pri smuku v drevo in se hudo poškodoval. Sličnih poškodb je bilo več. Teh tekem torej ne moremo smatrati kot kako objektivno preizkušnjo sposobnosti posameznega tekmovalca. Zato tudi rezultati, ki so bili doseženi, niso realna slika moči tekmovalcev, ki so nastopili. Spričo vseh teh dejstev je mnogo tekmovalcev odstopilo. Doseženi uspehi so sledeči: 1. Raninger (Švica) 4:29.8, 2. Sartorelli (lta-Hja) 4:43.3, 3. VVahlmann (Švica) 4:43.6. Na 17. mestu je Praček s časom 6:12, na 30. mestu Franjo Čop s časom 3:02.8, na 86. mestu Ljublj. Mušič s časom 10.57, dočim je Stopar izstopil, ker se je med tekmovanjem poškodoval. Jelen pa sploh ni startal, ker ima še izza čaSa treninga tako poškodovano nogo, da ni mogel hastopiti. Akad. športnega kluba ni iz nameravane ženitve nič ratalo, je pa dobil Hojs nekega dne od Kocbeka opomin, naj plača onih 300 Din, za katere sta se pogodila. Hojs se za opomin ni zmenil, toda ko je posegel vmes advokat, katerega je Kocbek poveril z zastopstvom, se je le ustrašil ter odrajtal tri stotake. Kocbek pa se tudi s tem še ni zadovoljil ter je čez nekaj časa poslal Hojsu še en opomin po drugem odvetniku za novih 300 Din. To pa je bilo Hojsu preveč. Te dni je prišel na orožniško postajo v Št. Lenartu ter skesano pripovedoval orožnikom zgodbo j o svoji ženitvi. Izjavil je, da ga nevesta ni marala, češ da je že v letih ter bo raje ostala samica. Končno je prosil orožnike, naj mu pomagajo, da j mu ne bo treba plačati eš 300 Din. Orožnik) so j zaslišali tudi Kocbeka. Po resnici je priznal, da ga je Hojs naprosil, naj mu poišče nevesto, ker je sam ne more ter mu obljubil za to 300 Din nagrade. Kocbek je nevesto res našel, ne more pa nič za to, če se je zdela Hojsu prestara. Ko se je začel potem Hojs ozirati po drugih dekletih, je to Kocbeka tako razjezilo, da je izterjal onih 300 dinarjev ter mu poslal nato še nov fačun zopet na 300 Din. — Orožniki so zadevo prijavili ter bo imela še svoj odmev pred okrajnim sodiščem v 1 Št. Lenartu. Danes pa govori o tej čudni snubitvi vsa okolica. Vremenska poročila Bistrica-Boh. jezero: plus 4. pooblačilo se je, megleno, snega ni. Kranjska Gora-Rateče-Planica: plus 1, barometer pada, meglica, 10 cm srenja. Vršič - Krnica - Tamar: 50 cm srenja, smuka ugodna. Pokljuka: plus 1 80 cm snega, sneg moker, smuka dobra. Koča na Veliki planini; -4. barometer se dviga, oblačno, sneži Sneg južen, vreme se boljša. Planica-Dont Ilirije: 2. barometer se dviga, vedro, jugovzhodni'veter. 56 cm južnega snega. Skakalnica in drsališče uporabno. Koča na Gorjušah: solnčno, mirno, 15 cm mokrega snega, smuka dobra. Zelenic?,: -2. jasno, solnce, mirno. 140 cm sne- ga, sneg solnat. snuika idealna. Pohorski dom - Mariborska koča- snega ni, plus 4, oblačno. Ruška koča: 10 cm južnega snega plus 3. (smuka zelo slaba. Seniorjev dom: 70 eni snega, 2. zelo oblačno, mirno. Peca: 125 cm južnega snega. I, zelo oblačno, smuka ugodna. Mozirska koca na Golteb: 40 cm podlage in 15 cm južnega snega, —I, oblačno, mirno, smuka dobra. Vogel: ■—2, srenj, iasuo, snega veliko, v domu 1 prostora dovolj. Prehodni pokal si jc priboril Dolenc Karel, »Slovenčevega« ’ zmagovalca pa Dermota Miha. Ta teden je priredil Akademski Športni klub na Črnem vrhu nad Jesenicami na terenih okoli smučarskega doma ASK Gorenjca iz Jesenic svoje vsakoletne klubske smučarske tekme. Akademiki so že pred tekmami organizirali enotedenski tekmovalni tečaj pod vodstvom Jeseničana Volčinija. Ta tečaj je nadvse pričakovanje dobro izpadel. Vsi, ki so se tečaja udeležili, so v primeri 7, lanskim letom neverjetno napredovali, kar se je posebno pokazalo pri tekmah. Tekme same so se vršile: v smuku, slalomu, teku, smuku za dekleta in smuku za začetnike. Tekmovalo je vsega nad 30 akademikov. Pri organizaciji tekem so pomagali Jeseničani, člani Gorenjca, ki so sami stra-sirali vse tekmovalne proge. Vse dneve tečaja in tekem so bili naši akademiki gostje ASK Gorenjca v njegovem smučarskem domu na Črnem vrhu. Poleg ostalih članov Gorenjca sla posebno sodelovala pri organizaciji tekem Volčini Joža in Smolej Albin, brat našega maratonskega olimpijca, za kar se jima akademiki na tem mestu iskreno zahvaljujejo. V idiličnem domu Gorenjca na Črnem vrhu so v lepi harmoniji med študenti in domačimi smučarji, ki so večinoma sami delavci, potekli dnevi tečaja in tekem. Za tekme same pa je vladal med študenti znatno večji interes kakor prejšnja leta, saj je bil letos razpisan za prvaka v alpski kombinaciji dragocen prehodni pokal, za prehodno darilo -Slovenca« — kip zmagovalca — pa se je borba vršila že lansko leto. To darilo pa je namenjeno onemu, ki doseže največ točk v smuku, slalomu in teku. Letos ga je moral braniti Šorli Marijan. Smuk. Proga za smuk je bila dolga nekaj nad 1200 metrov z višinsko razliko približno 300 m. Start je bil na vrhu Španovega vrha, cilj pa v mali dolinici pod smučarskim domom. Borba za zmago v tej panogi je bila najbolj ostra. Rezultati so bili naslednji: 1. Dolenc Karli 1:07.0. 52. Šorli Marjan 1:42.4. 3. Dermota Miha 1:46.0. 4. Brinček Milko 1:51.5. 5. Žvan Davorin 1:54.3. Poplave v Bosni Radi neprestanega deževja so vse bosanske reke močno narasle. Dež je nastopil potem, ko je v Bosni sneg zelo visoko zapadel, kar ]e povzročilo, da so skoro vse reke prestopile bregove. Svoje bregove so prestopile reke Bosna pri Doboju, Vrbas pri Svinjam in Una pri Bosanski Posta jnici. Reke so poplavile zemljo daleč naokoli, ker so narasle do 3 in pol metra preko normale. Megla na morja Po vsem severnem Jadranu je pred včerajšnjim padla zelo gosta megla. S tem je bil onemogočen vsak pomorski promet, vendar do težjih nesreč ni prišlo. Parnik »Dubrovnik«, ki je vozil iz Splita v Prst, je v sredini Pašmanskega kanala zašel v tako gosto meglo, da je bil prisiljen sredi kanala usidrali se in stalno dajali signale. V noči je prispel v isti kanal tudi neki italijanski parnik, ki je moral istotako v neposredni bližini Dubrovnika vreči sidra. Ne dolgo za tem sta se prav tam usidrala tudi druga dva potniška parnika. Ker se je megla tudi še dalje zgoščevala, se je »Dubrovnik« moral vrniti v Split in nadaljevali pot na jug proli Dubrovniku. Megla je bila tako gosta in neprodirna. da je tudi starejši mornarji ne pomnijo enake že dolgo časa. Nove zračne zveze Uprava »Aeroputa« je v sporazumu z berlinskim društvom za zračni promet pripravila nov načrt, [X) katerem se bo letošnjo spomlad vzpostavila zračna potniška zveza med Berlinom iti Madridom, tako da bi odslej potniki, ki potujejo v Madrid, potovali v Madrid preko Berlina, kar bi čas vožnje precej skrajšalo. Dalje bodo Nemci uvedli zračno progo Vratislava—Lavvov, ki bo imela zvezo z Zemunom. Ker so tudi Čehoslovaška, Romunija in Rusija pred nedavnim podpisale konvencijo o vzpo- Izven konkurence sta vozila Člana Gorenjca Volčini 1:13.0 in Žvan 1:04.0. Slalom. 1. Šorli Marjan 3:16.1. 2. Dolenc Karli 3:16.8. 3. Brinček Milko 3:18.5. 4. Dermota Miha 3:30.0. 5. Žvan Davorin 3:31.0. Tek. Proga je bila dolga okol 10 km in jc vodila po krasnih terenih okolj Gorenjčevega smučarskega doma, kjer je bil start in cilj. Zmagal je v lepem času nepričakovano Dermota Miha. Rabil je za celo progo samo 43.36.4 minut. Njemu sta sledila 2. Brinček Milko 46.44.2 in lanskoletni zmagovalec 3. Šorli Marjan 49.19.1. Največ točk v klubski kombinaciji, to je v kombinaciji smuka, slaloma in teka je dosegel Dermota Miha ter si s tem priboril prehodno darilo Slovenca — kip zmagovalca, ki ga je tako iztrgal lanskemu zmagovalcu Šorliju. Dermota je skupno dosegel 316.57 točk. Na drugo mesto je prišel Brinček, ki je dobil 301.90 točk. Lanski zmagovalec Šorli pa jima sledi na tretjem mestu z 295.43 točkami. V alpski kombinaciji je zmagal Dolenc Karli z 99.82 točkami in si s tem priboril za loto 1936 prekrasni prehodni pokal. Slede nnr 2. Šorli Marjan 82.72 točk. 3. Brinček Milko 79.45. 4. Dermota Miha 78.29. 5. Žvan Davorin 75.77. Smuk z,a dekleti*. 1. Ciolia Makika 2:30. 2. Dobovšek Milena 3:05. 3. Pogačnik Lija 3:19. Izven konkurence so vozile Vergles Mici, ASK Gorenje, v najboljšem času 1:32, Pitterle Hilda 2:36 in Pogačnik Božena 3:05. Smuk za začetnike. 1. Havvlina Herbert 1:12,1. 2. Pitterle Leon 1:12,5. 3. Patcrnost R. Carlos 1:26.4. sfavitvi zračne potniške linije Bukarešta—Moskva, bodo potniki z avijoni na dva načina leteli v Moskvo: preko Prage ali preko Bukarešte 2e od jeseni lanskega lela se je bila uvedla redna zračna potniška linija iz Prage v Moskvo, dočim je Zemun po drugih zračnih linijah zvezan s Prago in Bukarešto. Povodni! Belgrad, 22. febr. m. Iz Južne Srbije poročajo, da so tamkaj nastopile velike povodnji. Tako je voda na 313 kilometru proge med Belgradom in Skopljem razdrla železniški nasip v dolžini 600 m. Iz Sremske Mitroviče poročajo, da je tam pričela naglo naraščati tudi Sava ter pretijo velike nevarnosti pred poplavami. Kolpa pri Karlovcu je včeraj narastla za 1 111 in stoji sedaj 450 cirfihflid normalo. Istotako je narasla tudi Lina, ki stoji 408 cin nad normalo. Belgrad, 22. febr. 111. Danes bosta odpotovala iz Belgrada oba slovenska škofa, prevzv. dr. Gregorij Rožman in dr. Tomažič, ki sta v poslih svojih škofij intervenirala pri posameznih ministrih. Belgrad, 22. febr. V Sarajevo je odpotoval minister za pošto in brzojav dr. Branko Kaludjerčič ler bo 29. februarja prisostvoval otvoritvi nov«-električne centrale. Neugnani nacisti Policija je vdrla na lajni sestanek pristašev razpuščene nacionalno-socialistične stranke v Avstriji. Aretirala je 30 oseb. S hišnimi preiskavami I je nato ugotovila še imena 40 oseb. ki so delale aktivno nacionalno-socialistično propagando. Tragedija slovenskega rudnika. V včerajšnjem članku pod tem naslovom nam je ponagajal tiskarski škrat. V Leš:.h je bilo še nedavno zaposlenih nad dva tisoč delavcev in ne nad dve sto! Proračun mlmm* ministrstva sprelet Belgrad, 22. februarja. 111. Večina skupščinskega odbora je danes nadaljevala z razmotrivanjem proračunskega predloga za proračunsko leto 1036/37 v podrobnostih. Na dnevneme redu je bil predlog proračuna za vojno in prosvetno ministrstvo. Na sejo je prišel radi tega tudi vojni minister general Peter Zivkovič s svojimi referenti. Takoj po otvoritvi se je prijavil k besedi član Jevličevega kluba dr. Ka-balm, ki je poveličeval v svojem govoru našo vojsko in poudarjal vse njene vrline in napore- Stavil je konkreten predlog, da se predlog proračuna vojnega ministrstva sprejme z aklamacijo. Istotako je poudarjal naslednji govornik Bora Džurič, da je treba vojski dati možnosti, da ne bi trpela pomanjkanja glede modernizacije. Tudi 011 se pridružuje predlogu Kabalina. da se proračun sprejme z aklamacijo. Za Ivanom Mohoričem je govoril Voja Djordjevič, ki je med rugiin naglasil, da je naša vojska razumela težko stanje našega kmeta, kakor hitro je nastopila gospodarska depresija, ter je pričela kupovati živ-Ijenske 'potrebščine direktno od kmetov preko zadružništva. Tudi. on je za to, da se proračun vojnega ministrstva sprejme z aklamacijo. Naslednji govornik Voja Lazič se zahvaljuje poslancu Kabalmu za njegove lepe besede, ki jih je izrekel srbski voj-fki, v kateri se je Voja Lazič tudi boril. Za njim pa je dobil besedo vojni minister general Peter živko-vič, ki je podal obsežen ekspoze. Izvajanja vojnega ministra so naletela na toplo odobravanje vseh poslancev. Za njim sta govorila še poslanca Ješa Protič in Franjo Horvat, nakar je bil proračun sprejet z aklamacijo. Ob tej priliki so poslanci vzklikali naši hrabri vojski Nafnovejše iz Abesiniie London. 22. febr. AA. Reuter poroča: Brzojavke. ki so včeraj prispele s fronle, dokazujejo, da so tri italijanske kolone včeraj napredovale za 20 km, ne da bi oddale niti en strel. Napredovale so čez plodno dolino okdli G uje in so zasedle nove postojanke, ki gospodujejo nad dolino Makmesis, ki je ena od najvažnejših rek' v tej pokrajini. Krožijo glasovi, da so italijanski prvi oddelki prišli že v neposredno bližino Amba-Alagi. Alderat, ki so ga Italijani včeraj zasedli, leži približno 25 km južno od Maknle. Predno so italijanske kolone šle naprej, je italijansko topništvo pripravljalo pohod v sodelovanju 7. italijanskim letalstvom. Nikjer niso Italijani naleteli na odpor Abesineev Takoj za napadalnimi četami italijanskih kolon, so korakali tehnični in inženjerski oddelki, ki so lakoj postavili telefonske zveze in začeli širiti karavanska pota in ceste. Na ta način bo italijanskim vojakom v prvi vrsti omogočeno dovažati živež in municijo. Verjetno je, da bodo Italijani sposobni na ta način doseči nove uspehe, preden nastopi doba velikega deževja. Po vesteh iz abesinskih virov poroča ras Mulu-geta, da italijanska letala noč in dan bombardirajo nieuove čete Reuterjev dopisnik pri italijanski severni vojski poroča z. opazovalnega mesta, maršala Radoglia, v Adix ul Negusu v ravnini okoli Buje, posebno tole: Prva italijanska armada, ki šteje 20.000 vojakov in zaseda ravnino, ni oddala niti enega strela. Tri divizije so krenile zjutraj ob |x>l sedmih na višino gore Garadzam, odtod pa v Aderal pri gori Gomoloj in nalo v mesto Debrailu. Vsi ti kraji so znani iz borb med rasom Mangadasom in italijanskim generalom Aliniongijeni v letu 1895. Te divizije so prišle na določena mesta ob 11 dopoldne in na celi poli niso videle sovražnika. Popoldne je maršal Badoglio pregledal nanovo zavzeto pokrajino, posebno celo Bujo. Italijani so od 10. t. 111. naprej južno od Makale zavzeli 1850 kvadr. km novega ozemlja. Piloti italijanskih izvidnih letal poročajo, da so videli na cestah, ki, vodijo na jug, mnogoštevilna trupla mrtvih in mnogo ranjenih Reuter poroča iz Addis Abebe, da abesinska vlada ne more hitro javljati rezultate posameznih borb, ker ne razpolaga z zadostnim številom radio-postaj in telefonov. Razen tega lahko Italijani love abesinske brezžične vesti in zato abesinska i>ovelj-slva raje pošiljajo vesti po kurirjih Gledališki pomenki Pred sinočnjim je doživela »tragikomedija« z naslovom »Gosposki dom« Radoslava M. Vesniča svojo krstno predstavo na odru slovenskega Narodnega gledališča. Avtor, ravnatelj belgrajske drame, je bil osebno navzoč. Nismo ga še gledali letos dela, ki bi bilo publiko tako čudno bluffiralo kakor to. Sam Bog vedi. Pri vsej naši razcepljenosti nam je pa vendar vrojen čut za takšno ali drugačno reševanje problemov, pa čeprav je rešitev samo nakazana ali celo jalova. Zato je Vesničevo delo kar nekam tuje izzvenelo v naši publiki, ki se, odhajaje domov, ni znala prav znajti. Saj smo vajeni dram z nenadnim, odsekanim koncem. Ali tam je konec nesporen. Tam velja Schillerjeva beseda: »Was er vveise verschvveigt, zeigt mir den Meister des Stils.« Tukaj pe te ves teatrski in psihološki instinkt pusti na cedilu. »No, in —?« se vprašaš, ko moraš vstati in se podati v drenj ob garderobah ... V bistvu gre za socialno-kritično dramo, kot jih je pisal dvema generacijama pred nami oče Ibsen. Človek, ki krivično obogati in ki se mu grehi mladosti in grehi lakomnosti začno strahotno otepati. Prav in v redu. Take snovi so neizčrpne (Mimogrede povedano: v Slovencih jim ne najdemo oblikovalca, pa je ven! Žal!) Ali taka drama — ako noče biti zgolj odrski efekt, eksperiment, bluft-zahteva, terja rešitve. Ni rešitev tej drami v feljtonistični Ostovi interpretaciji v »Gle- ; dališkem listu«: »Božjo pravico deliti, ni dano | hlapcem božjim, bednim črvičkom... dano jim je I le, da lahko dele mir — a mir je vselej sub specie aeternitatis.« To je sicer zelo lepo povedano, a prave zveze do Vesničeve drame s tem ne dobim. Nekaj pa je bilo pri tej predstavi spet sijajnega — in to je igro rešilo —: naši igralci. Priznajmo si odkrito: na ta naš igralski ansambl smo lahko ponosni. Nikogar ne bom navajal, ker ne vem, komu bi dal prvo mesto pri naštevanju. Močno dvomim, da je ta drama pridobitev za naš letošnji repertoar. Pritrdil bom gosp- Ostu, ko pravi, da se je vodstvo odločilo zanjo »zaradi možnosti dobre zasedbe«. Ampak to ne more biti prvi kriterij. Rentabilnost vprizoritve? To bomo videli. »Potrebe v tekočem repertoarju,« kakor jih imenuje gosp. Ost, pa so le malo drugačne, bi človek dejal. Le eno priznam — tega pa v »Gledališkem listu« ni —: naše Narodno gledališče se je s tem oddolžilo srbskemu sporedu — kakor se je oddolžilo s podobno stvarjo, »Med včeraj in jutri« Begovičeve — hrvatskemu sporedu. To je edini kriterij, ki bi ga mogel priznati — pri obeli igrah. A zlasti tu bi bilo želeti večje skrbnosti pri izbiri. Zakaj Narodno gledališče ne sme biti vzorčna razstava raznih dramatskih literatur, ampak mora s svojim repertoarjem podati neko celoto, sestavljeno iz raznolikosti. To ni le Iraza in formula, to se mora dati izvesti. nk. Dan za dnem se vrača'o... Močni valovi so ga pograbili z veliko silo in ga gnali v sredino toka in od tod po reki navzdol. Stefanovič, ki je z mlinom vred drvel po vodi, se ni mogel rešiti, niti mu niso mogli pomagati kmetje, ko so čuli njegove klice na pomoč Stefanoviča je prevzel smrtni strah, ker je bil prepričan. da ga bo voda |)ogooltnila. Z mlinom vred je' tako pljul vso noč in šele zjutraj je mogel videti, da je preplul že veliko pot in da se nahaja že v bližini izliva Morave v Donavo. Opogumil se je, skočil iz mlina na. ledeno jiloščo in se ves premražen pripeljal do obale. Pot, ki jo je bil Stefanovič z mlinom vred napravil po reki. je dolga 30 km. Ko je mlin priplul v Donaio, so ga valovi prevrnili in preplavili Mlodi tat V Kumanovem so prijeli 16 letnega čevljarskega pomočnika prav pri tatinskem delu, ter v njem ugotovili nevarnega vlomilca, ki ie v zadnjih 14 dneh izvršil deset tatvin. Za mladega tatu je značilna predrznost, da se je loteval svojega i osla samo v središču mesta. Ko je neki tamkajšnji urar zvečer zaprl svojo delavnico in odšel v bližnjo kavarno, se je spomnil, da je v svoji delavnici pozabil suknjo. Na največje svoje začudenje pa je našel v delavnici mladega fanta Na vprašanje, kaj dela, je fantič mirno odgovoril da ga je posla’ njegov mojster. Urar ga je pograbil in ga odvedel proti policiji. Fant se ni nič ptoJivil, mirno je korakal ob urarju Ko sta pa prišla do policije same. se je nenadno zmuznil urariu iz rok in pobegnil. Toda roki pravice ni megel uiti. Ko so ga aretirali, so našli pri njem sveženj ponarejenih ključev, s katerimi se je ulihotapljal v tuje lokale. Stroj iztiril Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 22 februarja. Stol sv. Petra. Jutri, nedelja, 23. februarja. Sv. Peter Dam. * ‘ Lekarne. Nočno službo imajo: Dr. Kmet, Tyr-st^a 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Šelenburgova ulica 7. Kai ho danes Pedavalnica mineraloškega instituta ob -8 predavanje prof. dr. Karla Osvvalda o temi »Pedagogika in filozofija«- Restavracija »Zvezda« ob 8 družabni večer mornariške sekcije JS. * Redni občni zbor Krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani se bo vršil 2. marca t. 1. ob 20 v prostorih restavracije »Zvezda«, z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljeni vsi člani Jadranske straže. ... Ogled velesejma v Leipzigu organizirajo z avtobusom obrtniki iz Kranja dne 2. marca- Nazaj "rede si tudi ogledajo dunajski velesejem. Udeleži se lahko vsak, cena je 900 Din za osebo, tja in nazaj. Prijave se sprejemajo do torka, 25. februarja, na Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Kranju. Ravnatelj Julij Betetto nam bo v ponedeljek zvečer ob četrt na 7 v kratki uvodni besedi govoril o angleški glasbi, ki je na sporedu II. javne produkcije, ki se vrši istočasno v Filharmonični dvorani. Nastopi orkester iz šole prof. Škerjanca, sopranistki Fratnikova in Korenčanova, prva iz šole prof. 2upevca, druga iz šole prof. Wistinghausnove, spremlja ju pa Gallatia iz šole prof. Janka Ravnika. Vstopnice odnosno sporedi se dobe po 2 Din v knjigarni Glasbene Matice- Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«, ki je z najlepšimi uspehi pod vodstvom Zorka Prelovca neštetokrat sodeloval ob najrazličnejših prilikah y našem javnem in kulturnem življenju, priredi jubilejni koncert pod vodstvom zborovodje Dora Matula v jxjiiedeljek, dne 2. marca ob 20 v Filharmonični dvorani. Koncertni spored obsega izključno le slovenske narodne pesmi, zato je spored zelo zanimiv in tudi privlačen. Vstopnice se bodo dobile v knjigarni Glasbene Matice prihodnji teden. Slovenska narodna pesem bo imela svoj koncert v ponedeljek, dne 2. marca ob 20 v Filharmonični dvorani. Ta dan proslavi zbor Ljubljanskega Zvona svojo 30 letnico. Zbor vodi zborovodja Dore Matul. Podrobnosti slede. Lutkovni oder Obrtniškega vajeniškega .doma (Lipičeva ulica 2, za cerkvijo sv. Petra) vprizori v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15 lutkovno dramo v štirih dejanjih »Dvorni norček«. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v torek, dne 25. februarja v svojem vinogradu na Trški gori enodnevni tečaj o trsni rezi. Pouk bo teoretičen in praktičen od 8 do 12 ter od 13 (1) do 16 <4). * REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA Začetek ob 20. uri. )V htStfbota, 22. februarja: Pesem s ceste. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 23. februarja ob 15: Frak ali od krojačka do ministra. Izven. Izredno znižane cene od 10 Din navzdol. — Ob 20 Tuje dete. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 24. februarja: Zaprto. OPERA Ljubljana, 21 februarja. Ni ga skoraj dneva, da se ne bi naši iz- seljenci vračali v domovino. Vračajo se iz Irau-cije, iz Nemčije, iz Belgije in iz Holandije. Večinoma brez vseh sredstev. V Holandiji smo imeli še pred desetimi leti okoli 3000 naših izseljencev, danes jih imamo ko- maj še okoli 300. Vedno bolj rastoča brezposelnost v Holandiji redči njihove vrste, tako da ni več daleč tisti čas, ko se bo povrnil zadnji naš rudar iz teh tujih krajev. Ko izgube naši ljudje v Holandiji delo v rudniku, jih slično kot v Franciji in Belgiji takoj Sošljejo v domovino. Kupijo jim vozno karto do esenic in poskrbe, da se brezposelni res tudi odpeljejo. Ti naši izseljenci iz Holandije se že po zunanjosti razlikujejo od svojih tovarišev iz drugih dežel. So lepo oblečeni in dopotujejo še s prihranki, ki so jih ilioeli napraviti prva leta pri dosti ugodni konjunkturi zanje. Ostali izseljenci, n pr: iz Francije in Belgije, se vračajo v domovino izčrpani, slabo oblečeni in brez dinarja v žepu! Njihova prva pot s kolodvora je na izseljeniški urad kr. banske uprave v Delavski zbornici, kjer prosijo za jiodporo. Ta znaša za samce 100 Din, za poročene pa 1€X) Din in za ženo in za otroke po 50 Din. Je pa to običajno podpora, ki jo dobe le enkrat! Jasno je, da si brezposelni s tako majhnim zneskom ne morejo veliko pomagati. Zanimivo je, da postopa Nemčija z našimi ljudmi mnogo bolj človeško kot Francija. V Nemčiji dobivajo naši ljudje, če so brezjx)selni, celo podporo in jih naženo le, če so »protidržavnega mišljenja« ali pa so osumljeni komunizma. V takih primerih jim tudi odvzamejo že prislužene pravice, kot n. pr. dosmrtno rento. Doslej so naše oblasti v teh primerih zastonj jsosredovale. Rentnin še niso nakazali prizadetim. Edino, kar so dosegle, je bilo to, da so dobile odgovor, da hočejo jjoedine slučaje »poiskati«. Te preiskave pa trajajo že po več let in utegnejo taki reveži medtem že umreti. Ce bi bili ti ljudje mladi, bi si morda že še pomagali. So |>a navadno že starejši, čez 50 let, ki sc ne vrnejo v svoje domovinske občine, temveč se potikajo po Ljubljani in po najbližji okolici in se preživljajo z beračenjem. Njihov dom je cesta, policija, sodnija in končno mestna odgonska postaja, dokler se njihov križev pot zopet ne ponovi. Še nabolje se menda godi npšitn izseljencem v Zedinjenih »državah Amerike, kjer dobi vsak brezposelni redno brezposelno podporo, da živi lahko še zmerom človeško življenje. V staro domovino odpravijo le one izseljence, ki to izrecno žele. Takih izseljencev je pa kaj malo, ker izgubi tak izseljenec ameriško državljanstvo iu nm je za vselej onemogočen j)ovratek. Zato smo imeli doslej takih [»vratnikov komaj 2—3 na leto. Končno je treba omeniti še številne izseljence iz Julijske Krajine ,ki ostajajo navadno v Ljubljani in se preživljajo od dneva do dneva, kakor se jim pač posreči ter čakajo na državno podporo. Kot ostale mesece, je znašal dotok izseljencev tudi v januarju približno isto število kot ostale mesece, t j okoli 80 delavcev z družinami. V teni številu pa seveda niso zapopadeni oni iz Julijske Krajine! , V sredo je na progi Belgrad—Sarajevo blizu Krive Reke skočila lokomotiva iz tirov in se prevrnila. Stroj je vozil |?osebni poskusni vlak ter so se nahajali na njem samo člani komisije, ki so kontrolirali porabo premoga pri vožnjah na tej progi. Nenadno je med vožnjo lokomotiva skočila s tira in se s tenderiem začela nagibati vstran. V tem trenutku so član komisije s strojevodjo vred poskakali s stroja, le kurjač se je s strojem vred prevrnil. Pri tem ie zadobil težje poškodbe S tem je bila proga toliko poškodovana, da so morali |X>tniki prestopiti iz vlaka v vlak. Razbojnika so presenetili V Sremski Mitroviči se je oblastem jx> dolgem iskanju posrečilo prijeti nevarnega razbojika in vlomilca Nikolo Jurkoviča, ki je bi! vodja velike razbojniške tolpe, ki je strahovala ljudi daleč naokoli. Na vesti ima več vlomov, več cerkvenih ropov in roparskih napadov. Zločinec ie čisto slučajno padel policajem v roke. V Podrinski Mitroviči se je v hotelu prijavil pod tujem imenom. Ker se pa ie zdel sumljiv, so ga legitimirali in v njem našli človeka, ki so ga oblasti že dol^o iskale. Brat obstrelit brata Včeraj smo poročali, kako je Suhadolnika An. tona njegov brat ustrelil v pleča. Sedaj se ve o stvari nekaj več: Oba brala 40letni Ivan in 38letni Janez sla bila že dalje časa radi neznanih vzrokov sprta. Ivan je Aniona hudo sovražil ter je že večkrat iskal prilike, da izlije nad njim svojo jezo. In v takem razmerju je srečal 20. t. m zvečer Ivan svojega brata v Ljubljanski ulici. Naslalo je razburljivo prerekanje, ki se je končalo s lem' da ie Ivan poteg,niI samokres in oddal na Aniona strel. K sreči, je imel Anton močno usnialo suknjo, ki ie spremenila izstrelku smer v loliko, dn ni vstopil v prsa, kamor je bil namenjen, marveč je zdrsel v levo roko nad komolcem. Na strel so takoj pritekli ljudje in stražnik, ki je Ivana aretiral, obenem pa je poskrbel, da je prišel Anton takoj v bolnišnico Tat na dopustu šele 25letni delavec Repnik Filip je bil svo| čas pri Ivanki Sitar v Zg. Šiški za hlapcu Ni pa se izkazal zvestega, ko je svoji gospodinji, pri kateri ie služil več lot. kar 40.IKH) Din ukradel. Radi le tatvine je moral pred sodnijo in prisodili so mu tri leta in šest mesecev kazni. V pobreški kaznilnici se je obnašal čisto dobro in zato je dobil pogojni dopust, tako da bi ostanek svoje kazni lahko prestal v smislu kazenskih predpisov na svobodi. Kazen bi mu potekla sicer 4. marca 1937. Repnik pa se je izkazal kot nepoboljšljiv tal: 15. t. m. je bil odpuščen iz kaznilnice, že 20. t. m pa je že zopet opravljal svoj rokoniavharski posel . Ko je namreč 20. t. m. popoldne njegova bivša gospodinja Sitnr Ivanka šla »kozi vežo svoje hiše. je opazila, ila se je med omarami v veži skrival nek moški. Ko ga jo hotela vprašati, kaj hoče, je neznanec zbežal na podstrešje, gospodinja pa za njim. V tem pa je že spoznala svojega nekdanjega hlapca Repnika. Repnika, ki v hišo golovo ni prišel z lepimi nameni, so aretirali in po vsej verjetnosti bo moral sedaj odsedeti preostali del prve kazni, zraven pa bo gotovo dobil še kake priboljške za ponoven |ioskus tatvine. Smrt pod drevesom Maribor, 21. febc. Tragična nesreča, ki ie zahtevala mlado življenje, se je pripetila tc dni v fcrnem logu. Skupina ljudi je v gozdu padlrala drevje. Med njimi je bil 25 letni Avgust Venclel iz Radmožancev Sam je podiral jelšo, njgovi tovariši pa v bližini mlado bukev. Ko se ie bukev začela podirati, je obvisela v vrhovih drugih dreves in drvarj* so jo zaman skušali spraviti na tla. Pustili so jo tako viseti ter so nadaljevali s podiranjem drugega drevja. Vendel se je mudil še naprei pr svoji jelši. Ito ie naenkrat nekaj počilo ter je na drevju viseča bukev sama zagrmela na tla. Padla je v smeri, kjer se je nahajal Vendel ter ga udarila z vrhom r vso silo po glavi. Pod silnim udarcem je počibi lobanja kakor orehova lupina in Vendel se je umiraioč zgrudil na tla. Še predno so njegovi tovarši misli do njega ter ga izvlekli izpod drevesa, je ž ' izdihnil. Nesreča je povzročila v celi okolici veliko sočutja z ubogo žrtviio. Žrtve gozdnega dela Od včeraj na danes so pripeljali v bolnišnico kar tri žrtve gozdnega dela. Je to Klešič Frančiška, 27 letna dninarica z Janž, ki ji je drevo hudo poškodovalo glavo in desno roko, ko so podirali včeraj drevje. Njeno stanje je precej resno. Druga poškodovanka je Kristina Puš, 33 letna žena malega posestniku, ki so jo pripeljali v bolnišnico z zlomljeno desno nogo. Ko so namre? spuščali v gozdu po drči drva, ji je priletelo poleno v nogo in jo zlomilo. — Prav Janko, 29 letni krojaški pomočnik iz Hrastja pri Šenčurju, pa si je zlomil levo roko. Ko so namreč podirali hraste, mu je padel tram na roko in mu jo zlomil Začetek ob 20. uri. Sobota, 22. februarja: Apropos, kaj dela Andula? Premiera. Izven. Nedelja, 23. februarja: Ob 15 Madame Butterfly. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20 Apropos, kaj dela Andula? Izven. Ponedeljek, 24. februarja: Zaprto. DRAMA. Na pustno soboto in nedeljo so v drami tri predstave in za vse tri predstave veljajo globoko znižane cene. V soboto zvečer se vprizori Pesem s ceste, v nedeljo popoldne Frak, zvečer pa Tuje dete. Za nedeljsko popoldansko predstavo veljajo cene od t0 Din navzdol, za večerni predstavi pa od 20 Din avzdol. Kdor se hoče prijetno zabavati, naj poseti predstave v dramskem gledališču. OPERA. A proipos, kaj dela Andula? je češka opereta. Libretista sta znana strokovnjaka v lahkem žanru gg. Bogumil Polach in Jiri Zalman- Skladatelj je slavni avtor češke opere Švanda dudak Jaromir Weinberger. Že v Svetem Antonu smo spoznali, da češka opereta dostojno reprezentira svoje avtorje in lahko ter uspešno konkurira operetam drugih narodnosti. Pa še neko drugo posebnost inia češka opereta, katero moramo posebno podčrtati, in sicer, da se njena glasba, pa tudi najmodernejša vselej naslanja na melodiko češke in slovaške narodne pesmi. To je glavni vzrok poleg posrečene vsebine, da se novejše češke operete tako uspešno uveljavljajo pri občinstvu. Naša izvedba te češke operete je zelo skrbno pripravljena in prepričani smo, da bo delo še večji uspeh kakor pa Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Naslovno vlogo igra gospa Po-ličeva, Ferryja — gosp. Drenovec, Tonika — gosp. Peček, Jarmiro — gdč. Sinerkoljeva, Lalo — gdč. Cankarjeva, brivca Alojzija — gosp. J. Rus, Franca Nebojse — gosp. Zupan, vedeževalko — gospa Ra-karjeva, Dopita — gosp. Simončič. Režijo ima gosp. Zupan, dirigira kapelnik Ralia, ki je komponiral tudi nekatere vložke, številne plese našega baletnega zbora je naštudiral gosp. Golovin. Pretni-jera je izven abonmaja. Prav tako tudi repriza na pustno nedeljo zvečer. * Radi o Programi Radio Ljubliana: Svtholu, 22. februarju: 12 Plošča za ploščo - napev v napev. — 1*2.4.’) Vremenska napoved, poročila. — objava uporeda, obvestila. — 13.15 Plošča za plošč*« — napev v narpev. — IH Za delopust! (Radijski orkester) — 18.40 Zdrav in poniankljiv Kovor (jr. Vilko Mazi). — 1!) Napoved čaora). — ‘2*2 Oas, Poročila, objava sporeda. — 22.16 Radijski jazz. Konec »b 23. uri. Drugi programi: Sobota, 22. februarju: Belf/rad: 90 Narodno pesmi. — ‘20.5*0 Karneval. — ‘21.10 Operetna ura. — 2*2.20 Sprehod j*0 Bul Kradli. — Zaf/reb: ‘20 Klavir. — ‘20.510 Vokalni koncert. — ‘21 Orkestralni in čelriistični koncert. — 22.15 ‘ (o»na glasba. — Dunaj: 10.‘25 Operetni večer. — til.41) l' llm. — *22.1(l Veseli pevski ansambli. — ‘23.05 Jazz. Drobtz iz domovin i4 dni gladoval V zaporih okrožnega sodišča v Kruševcu imajo zaprtega vratarja nekega hotela v Vrnjački Banji, ki ima obsedeti pet let robije. Ker pa običajno zgledi radi vlečejo, je tudi pričel z gladovnim štrajkom po vzgledu umrlega rekorderja Svetozarja Lukiča. Obsojeni vratar Kojič je bil poslan v zapor in obsojen zato, ker je kot vratar okradel več vil v letovišču Vrnjački Banji Nenadno pa se je spomnil; da bi se morda dala omehčati trda srca sodnikov in je začel gladovati. Sprva pazniki niso tega sklepa opazili, ker je Kojič redno sprejemal hrano, vendar jo je delil svojim jetniškim tovarišem. Sele pred nekaj dnevi so opazili na njem znake onemoglosti. Zdravniku, ki ga je preiskal, je Kojič povedal, da že kakih 14 dni ne sprejema nikake hrane. Vendar je zdravniku uspelo, aa je gladovalca pregovoril, da je začel spet hrano sprejemati. Ker je Kojič čvrste narave, mu lo stradanje ne bo preveč škodilo. Z mlinom vred potovat po Moravi Kmet Stefanovič iz vasi Brešani pri Požarevcu je imel na reki Moravi svoj mlin, katerega so tudi drugi kmetje skrbno uporabljali. Ker je mlin postal precej dober vir dohodkov, je lastnik opustil svojo gostilno iu se ix>svetil svojemu mlinu. Dela je imel mlinar vedno dovolj, kamni so neprenehoma mleli žito in koruzo. Pred včerajšnjim pa je Stefanovič ustavil delo in preplašen povedal kmetom, ki so bili v mlinu, da se je začel mlin majati, ker butajo vanj velike ledene plošče. Kmetje so urno poskakali iz mlina in po ledenih ploščah prispeli do obale. Lastnik sam pa se ni mogel odločiti do tega. da bi skočil za njimi in se rešil, temveč je oslal v mlinu, nadejajoč ise, da bo mlin kljuboval ledenim ploščam. Toda ledene plošče so se v vedno večjih količinah gnetle ob mlinu in butale vanj in kmalu se je mlin odtrgal od obale. Ljudska čitalnica v Celju v prvem letu svojega delovanja Celje, 21- februarja. V četrtek zvečer se je vršil ob lepi udeležbi članstva prvi redni letni občni zbor Ljudske čitalnice v Celju. Ljudska čitalnica v Celju je bila ustanovljena jeseni I. 1934 in je že v prvem letu svojega delovanja pokazala pravico do obstanka. Kljub zelo težkim razmeram je pokazala v kratki dobi svojega obstanka veliko delo na polju prosvete. Občni zbor je vodil predsednik, prosvetni inšpektor v pok. g. dr. Kotnik, ki je jkmIhI obširno poročilo. Iz slednjega je razvidno, da je Ljudska citalnica začela z delom |>rav v trenutku, ko so padli v Marseillu usodepolni streli. Prva prireditev mladega društva je bila svečana komemoracija za velikim vladarjem in številna udeležba je |)ričala kako globoko je odjeknila strašna vest v vrstah naših prijateljev. S svojo prvo prireditvijo je I.jud:ka čitalnica že tudi nekoliko pokazala, kakšno hoče biti njeno delo: vzgajali svoje člane v dobre in zavedne državljane. Društvo se je tudi udeleževalo vseh pa-trijotičnih prireditev. V prvi sezoni je priredilo več prireditev, ki so vse lepo uspele- Na prosvetnih večerih so predavali: prof. Šedivy o Sofiji, drugi prosvetni večer je bil |>osvečen 60 letnici rojstva pisa- — Hudim pesta: 20.30 Madjarske pesmi. — ‘21.50 Deli-besove s'kladbe. — ‘23.15 Plenim Klasba. — Trsf-Miluu: ‘20.515 Goldonijeva komedija Sprotni a vdova. — ‘21.55 Violina in klavir. — 22.45 Plesna j?ila«ba. — Jlim-liari: •20.515 Res'piiKhij#va oipeva »Potopljeni zvoik. - Prit f/a: 10.15 Pihala. — ‘20 Zabavni koncert — ‘20.40 Provaz* niikova oipera Poljub ljubez-ni«. — 22.15 Plošče. — ‘2P2.30 Lahka glasba. — Varšava: 20 Lahka im plesna Klatfba — ‘21.30 Choipimov koncert. — ‘22 15 Odlo-mki iz rilma sNjeprova velika ljubezen . - Berlin: ‘20.10 Tretji paradni večer malica radn,i«keKa orkestra. — Konifjsberfj: 20.10 Karneval. Hambnrp-Stnttffart- Monakovo: 20.10 Pester vet'er. — Vrati slava: ‘20. VJ Wa8?nerjcva opera Leteči Holandec*. — Lipsko: 21) 10 Plešoči kosmi. — Ktiln: 20.10 Kralj valčkov Johann St-rau-ss. — Frankfurt: 1!) Vojaška godba. — 20.11 Karneval ob Renu. — HcromUnater: 20.15 Koračnice. — ‘2)1.10 Krenrskova Kla.sbona burleska Ravnote.'?. ie ali <(’as1 naroda . - ‘21.50 Melodijo iz «Valukovega čarac. — ‘22.30 Plesne plošče. telja Meška. Takoj nato je predaval Vinko Zor o zgodovini evharističnih kongresov Največja prireditev je bila pa misijonska razstava, združena z misijonskimi dnevi. Razstavo samo je obiskalo nad 200(1 oseb. Sledilo ie predavanje o potovanju s parnikom kraljica Marija jjo Sredozemskem morju. Predaval ie o tem zanimivem predmetu prof Janko Mlakar. Nato nas je pri prihodnjem prosvetnem večeru popeljal jirof. l7r Grafenauer po Južni Srbiji. Bilo je še dvoje prireditev: materinska proslava in prosvetni večer, na katerem je predaval vseuč. prof-dr. Lukman o evharističnem bogoslužju v dobi mučencev. Vsa predavanja so večinoma spremljale lepe skioptične slike. Poleg tega je pa Ljudska čitalnica priredila tud' običajen Miklavžev večer za otroke, ki je us|iel v splošno zadovoljstvo. Članom, posebno iz okolice, je bila na razpolago društvena čitalnica, ki je bila odprta vsako nedeljo in praznik ter bogata društvena knjižnica, ki obsega nad 20P0 knjig. Odbor je imel <) sej, vložni zanisnik pa izkazuje I H številk, došlih dopisov je bilo 31, odposlanih 82. Knjižnica je v tem času izposodila 976 posetiiikoin 1625 knjig. Blagajniško izročilo izkazuje celokupnega prometa 10.049.85 Din. Obširna poročila sta podala tudi odbornik za Ireznostuo delo in odbornik za narodno obrambno delo. Iz obeh poročil je razvidno, da je društvo v prvi dobi svojega delovanja posvečalo tudi tem aktualnim vprašanjem vso svojo pozornost. V imenu nadzornega odbora ie predlagal g. dr. Voršič celokupnemu odboru absolutorij s pohvalo, ki je bil soglasno sprejet. Pri volitvah je bil izvoljen ponovro dosedanji odbor s predsednikom prosv. insjjektorjem v pok. g. dr. Kotnikom na čelu. Pri slučajnostih se je razpravljalo o aktualnih dnevnih vprašanj ih, ki zadevajo ljudsko prosve o in so bili sprejeti razni sklepi glede bodočega delovanja Ljudske čitalnice v Celju Vsaj pet ur Prvih pet ur spanja služi za okrepitev obrabljenih stanic. To je počitek telesa- Tri ure, ki slede tem petim, nam pa dajejo potrebno količino sanj, ki jih potrebujemo za svoje življenje prav tako kakor moči. Ves svet ponoči sanja. Tisti ljudje, ki pravijo, da sanj ne poznajo, ne govore resnice. Ti imajo samo take sanje, ki ne motijo njihovega spanja. Sanjamo pa vsi ljudje brez razlike, nekateri bolj urno, nekateri bolj mirno, kakor je tudi življenje ljudi bolj mimo ali bolj urno. Ljudje, ki ne potrebujejo spanja Ljudje, ki so živeli posebno polno življenje in razgibano življenje; kakor n. pr. Napoleon ali Edison, ljudje, ki je bilo že njihovo življenje samo polno resničnih sanj, ne potrebujejo te obvezne količine nočnega sanjarenja. Življenje jim daje vse tisto, o čemer navadni smrtniki le sanjajo. Zato takim ljudem zadostuje pet ur spanja dnevno. Manj, ko nam vsakdanje življenje daje sreče, uspeha ra utešenja, več sanjamo. Ljudje, ki so Skrivnost vstajanja Sami sebe govorite: rad bi vstal, pa ne morem. Toda v svoji notranjosti veste, da je res prav nasprotno. Lahko bi vstali, pa ne marate. Cim bo vaše življenje postalo bolj zanimivo, bolj interesantno, boste v enem samem skoku planili s postelje. Dr. Mersey s pensilvanske univerze je dokazal, da ima vsak posameznik nekako gotovo količino gibalne in .vzpodbujevalne energije. Ta količina va-rira in se menja v času od enega tedna do treh mesecev, toda povprečna doba za njeno trajanje je 4 do 5 tednov. Ta učena ugotovitev noče reči nič drugega, kakor da si v človeškem življenju v rednih presledkih sledita dobra volja in potrtost. To lahko vsakdo opazuje sam na seb;. Kadar je človek v dobi potrtosti, je najprej potrebno, da dosti spi. Takrat že sam po sebi hodi zgodaj spat in pozno vstaja. To je zdravilo, ki si ga je ustvarila narava sama in ki ga ne gre spreminjati. V razdobju dobre volje pa človeku ni dosti do spanja, najrajši bi cele noči prekrokal. Tudi če ne pije. Ljudje, ki so dobre volje in zadovoljni in ki Skijoring z volom je tudi svoje vrste zabava. imajo dosti dela, katero jih docela okupira, ne spijo niti toliko, kolikor bi morali. Toplota in vstajanje Fizična toplota igra pri vstajenju tudi svojo pomembno vlogo. Mrzle sobe nam nalagajo neko vrsto mučeništva. Dosti bolje je živeti v zložni toploti, čeprav je zrak morda malo težji, kakor pa prenašati in trpeti njraz, ki je sicer zelo zdrav. Ce je v naši sobi komaj za spoznanje bolj mrzlo, kakor v postelji in če vas zjutraj čaka topla kopel. vam bo zmeraj prav lahko vstati. Človek se mora naučiti hodili spat in naučiti se vstajati, preden je lahko kos naravnim pojavom potrtosti in dobre volje. Preden zaspite, premišljujte pet minut o ugodju spanja in o tem, kako se bo prijetno po dobro prespani noči prebuditi. Ce morate vstati zgodaj, si že zvečer prav dobro predstavite in prikličite v spomin: zakaj? Ce boste zares hoteli vstati, boste to storili. Ce pa ne, vam sploh ne bo do tega, da bi šli iz postelje. Vadite svojo podzavest, da vas bo budila ob pravem času. Ce hočete doseči to, vam je treba samo trdno hoteti, preden zaspite, pa boste gotovo zbudili ob zaželjeni uri. _ , Ko zazvoni budilka, si privoščite še pet minut poležanja, da boste bolj uživali prijetnost vstajanja. Slabo je vstati takoj, ko vas kliče budilka. Lezite na hrbet, raztegnite roke in noge, zleknite hrbet, dihajte prav globoko nekajkrat, to ne zato, da bi delali telesne vaje, temveč kar tako za zabavo. Takoj boste prebujeni. Začel se bo nov dan, novo življenje. In če je začetek dober, potem — verjemite — da vam bo tudi ves dan potekel dobro. In ne samo ta dan, marveč vsi dnevi, katere boste začenjali na ta način. Loterijski paradiž Macao, prestolnica portugalske kolonije ob južnokitajski obali 100 km daleč od Cantona, živi posebno življenje. Pošilja v Evropo svilo, čaj in plavilo indigo ter kljub krizi dobro zasluži. A ves zaslužek roma v žepe lastnikov loterij in številnih igralnic, ki izkoriščajo vse prebivalstvo brez razlike sloja. Težaki, »kuli«, kupujejo srečke »beraške loterije« (Pack-Cap-Pio) po en kitajski cent, t. j. 25 par. Žrebanje se vrši trikrat, dnevno: opoldne, ob 19 in opolnoči. Množica, ki takrat oblega loterijske prodajalne, zajezi ves cestni promet. Meščanskim slojem je namenjena loterija San Pio. Srečka stane 15 centov (5 Din). Žrebanje se vrši enkrat v teku vsakih pet dni. Bogataši imajo svojo Po-Pio. Srečka stane 300 Din, žrebanje se vrši enkrat na teden, glavni dobitek znaša do 5 milijonov Din. Poleg loterij prazni žepe priljubljena igra »fanfan«. Natakar v igralski beznici spusti pod pokrovom več pesti zlatnikov (samo liho število) v okroglo kovinsko škatlo. Odstrani potem pokrov in pokaže odprto škatlo igralcem, ki imajo po eno minuto časa, da bi približno ugotovili število zlatnikov. Nato se sprejemajo stave in prične natakar jemati iz škatle po 4 novce skupaj. Vprašuje se, koliko zlatnikov bo naposled ostalo na dnu: samo eden, dva ali tri? Igralci so stavili na te številke. Oni, ki so uganili, dobivajo v zlatu izplačano trojno stavo. Šola odrezavosti Samski prestol — po dolgem času en sam pre stol v angleškem parlamentu za Edvarda VIII. Londonska policijska uprava vzdržuje posebno šolo za detektive. Gojenci morajo v stalnih presledkih pismeno odgovarjati na vprašanja, ki zahtevajo dokaj duhovitosti tem bolj, da imajo gojenci na razpolago samo tri minute časa. Navajamo dva primera in seveda brez odgovorov. Uganke so tako prikrojene, da se lahko rešujejo na več načinov in dobiva uradno priznanje samo najboljša rešitev. Gospod X. je odšel na počitnice in naročil slugi, da bi mu pošiljal na deželo vsa pisma. Šele na železnici med potjo se je spomnil, da je zaklenil svoj poštni nabiralnik in ne ve sluga, kje leži ključ. Zato je takoj pisal domov: Odprite omaro v moji knjižnici in našli boste ključ na drugi polici od zgoraj pod mapo z napisom »Dnevna pošta«. Vendar ni prejel v teku treh tednov počitnic nobene pošte. Ko se je povrnil domov, je bil nabiralnik natrpan z nujnimi pismi. Gospod X je poklical slugo in rekel: Kaj to pomeni? Mar-vam nisem naročil mi pošiljati pisma? Mar nisem vam pisal o ključu od nabiralnika? Sluga se je zelo začudil, se zamislil in odgovoril samo nekoliko besed, ki so takoj pomirile gospoda X. Kaj mu je rekel? Ravnatelj neke banke se je moral podati na daljše morsko potovanje. Nekoliko ur, preden je od- rinil parnik, se je nenadno zglasil pri njem bančni ponočni čuvaj in ga rotil, da bi odložil potovanje. Rekel je: Ko sem stal sinoči na straži, sem nekoliko zadremal in sanjal, da je doletela vaš parnik veliV« nesreča- Potopil se je z vsemi potniki vred. Bojim se, da je vaše življenje v nevarnosti. — Ravnatelj je bil v zadregi in res ostal doma. Prihodnji dan je prišlo poročilo o žalostnem koncu parnika, s katerim je bil namenjen potovati. ParniK se je res razbil v megli na skali in so utonili vsi potniki. Ravnatelj je poklical čuvaja, mu stisnil roko, se zahvalil in potem rekel: »Na žalost sem primoran vam odpovedati službo. Poiščite si drugo mesto.« Zakaj je odslovil čuvaja? Hitrost lastovice Pri filmanju nekega letečega letala so ujeli na filmski trak neko lastavico, ki je letela vzporedno z letalom. Primerjajoč hitrost letala in lasta-vice so veščaki ugotovili, da lastaviea prav nič ne zaostaja za letalom, kajti z letalom vred je preletela 150 km na uro. Na krajših progah pa ga more celo prekositi. V nekih primerih je dosegla hitrost 450 km na uro. Golob doseže na daljših progah do 100 lun na uro. Mrtvi in dva živa »Nič,« je ponovil. Šel je parkrat gori in doli. Koraki so mu bili hitrejši in nemirnejši. Naenkrat se je ustavil, vzel časnik z mize in stopil tik pred njo. Roke so se mu tresle, ko je razgrnil list tako, da sta se uvodnik in mrtvaško oznanilo pokazala na isti ravnini. Zdaj je bil bolj bled od žene. Ko je pokazal na vrstice, se mu je glas skoraj prelomil od razočaranja in tesnobe: »Reci mi odkrito, če to tukaj odtehta ono tam zgoraj? Ali je to prava cena?« Vzdignilo jo je. Zdaj sta bila tesno drug ob drugem. Streslo jo je okrog usten. Ko je videla njegovo brezmejno, samotno razočaranje »Ne«, je rekla, »ne«. Tako ji je bilo, kakor da se hoče v njej nekaj zlomiti; naslonila se je na njegova ramena in zajokala. On pa ji je zmeden in hvaležen gladil lase, kakor da bi si jo iztrgal nečemu tujemu in sovražnemu. Dvignila je glavo. Skoraj boleča ostrost je ležala na njenem zajokanem obrazu. Tako močno ga je zgrabila za roko, da je zabolelo, in rekla: »Kaj res ne moreš razumeti; tako rada te imam, da ne morem prenesti, če kdo o tebi slabo govori.« Stal je znova bled in osamljen ter jo gledal: »Ali je kdo to storil?'. »Da,« je rekla trdo. Spet se je sesedla in spet se je oklenila njegovih ramen, jok je stresal vse njegovo telo. Kakor v neki odsotnosti ji je gladil tilnik in govoril pridušeno in tiho, skoraj ugasnjeno: »Saj ni nič.« Lice pa, kakor da mu je bilo mrtvo. 3. Vso nedeljo nobeden od njiju ni šel iz stanovanja. Nista se dogovorila, naneslo je tako, V takem je bilo obema pač prijetnejše doma. Naslednje jutro — bil je navaden siv ponedeljek — je policija povabila Bergerja k novemu zasliševanju. Malo ga je začudilo, pa tudi razjezilo. Saj ga je spomin na prvo zasliševanje še vedno mučil. Zato ni niti zinil, ko je predal svojo službo in šel, da bi opravil. Ko se je oglasil v stražnici, je opazil, da je njegov prihod vzbudil čudno zanimanje. Dežurni mu je s posebno vnemo pokazal do inšpektorja. Ta je sedel že pripravljen, očividno ga je pričakoval. »Sedite, prosim,« je dejal. »Par vprašanj samo, da izpolnimo vaše prejšnje izjave.« Z nemirnimi rokami jn premetaval popisano polo papirja po mizi. Zdelo se je, kakor da se še obotavlja. Berger je bil kolikor toliko miren. Saj je že prvi večer izpovedal vse potrebno. Medtem ko je čakal, se je mogel celo razgledati. Videl je, kako je oktobersko solnce zažgalo steber prahu preko sobe, kako se je ta steber razšel in spremenil v svetlo ploskev in kako se je ta ploskev vsedla prav na papirje gospoda policijskega inšpektorja Liera. Videti je bilo kakor žaromet v gledališču. Tistile papirji igrajo za zdaj glavno vlogo, si je mislil. Aretiran najbrž ni še nihče. Toda vztrajno inšpektorjevo molčanje ga je nazadnje vznemirilo. V njegovo čakanje se je splajila tista nevarna nepočakanost, ki prime človeka, ko je nekaj neprijetnega pred njim, pa bi se ga rad čim prej odkrižal. Ko je gospod policijski inšpektor na vse zadnje pogrknil, se je pripravil. Pazljivo je gledal, kako se je njegovo veliko, mastno in kolikor toliko prijetno obličje nagnilo nad papirje. Gledal je napeto za hitrim preletavanjem žabjih oči preko vrstic, kakor da zavisi vse od tega, kaj bodo našle. »Vi ste torej videli oba zlikovca?« Berger se je zdrznil. »Da,« je odgovoril. »Se pravi, vsa stvar je trajala le minuto ali dve.« Lier je sedel naslonjen naprej, komolce je položil na pisalnik in ga nepremično gledal: »Poznali ju torej niste?« Berger je zmajal z glavo. »Ne,« je odgovoril. »Tisti, ki sem ga najbolje videl, je imel črno masko na obrazu.« »Kakšno masko? Pomislite malo.« »Ne vem. Vem samo, da je bila črna.« »Kakšen pa je bil on? Velik ali majhen?« »Mislim, da velik. Sicer pa sem to že povedal.« Inšpektor je spet pogledal v papirje. »Res je,< je rekel. »Tega se torej spominjate?« »Da.« Nastal je majhen molk. Berger je nemirno čakal, da preneha. Zdelo se je, da bo dolgo trajal. Nazadnje se je inšpektor dvignil — tako, da se je opiral le še z dlanmi ob mizo in ga ostro gledal: »Kaj pa oni drugi,« je rekel, »ki je bil brez maske?« Berger se je za hip začudil, obraz mu je pri tem postal malce otroški in skoraj neveden. »Oni drugi?« je dejal. »O njem sem povedal vendar vse, kar vem.« »Popolnoma vse?« »Da, mislim vse. Res ne vem...« Čutil je, kako njegova zmedenost raste in kako je ne more krotiti. Inšpektor ga je ostro gledal. »Popolnoma vse?« »Seveda. Več ne vem. Saj sem ga saino za trenutek videl.« »In ni nosil masko?« Katero uro vstanete? Ce bi vedeli, da boste jutri dobili milijon, pa bi vam bilo kljub temu zagotovo težko vstali zjutraj navsezgodaj. Kajne? Postelja je tako prijetno topla in svet zjutraj tako mrzel, vsaj za večino ljudi. Svet je mrzel, ker nam odreka toliko reči, po katerih hrepenimo. Toda treba je samo, da ga nam polepša upanje, pa nam ne bo težko vstajati, marveč bo težko iti spat. Spanje vrši trajno nalogo, daje nam počitek, daje nam možnosti, da zberemo in poživimo svoje moči in nazadnje nam omogoča tako zvano regresijo kakor imenujejo to psihiatri. Regresija je povratek v svet sanj. kjer črpa duh nove moči za prihodnji dan. oropani vsekega resničnega zadoščenja, sanjajo j noč in dan. Takim ljudem je treba velike količine i tega vzpodbujajočega življenskega sredstva, da lahko vztrajajo v sovražnem svetu Nasprotno pa srečni ljudje, ki so mirnega in pozitivnega duha, ki vedo kaj hočejo in vedo, kaj delajo, ti se lahko zjutraj dvignejo brez vsake najmanjše težave. x Ce pa vas delo spravlja v nevoljo. če vam ne ugaja, če ne vodite pred seboj nobenega ohrabrujočega upanja-, če vam kaka stvar grozi, če dvomite, tedaj boste pa zmiraj skušali svoje sanje podaljšati in vam ne bo do tega, da bi zgodaj vstajali. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček,