250. številka. Ljubljana, nedeljo 1. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prujeman, za avitro-ogerske dežele ia celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za LJubljano bre» pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za Čotrt leta 3 gold. 30 kr., »a en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom no računa 10 kraje, za tnesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za poi leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cona in Bicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeuian za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoio Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Flotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V l.| u ■»!j a ii i 81. oktobra. Ljubljanski dopisnik graške „Tagespost", kakor je videti prostovoljen žurnalist, ki le sem ter tja za pero prime, obdeluje zopet naše Članke, v katerem smo možnost izgovorili, da na narodni podlagi moremo in bi morali vsi Slovenci zložni in edini biti. Tudi tukajšnji organ renegatov in birokratov nam zarad tega očita omahljivost, kakor da bi bili kedaj v tem listu kaj protivnega govorili, in ne zmironi poudarjali, da nam je narodnost prva, iz česar izvira samo po sebi, da ako smo v vprašanjih občeČloveške svobode in liberalnih idej z naprednjaki vseb omikanih narodov enih misli, vendar temu ne žrtvujemo v principu niti trohice narodne ideje, katera nas pač veže s Slovenci konservativnega ali klerikalnega kroja, strogo pa nas nasproti postavljak naši narodnosti vselej sovražnim Nemcem, Če so še v drugih še rečeh tako „liberalni". Tega mi uijsmo nikdar zatajili, čemu tedaj vaš nemški krik, ako nij samo običajno obrekovanje in sumničenje ? Nemci in naši ustavoverci, ki so, ali se delajo tako čndno pametne, da nemško usta-voverstvo ali hegemonijo nemškega elementa s svobodoljubjem identificirajo, si nikakor dopovedati ne dajo, da noben pošten Slovan (izrodkov in samopridath odpadnikov ne štejemo mej Slovane) tako dolgo z Nemci ožje politične zveze neče, kakoršno oni hote, dokler ne bodo vsi Nemci onega nemškega Frankfurtčana kot nemškega patrijota slavili, ki rajši francoski govori, nego nemški, rajše svoje otroke francosko izreja, nego nem-ško (ker se kakor znano s fancoskim jezikom Sarajevo. (Izv. dopla iz Bosno.) Sarajevo, po turški „Bosna-Saraj", je glavno mesto „vilaeta" (dežele) B o s n e. Tukaj so vrhovne deželne upravne oblasti s sedežem ,,valija" ali guvernerja. Sarajevo je še precej mlado mesto. Ustanovilo se je namreč stoprv po osvojenji Bosne po Turcib. Okolo Saiajeva je mala ravan, tolika kakor n. pr. ljubljansko močvirje. Kavan je pa okolo in okolo zaprta s precej visokimi gorami. Skozi mesto teče potok Miljačka, ki se kake četiri milje nižje v reko Bosno izliva. Broj Sarajevskih prebivalcev je skoro nemogoče na tenko povedati. Jaz bi cenil Sarajevo na kakih 45.000 prebivalcev. Mej njimi jc kakih 30.000 mohamedanov, 10.000 grkokatolikov, 300O rimokatolikov, 1000 Judov in 1000 ciganov, kateri so glede vero-izpovedanja ali mohamedani, ali pa pagaui. tudi dalje pride, nego z nemščino)- Ob Sašu francosko-nemške vojske bo bili na Francoskem ultramontanci in liberalci edini, vsi Francozi; isto tako so na Nemškem liberalci in klerikalci edini bili v nemškem patriotizmu, edini v zabavljanji in psovanji na vse kar je Francoskega. Ce ste tedaj vi narodni, zakaj bi mi ne bili? Kar je pri vas čednost in krepost, to je pri nas omahljivost in slabost, ka-li? Hrvatje in Čehi. Otvorenje hrvatskega vseučilišča je dalo povod prej „Poslu z Prahy", v sredo pak „Narod. Listom" in ob enem „Pokroku", da primerjajo v posebnih Člankih mej narodom češkim in hrvatskim, ter o uspehih poslednjega. — Grenke so besede, katere „Na.-rod. L:sty" objavljajo namreč: „ Junaški narod hrvatski je po dolgoletnem boji slavil minole dni slavnost, ki je največje važnosti za celo Slovanstvo. Hrvatje imajo p r v o slovansko vseučilišče v Avstriji, a mi Cehi, petmilijonni narod, premožnejši, duševno bogatejši narod, ki si je prvi mej vsemi narodi v izhodnji polovici Evrope ustvaril lastno vseučilišče, od kodar se je daljno prišlim tujcem nova duševna hrana podajala, narod ta dendenes, po pet stoletjih, nema višjega izobraževališča, niti za svoje lastne sinove! In vse to so zakrivile sedanje razmere v narodu. Kaj, ali smo morebiti mi se manje pogumno pogajali za pravice in potrebe svojega ljudstva, nego Hrvatje? Ne! Voditelji češke politike nij s o znali ugodnih razmer ob pravem Času porabiti v prospeh naroda; z izvrstnim materijalom, Sarajevo je baje glede veličine in lepote za Carigradom drugo mesto evropske Turčije. Vnanje lice mesta je vse skozi orijentalnega tipusa. V Sarajevem začenja se uže Azija. Kakih dvajset minarttov, belih tenkih in visokih džamijskik (mošejuih) stolpov moli v zrak nad drugimi poslopji, ki so navadno samo eno nadstropje visoka. Minareti so pokriti s kositarjem, ter se uže od daleč v solnci svetijo. Turški farji kličejo iz njih, naj viSje liue po večkrat na dan „verne" k molitvi. Z visoko povzdigueninia rokama, obrneni proti jugoizhodu, kjer sveto mesto Mekka, turški Jeruzalem, leži, kriče na ves glas svoj ho-ku8-pokus, da sc daleč okrog razlega. Jaz sem jih večkrat pazno poslušal, pa nijuein nič razumel. Brž ko ne kriče v turškem ali arabskem jeziku. Samo na koncu svoje formule zakriče kolikor mogoče glasneje in zatezajoče, kakor da bi rekli „t-u-r š-k-a v-j-e-r-a"! Sarajevske ulice (mahale) in trgi (čaršije) so za turško mesto še precej katerega jim je slednji poda;al pod ministrom Potockim, in drugič pod gn fom Tlo h en w ar t o m. „Narodu našemu je v ugodnem trenotji manjkalo državnikov, ki bi se mogli izkazati faktično z resničnimi plodi svoje politične modrosti. Da, še toliko narodu našemu njegovi državniki v up dni čas nijso vedeli priboriti, kar se jim jo dobrovoljno ponujalo, in celo dvakrat, ker narod v tem ogledu nij nič nasprotoval. — Ko bi bili razumni, še vse več bi imeli mi denes, nego imajo Hrvatje pri manjših močeh. Toda zaradi samega kauclerstva in ministerstev so bile najvažuejže zadeve — postranske — tačas. Ko bi bili le hoteli, jabolko pomirjeuja, bi nam samo bilo palo v naročje. Ali zidalo se je od strehe navzdol, namesto pri temelji. V politiki velja le korist. Kaj nam pomagajo, poleg sta-n čeških organov, vsi naši diplomati in voditelji, kakor skala trdni, ako narod nič ne ve o plodu njihovega delovanja. Uže 14 let prinašamo vsi raznotere žrtve, trpimo vsi, ali razmere naše so vedno hujše. Zares le v činno8ti vzraste narodu našemu plodonosni mir i pravo, — in to le na domač h tleh j — predramimo se uže iz dosedanjih papirnih fundamentalek končno h kacemu pravemu, trdnemu in zdravemu fundamenta bodočnemu, v politično in narodno življenje". „Pokrok" pak o „vspehih Hrvatov" piše: „Otvorenje hrvatskega vseučilišča je dalo povod našim narodnim protivnikom in domačim samim, da prvi dokazujejo nam, ka hrvatski vspebi začenjajo baš od te dobe, od kar je 20 hrvatskih poslancev šlo v pe-štansko zbornico, domači protivniki pak zopet lepi, snažni in mnogi tudi s pločami pntla-čani. Sicer se pa tudi v Sarajevem, v sredi mesta, nahajajo javna smetišča in gnojišča. Sedaj je v Sarajevem pet stranih konzulov: avsti o-ogerski, ruski, pruski, angležki in francoski. Trgovina je samo srednja, in sicer zavoljo pomanjkanja dobrih cest do dalmatinskih morskih pristanišč. S kupčijo zanimajo se veČjidel samo grkokatoliki in judje. Mohamedani ne marajo dosta za nje. Rimokatolik i in cigani so pa večjidel rokodelci in obrtniki. Društveni jezik je srbsko-hrvatski. TurŠčine se prav malo čuje. Judje, prave biblične prikazni v Bvojih dolgih kaf-tanili, govore mej soboj španJKki. Petnajstega in šestnajstega stoletja pribežali so pred inkvizicijo iz Španskega v Bosuo. V posadi sta v Sarajevem navadno po dva bataljona domačih redifov (domobrancev), nizama (linije) je malo. Sedaj smo pa tudi še dve bateriji sem dobili in dva škadroua konjikov, sestavljena iz pustolovov in klativitežev skoro vseh evropskih narodov. Vojniške kasarne trde, da je to nasledek „činneu politike. Res mi Cehi le % bolcstnostjo pogledujemo na minolih 14 let, v katerih si nijsmo priborili niti svojega državnega prava. Edini svoj zavod, — češko politehniko, — le to smo morali prepustiti na milost in nemilost dunajskemu „rajhsratu". Toda, naj bi bili Hrvatje ostali pri pasivni opoziciji, ter čakali, da se Magjari pomirijo z njimi dobrovoljno, denes bi ne bili slavili otvorenja jugoslovanske univerze, denes bi ne bil Ma-žuranič ban hrvatski. — Oni so delovali za se, oni nijso hoteli upraviti Avstrijo, nego le domovino svojo. Toda vsi oni naši protivniki nam ne povedo, kako so mogli Hrvatje delati v svoj prospeh. Od 1. 1H07—1873 je narod hrvatski stal, kot en mož v opoziciji proti Pešti. Da bi zlomili slednjih odpor, ustvarili so si 1. 1868 unijonistično veČino v deželnem zboru zagrebškem, Uauch in Vakanovič sta gospodarila po turško, narodna opozicija je bila v zaporih, žurnali pregnani in konfnkovani, vendar so 1. 1873 na prigovarjanje dvornih krogov v Pešti naredili sami s Hrvati po-mirjenje. Vse to zahvalijo Hrvatje svojej V8trajnosti, ki tudi vrh tega nijso nikdar pozabili, da pri onem pomirjen ji gre ob čast naroda, ter Magjari v načelih morajo priznati d ržavno-pravno neodvisnost trojedne kraljevine. Vsi ti vspehi Hrvatov nas izpodbujajo k pasivnemu odporu, kateri naj ima pred očmi vedno te dve gesli: modra vstrajnost in — činnost v ugodnem trenotji!" Politični razgled. SolriHiiJe «?«'>.«'!«' V Ljubljani 31. oktobra. V tivŽHVttviit zrifaš'tr je interpeliral 30. okt. poslanec lloscr kaj je vlada storila za izvršenje konfesijonalnih postav. — Za Krouavetrov nasvet o prenaredbi postave glede poprave združevanjske postave se sklene postaviti odbor devetih. Volila se je komisija za urejevanje gruntnega davka. Poslauec Graf pravi, da ne prizna te komisije za legalen zastop, na kar mu predsednik odgovori, da je to zanikanje ustave, ki se ne more priznati. Prihodnja seja bode stoprv v četrtek. Ceitv misli vlada uže zopet konec novembra k novi volitvi gnati, ker zdaj „stari" so naj večje zgrade v Sarajevem, zidane so prav kakor v Avstro-Ogerskej. Mestni oddelek, kjer rimokatolik) stanujejo, in kjer je tudi Ramostan milosrčnih sester, imenuje se „latinluk" ker se rimokatoliki sploh za ,.la-tine" imajo. V narodnih pesnih spominje se večkrat „devojka latinka". Sarajevski in sploh bosniški prebivalci so preko srednja človeške veličine, jakega ohrodja, visokega odprtega čela, fino vrezanega nosa in bolj temno kostanjevih, nego črnih las. Tudi črne oči so redke, navadno imajo Bošnjaci rjave oči, sem ter tje pa tudi modre. Njihovo ponašanje je mirno, resno, molčeče in nekako apatično in brezčutno. Ta ne ravno vabljiv in prikupljiv potez v bosniškem zua-čaji je sad turškega fatalizma. Sploh se je orijentalen duh globoko v društveno življenje vrinil. Na ženskem spolu dopada mi zlasti lepa, ponosna in lahka hoja, posebno pri Turkinjab, ki ne trpe toliko, kakor krist-janke. Sarajevke imajo las, da jim bogme in „mladi" ne pojdejo v rajhirat in bodo torej svoje mandate izgnbili. Otjerslei ministerski predsednik je dejal v svojem ogovoru pri finančnem razkladanji, da je upati, ako je dežela le malo požrtvovalna, da se v dveh letih finance popravijo. Yiit*n f<- države. O ^rni*jfOš*i se brzojavlja iz Dubrovnika: Črna gora je vso svojo vojsko na noge postavila. Velika razburjenost vlada mej Crnogorci. Dalmatinski cen. namestnik baron Itodič se je peljal v Kotor, da se tam o vsem stanji poduči. — Kakor ta telegram kaže, bati se je zlo, da iz podgorične stvari velik plamen ne postane. Bivši francoski minister Jules Simon je izdal brošuro v kateri brani republikansko vlado „narodne obrambe" od 4. sept. 1870 ko so sovražni Nemci v deželi stali. To vlado in njene ude namreč napadajo vsi sovražniki narodne svobode legitimisti, bonapartovci in orleanisti. Lepo J. Simon piše za republiko. On pravi: „Ali je človekn potreba imeti gospoda da je potem svobodcu". Ali je dedovanje modrost V ali se mora dvorne priliz-neže nad soboj trpeti, da se more resen in delaven biti? Ali je to konservativno, če se revolucija dela proti republiki in ako se vsak lojalen poskušaj republiko utvrditi z odbijanjem njene organizacije nemogoče dela ? Mi kličemo svojim protivnikom: vi ste konservativci, bodite torej tudi republikanci, ker le republika more še družbo rešiti. Republika je mir, red in svoboda. Io ona je tudi bodočnost. »'tisti svoje krute čine nadaljujejo in Španijo pustošijo. Na valencijski železnici so, kakor se „Times" piše, 20 štacij požgali, 47 telegrafskih postaj podrli, 138 vagonov razbili. Tudi veliko mostov so podrli. In to vse v lastni domovini! Poveljnik Karlistov LosaOO. ki je s svojo Četo od republikancev tepen bil, pustil je svojo vojsko in pobegnil, a bil mej potom spoznan in zahvaten. O fmnrihnlflifu ne je zadujič veliko govorilo, da je v denarnih stiskah, (ker nij hotel od svoje domovine nikoli nobene službe). R mski občinski svet je torej sklenil na leto dajati mu 3000 lir, občinski zastop v M;ner-vino pak 300 lir. Druga italijanska mesta bodo ta izgled posnemala. Iittitmt so izpustili, ker se je bilo bati, da hi v zaporu zbolel. Ou se je moral, poleg tega, da je 100.000 gld. kavcije položil, tudi zavezati, da nemške drŽave ne bode zapustil. Bismarckov napadač Ititliiifiit je 30. okt. v AVllrzburgu od porotnikov krivega spoznan posknšanega umora, ter obsojen na 14 let ječe, 10 letno izgubo državljanskih nij treba žimnatih šiujonov na tilnik si vezati. Pogleda so jasnega in nekako melanholično ognjenega. S 14. letom so deklice telesno popolno- razvite. Na večer kopljejo se turške deklice v Miljaški, ali pa prepevajo v gručah po bližnjih vrtih srbske na rodne erotične pesmi. V rožnih ženskih delih so Sarajevke zelo spretne. Svilnata in zlatna vezila na turškej in srbskej narodnej nošnji so vsa z roko narejena. Kakor je na Slovenskem ime „Mica" najbolj priljubljen*) in najbolj razširjeno, ravno tako tudi pri Turkinjah v Bosni ime Mcjrima (Marija). Kakor je na Slovenskem vsaka Mica rada „lepa" Mica, ravno tako hoče tudi v Bosni vsaka Mejrima biti „dilber" Mejrima. Sicer je pa v Bosni ženski spol, in sicer pri vseh treh veroizpovedanih, malo Čislan. Oboža-vateljev ženske krasote, je v Bosni preklc-mano malo. Če gresta mož in žena n. pr. na semenj, naprti mož svojej zakonskej polovici toliko tovora na pleča, da hodi kar v dve gubi pod njim, on pa gre ponosno pra- pravic in pod policijsko nadzorstvo. Da bi bil kdo z njim v zvezi se pri obravnavi nij dokazalo. Dopisi. l/pod lan ni is 29. oktobra, flzv. dop.| (Slovenski narodni učitelji i u njih značajnost.) Kategorično smemo iz reči, da je vsakdor vreden zaničevanja, kateri nij značajen. Vsekako se ta možata lastnost v prvi vrsti pravično zahteva od — narodnih učiteljev. Pravo zrcalo značajnosti vsacega moža je njegovo vedenje v narodnem oziru. Ako se oziramo v zgodovino, vidimo, da so bili vsi pravi narodnjaci, tudi pravi — značaji j le kakovšna nestanovitna metla, ki nij bil vreden, da ime nosi, je bil — nenarodni. Značajni sinovi svojega naroda povsod gotovo nijso bili taki, kakoršni so premnogi naši učiteljski kolegi, kateri kar trepečejo videči svojega nemškutarskega inšpektorja in uže pol ure daleč pred njim svoj klobuček pod koleni potiskajo baš zato, ker vedo, da se jim bliža njih želodarsk „bavbav" in se uže udrihajo na prsi, ker so morda kedaj govorili slovensko, a ne nemško, kakor hi rad njih „bavbav". Kar sapa leti v nje, zaradi prevelike pozornosti, da bi le gotovo ne povedali kakovšne domače slovenske mej Bismarkovo „hofšpraho"! Sram vas bodi kateri ste taki kolegi (?!) naši! Sramujte se, ker vas omikane može 10. stoletja presegajo Ženske starega veka. Kaj je rekla Spartauka? — Nikar ne mislite glede avan-zmii, da bog zna kako visoko pridete na lestvo, ali pa da ste izgubljeni, ako sc ma-škoradite pred tncimi želodarskimi mašinami, ki nijso pedagogi! Kažite povsodi, posebno pa v šoli pred deco, da vam je naša slovenščina najsvetejši jezik, da ne bode naša mladež šalobardast i, kakor je moral biti naš slovenski kmet za nemških vitezov po 9. stoletji naprej. Pa ne le v ustnem, nego tudi v pismenem poslovanji bi morali biti pošteni Zahtevajte, da vam šolske in tudi druge gosposke le slovensko dopisujo. Iz tiitiNko okolic*«' 30. okt. [Izv. do p.] Koncert, ki ga je rojanska čitalnica nedavno napravila v prid nekemu pogorelcu v Občini odlikoval se je v mnogih obzirih mej veselicami, katero omenjeno društvo tako pridno napravija. Prvič je bil jako mnogo- zen poleg nje in k večjemu iz svojega Či-buka (fajfe) kadi. Izobraženejši Turci so začeli staro turško nošnjo zolo opuščati, ter se, izvzemši fes (rudečo kapo), celo po parižkem žurnalu nese. Džamij ali mošej je v Sarajevem mnogo. Pri vsakej džamiji je mala škola, v katerej se pa razen branja korana in pisanja skor nič drugega ne uči. Prva džanrja v Sarajevem je zelo bogata. Cul sem, da ste dve tretjini bosniškega teritorija njena lastnina. Bosna je, kot jej tudi vsi inostrani turisti priznavajo, glede prirode ena naj kras-nejših dežel v Evropi. Najlepši kraji so S:ebreniška- in Višegradska planina, gnezdo divjih zvera in sestanek hajdukov, Kupreška visočina, pokrajina okolo Jajce, Tuzle in Maglaja, dolina, v katerej Piva od slapa do slapa pada in Neretva ropoče , ravnica Jaljuga i. t. d. Nikjer nij dolgočasne enoličnosti, nego povsod se panorama lepo iz-premenja. brojno obiskan in premda se je od dohodkov mnogo v stroške obrniti moralo, sme vendar tudi pogorelec s pridobljenim milodarom zadovoljen biti. Ne mislim vam tu posamezne točke programa, katere so se z občnim priznanjem vršile, navajati. Burna pesen „Naj viharja moč razsaja'' naredila je velik ansk vtis, in s prepričanjem smem trditi, da na besede omenjene pesni bi ne mogel skladatelj bolj primernega n ipeva zložiti. Sploh se sme o našem pevovodju g. Ilsidrichu reči, da duh pesni s svojim napevom izvrstno zadene. Omenjeno pesen je pevalo 40 čvrstih možkih glasov tako navdušeno, rekel bi junaško, da je kar gromelo. V drugih točkah smo pa zopet tako mile samospeve in Čve-terospeve slišali, da je bilo vsa ginjeno in navdušeno. Mlada, 10 let stara pevka gdč. K., učenka g. Ileidriha obeta mnogo za bodočnost, ima jak glas in poguma dovolj. Ona bo za Čitalnico izvrstna pridobitev. Po dokončanem programu radovalo se je zbrano društvo po domače mej petjem in napitnicami izvrstno v pozno noč. Izvrstni mestni čve-terospev nam je Še marsikatero lepo, na rodno zapel. Bodi tu javno hvala izrečena vsiiii okoličanskim in mestnim pevcem, posebno pa g. lleidricliu, katerega zasluga je v prvi vrsti, da je koncert tako dobro vršil se. V nedeljo ima čitalnica dramatično predstavo „Mlinar in njegova hči*, kakor vsako leto, in kakor se sploh po Avstriji — ne-vprašaje po zdravem okusu — na tisti dan igra. Iz Trfttll 30. okt. [Izv. dop.J Zimski čas je nastopil s svojimi dolgimi večeri. Nij več prijetno na prostem. Vsak rad pobegne v gorko sobo. Društva začenjajo svoje zimske sezone urejevati in pričel se bode zopet čas zabave in zanimivosti. Slavjamka čitalnica v Trstu bode začela svojo zimsko sezono v soboto 7. t. m. z zabavnim večerom, pri katerem se bode predstavljala igra: rNij ljubosumen". Pevci, kateri slove, kot izvrstni, iznenadili borio nas z raznimi komadi. Uže sedaj čestite ude opozorim, naj se mnogobrojno udeležiti blagovolijo prvega veselega večera. Lansko leto napredovala je tržaška čitalnica tudi v tem, da je bilo vsako soboto literarno predavanje in branje zanimivih reČij iz poezije in znanstva. Upamo, da nas bodo letos zopet vrli gospodje z enakimi berili razveselili. Veliko veselost je napravila pri nas smešna novica, ki smo jo čitali v vašem listu, da je namreč ljubljansko mestno starešinstvo poklonilo nič inenj, nego celih 200 forintov, kot „narodni dar" severno-polarski ekspediciji. Prej smo imeli vendar večji rešpekt pred Ljubljano. O o tvor j en j i vseučilišča v Zagrebu, se v laških novinah veliko piše; članki ti prav naravnost poudarjajo važnost tega zavoda za Slovane na jugu, zraven pa očitno grajajo dunajsko univerzo, da nij poslala na prijazno vabilo, svojih zastopnikov k svečanosti. Italijani hvalevredno obsojujejo naravnost nemško, Slovanom protivno stranko kot nevoščljivo in omiko zavirajočo vsem nenemškim narodom. Italijanski listi ponavljajo besede italijanskega profesorja iz Bo-lonje, ki je v Zagrebu govoril: „Narod slovanski je z močjo civilizacije stopil na površje in je poklican v orijentu užgati luč kulture in osvoboditi narode, kateri pod krutostjo niusleuiske divjosti vzdihujejo. Jugoslovani uživajo velike simpatije pri omikani Italiji (pravim omikani, ker tržaških bastardatov in Slovanofagov ne štejem mej Italijane). Zagrebško vseučilišče je napravilo zopet močno vez proti sovražnikom svobode'in napredka." Domače stvari. — (Denes zvečer je slovensko gledališče) v Ljubljani. Igra se: „Mlinar in njegova hči". — (Vodja ljubljanske hranilnice) gospod JaneŽič je dobil za zasluge pri zidanji realkinega poslopja naslov cesarskega svetovalca. — (Iz Vipave) se poroča, da je pre-skušnja v slapski vinorejski in kmetijski šoli pod vodstvom R. Dolenca prav dobre vspehe pokazala. — (rU či t el j s k o društvo za slovenski Štajer"). Odbor je v svoji seji 17. t. m. v Ormuži sklenil zahvalnico g. dr. Dominkušu za stavljenje interpelacije v deželnem zboru zarad preobloženja slovenskih šol z nemščino po spodnjem Štajerskem. — (Nemško gledališče.) „Laibacher Ztg." konstatira včeraj, da je nemško gledališče v Ljubljani slabo. — (Epidemična griža.) ki je v Sel-cah pri Kranji pomorila 0 ljudij izmej s4 obolelih — je ponehala. — (Tifu s) se je prikazal epidemično v Besnici, fara Javor v ljubljanskem okraji. Dozdaj je 18 bolnih v 25 hišah. —o—. — (Lov) se letošnjo jesen v ljubljanski okolici prav dobro obnaša. Zajcev je mnogo prepelic je bilo sicer malo, kljunačev pa ne manjka. Pretečeni teden je bil velik lov pri Kranji, katerega so se udeleževali tudi ljubljanski lovci in kjer se je ubilo nad fiO zajcev. —o —. — (Iz K oz a rij) pri Ljubljani se nam piše 30. okt. : Da bodo meščanje vedeli, kakšno prešičevo meso se jim včasi od vnanjih kmetskih ljudij prodaje, navedem sledeče: „Pri nas v Kožarjih razsaja u/e dalj časa čudna presičja bolezen; naenkrat dobi pre-šič po vsem životu rudečkasto kožo, se peni in v pol ure pogine. Namesto da bi ljudje to mrhovino dali konjar ju, pokupi vse to eden tukajšnjih kijžarjev, meso nasoli in posuši, ter proda potem meso kakor tudi mast. Ta teden je poginilo v tej okolici na tak način uže 27 prešičev, in kakor sem zvedel, pokupil je imenovani kajžar skoro vse, jih na-Holil in jih bode ako mej tem časom ne pride roka pravico, lepo v svojem Času drago prodajal. — (Požar.) 22. t. m. je v DobliČah pri Crnomlji vinski hram J. KosiČev pogorel in 240 veder vina v njem. — (Obesil) se je v Konjicah hlapec Fr. Vangcit iz Kranjskega domu. Mož ga je baje preveč pil in zblaznel. — (Zločin.) Cuje se od Šmarja na Goriškem sledeči strašni čin: Iz še neznanega vzroka napala sta dva fanta od Ocsjakov pri Vrtovčih tretjega iz Ilrastja pri Smarji, ter t?a umorila. CJovori se, da so bilo temu strašnemu prizoru priče neke ženske, ki so bile na potu v Trst in prosile kruteža naj odjenjata od svojega živalskega poodvzetja, ali zastonj, zastonj tudi vse nesrečneževo prošnje, kateri je morilcema kleče vpil: Pustita me vsaj živega ! Še mrtveca suvala sta brez8rČneža, katera ima sodnija uže v rokah. Razne vesti. * (Zaradi revščine umoril oče svoje dete), in sicer v Pragi v „židech". J. Ninger, bivši zaznašalec raznoterih listov pri železnici v Pragi je bil pred nedavnim odpuščen iz službe, ter vsled tega v tako revščino pahnen, da nij bil v stanu plačati niti najemščino, še manj otroku svojemu i 24. letno j ženi kupiti hrane. V trenotji, ko nij bila žena njegova navzočna, vzdigne malo dete iz zibelje, naredi z rutice oprtnico, ter ga obesi na kljnčavnico. Ko si je še samemu sebi hotel podrezati vrat, so ga prijeli, a izročili sodniji. * (Javna varnost naDunaji), je uže od nekdaj slaba. Te dni je bil zopet na javnej ulici, v dunajskem predmestji Sechs-baus, umorjen železniški uradnik Bernart. Policija je prišla, kot je to navada in tudi tu v Ljubljani, ko je bilo uže prepozno. Morilca so vendar uže zaprli. * (Dar fraribaldi in.) Po celem svetu znani bogatač njnjorški John Anderson, ki je v ustanovo akademije prirodoslovnih ved, daroval prof. Agasizu csl otok, je nedavno poslal iskren dopU staremu generalu (iari-baldiju in v prilogi 5000 franc. z obljubo, da mu enako pismo pošlje vsako leto. Javna tajnost je, da fi.ribaldi živi na otoku Ka-prera jako skromno. * (Velikansko ščuko) ao ujeli te dni na Angleškem v ribniku angleške kraljice pri Vindsoru. Tehtal«, je 35 funtov, dolga je bila 2 črevlia in 10 palcev, v objemu je pa imela 2 čevlja. Jikre so tehtale 3l/a funtov. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo (vseli svetih dan) 1. novembra 1874. Mlinar in iijoi»"<>vsl Žalostna igra v 5 dejanjih, po K IJaupachu poslovenil V. M al a vasic. Osobe: Crnnt, mlinar — — — — — gospod fiušteršič. Marija, njegova hči — — — gdč. Podkrajlkova. Županija, njegova sestra--gdč. Ledarjeva. Korenita, vdova---— gdč. (tornikova. Konrad, njen sin, mlin. poni. — gospod Schinidt. T.uka, grobokop — —--gospod J, Nolli. Pivok gostilničar — — — — gospod Jekovoc. Meta, njegova žona---gdč. Namretova. lMiliovon — — — — — — — gospod IJiis. Matija, kmečk fant--— gospod Antončič. Dva mlinarska lilapea. Pivko vi otroci Prikazni duhov na pokopališči. Godi so v nokej vasi; prva tri dejanja na sveti večer, zadnja dva tri tedne pozneje. Kasa so odpre ob 1 ,7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. 1'rihoihija tilov, predstava i><> v nobvtv 7. novembru 1874. ehs- Prodaja -^ne hiše iii gospodarstva. Prekrasno Tuhorslio posestvo im Visokriu (VVeisftch), poleg Kranja, je takoj naprodaj zaradi važnih rodovniških poinčr. Posestvo je na vesti od Kranja proti Kokri in KoroSkem, ter je sposobno za vsako poilvzetje. Pri hiši jo kegljišče, vrt za zeljenavo in sadno drevje, poleg tega lepo zemljišče ob Kokri, ki je ugodno in pripravno za kakov pivovar ali pa mehanični mlin itd., sploh priporočam to posestvo kot plodonosno za vsako podvzetjo. Kupci naj blagovolijo do konca novembra posestvo ogledati. Ži\ina se pa 2. novembra proda na trinjom sem-nji v Kranji po javnej dražbi. Natančneje se poizve o posestvu in kupu pri lastniku Jan. I'a\lieu, domačo Tubor 11» Visokem h. št. 7. (:5<>l— 7) Zobni zdravnik Dr. Tanzer, docent zdravništva za zobe na c. k. univerzi v Gradcu, (806—4) .stanuje tu v l.jul»Ijuiii, pri „Slonu" štev. sobe f>I In B2, II. nadstropje, in ordiniia vsaki den v /0I10-slovji in BObni tehniki od 8. zjutraj do 6. uro zvečer. Ker n«» jo premnogo bolnikov oglušilo, osinu«' tik ie 80 3 „ 8:; | H'4 „ 10 V«eni lolnin moč in idravje orei leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere k Barry •_'s lot lit jo nij bolezni, ki ki jo ne kila ozdravila ta prijetna y.dr:i\ihia hrana, pri odrašecnih i otniiih brez medicin in stroškov; zdravi VM bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetlko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, prelilajenjo, nespanje, slabosti, zlato žilu, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šuiin nje v ušesih, slabosti in Idcvanje pri nosečih, Otoihost, diahet, tikanje, shujšanje, bledićico in pre-hlajenjo; posebno 86 priporoča za dojcnee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80*000 spin i val zdraviliiili, brc/, vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja I>r. VVurzerja, g. V. V. Boncka, pravega profesorju medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, I>r. Sliorelamta, Dr. Caniphella, prof. Dr. Ded«'', Dr. Ure, grolinje Castle-stuart, Markize de Ihelian a mnogo druzih imenitnih otiob, se razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj. ! Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, I', onu, 10. jul. I8.r)2. Ke\ alcscičre Du l*>arry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnih boleznih, a t. d. pri kaninju, pri prisadiji\cm a hoMinein draženji \ sca Ini cev i, zaprtji, pri boleluiein hodcnji v obistih in mehurji, trganj« v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredst\o m- samo pri vratnih in prs nib boleznih', ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. i,L. »S.) Hud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winche»ter, Angleško, 3. decembra 18-12. Vaša izvrstna Kevaleseičrc je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sum glede vašega zdravila, ter vas topi" vsakemu priporočam. James Shorolanu, ranocelnik, '.m;, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e 1 h t e i n a. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Parry \ >i-.-iransko, najbolje spričevalo. Dr. A n ge l s tei n, tajni sunit, svetovalec, spričevalo št. 76.991. t) bergi nipern, (Badenako). 82. aprila 1872. Moj pationt, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Kcvaleseiere du Barry po-poloama zdrav. Viljem I! ur kar t, riuiocelnik. M o u t on a, Istra. Priliki Kevalesefčre du Uarry so izvrstni. l'e rd. Clausbergcr, e. kr. okr. zdravnik. M. 80.416. Gosp. F. V. Heneke, pravi prolesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ 1: e r 1 i n e r K 1 i n i s e h o \V o c h e n s c h r i t' t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zahiiu, daje ozdra- vila enega mojih otrok lo takozvana „Revalenta Ara bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno ved in več hujšalo, ter^vedno bljuvalo, »kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v t> tednih. St. (34.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na uespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in lupolioiidriji. Št. 7y.Hlo. Goipo vdovo Klenimovo, DtlSBeldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 7f>.N77. Flor. Kollerja, c. kr. vujašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.1)70. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skorov lircznadejni prsni bolečini in pretresu čutnie. Št. 75.D28. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah, i t. d. Kevaleacičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede' hrane. V plehastih pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., L fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.. — Kovaloaciore-Biscaiten v puiicah a 2 gold. 50 kr. is 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodajo: Barry dn Barrv A Comp. na l>u« nuji, \tuII(lN4hgi.HHo it. 5, v LJubljani Ed. U a lir, v *-it*«iti bratje Oberanzmeyr, v Ium-bruJka Dioohtl & Frank, v Celovol P. Birn-t> u c h er, v LonM Ludvig Mtillor, v .ti url bora F. Kolotnik 4 M. Morio, v Merama J. B. -it o ck ban it; u, kakor v vseh mostili pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. zavarovalno društvo za življenje in dohodke f JLonrtomš* Poddružnica za Avstrijo, Opcniriiig Nr. 8 na Ihmaji. Zavarovana istina (kapital) ... ........ Ustanovna zaloga ............. Izplačila na zavarovalne pop dbe, dohodke, dalje na odkupovanje zavarovalnih pogodb od začetka društvenega poslovanja do 30 junija 1873 ..... n 46,960.800 65 „ llas.lt;i*il.t in vsa druga pojasnila dajejo g^. zastopniki in (304—3) generalno zastopništvo ah kranjsko, Koroško, južno Stirsko in Primorsko v Ljubljani g. Valentin Zeschko, glavni trg h. št. 279. Fes. 253,736.050 — cts. „ 46,069.887 10 „ Ur Ljubljani, dunajska cesta, zdravniške droge: Gabriel Piccoli. lekar „k angelju" v priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane AliallierillOVa listna VOda lil %.ol)lli |>rall. Od vsako sobne In ustne bolesni obvaruje vsakdanjo rahijeujo moje ustne vode in mojega zobnega prahu, kujti ta dva produkta služita onoliito za to, da so ojači zobno meso, da so odpravi gobasti* zidino meso, da so (dirani zdravi duh .sape in naravnu barva zob, da *e /avarujejo pred kostnim Jedenjem, pred zobnim kamenom, ki jo zobni glazuri tako nevaren. Ccuu lluš«« natne rod« «KI kr., -I.uilj:«. k«ib'ut'gn pnilni -IO kr. (70—17) l/il('C*(*k \/d C lllllt' 111 C. Okc Najboljši dozdaj znani žolotlčni likčr; pospeši cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom nova moč in novo življenje. < eim ILis«- ho Kr. Nezmotljivo sredstvo proti mrzlic 1, gotOVO zdravi proti vsaki preiiebovulni bolezni. 1'spch mojega zdravila jo pa iskulena istina, in vsak bolnik, ki ho sam na seln to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, dajo n aj k r ep k ej šo in n aj-gotovejše sredstvo zoper mrzlico mej vsemi dozdaj znanimi. 1'Iiimu kuNla HO kr. I I rlVO 11(11 \ (\sko (lOJ ŠeVO ji^ll'IlO Olji*, naravnost iz Kcrgena v Norvegiji naročeno. Posebno so rabi to bergensko dorievo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti š k r o te 1 j n o in , proti sušici, kroničnim lipu-IČajem si koži in u c r v o z n i ni bolečinam, (ena originalne fltaie 80 kr. Pravi Seidlitzevi prah, i 1 tlaša 50 kr. Pravo borovniško žganje s soljo, Pai;*liailO-siril|) iz riorence, i Bala I gold. Voda lancasterske lilije. (i.) gub, ter neirladka. Ts voda ila koži nenadejano belost in mehkoBt, jo obvaruje prezgodnih Daredi, da vidoma Zginejo. Dalje ^e rabi, da m1 preženo pegi- in mOZOU, In da ozdravi naglo poke, katere se narede zaradi suše ali Z eno besedo, ta VOda je pravi zaklad SS toaleto, zaradi eesar fo po pra\ iei VB6 dame, katerim j.' za lejioto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena ll»>e i ajld. Naročila zunaj Ljubljane na zg&rej imenovane droge, kakor tudi mi vse drugi zdravila -'. >> tnogoie z vračajodo se poŠto proti poŠtnetn povzetji izvršujejo. Stroške za embalažo in eksvedici sjicdicijo itd. iKKjradiju tjoapodjr Lomiti nI i. IsdateJj m M uicuntstvo Odjgotoren; Maks Arnuč. J.jafivnina iu ubh ^JNaioOne UHk»rneu.