Politični ogled. Avstrijske dežele. V drža^nem zboru pride sedaj mnogo naJ7ažnejšib posta7 v kone8no obra7na70, ker so razni odbori S7oje delo izvršili. Ako bo 7ečina konser^ativno-narodna lepo stano^itna, tedaj bo kmalu odpravljeno od liberalce^ u^edeno posiino legaliziranje, u^edena bo no^a in boljaa obrtnijska postava, oderuška posta^a, dalje posta^a zoper ponarejanje 7ina, postava, po katerej bodo za vojake nesposobni nekaj malega morali plaee7ati, kateri denar pride 7 posebno blagajnico, iz kateve se bode podpora delila ženam, otrokom m splob zapuščenim osebam 7ojako7, ki bodo morali iti na 7ojsko; gruntui da^ek bo tako ura^nan, da bo se po no7em načinu začel računiti od 1. jan. 1881 uaprej, 7endar tako, da bode 78ak kuiet zamogel do tiste dobe pritožiti se pri deželnej komisiji za pritožbe (reklamacije). Poata^a 0 bosenskej upravi je pa uže sprejeta tako, kakor od ogerskega drža^nega zbora. Glaso^iti Ofenheim uvidevši, da bi bila njego^a 7olite7 zarad kupo7anja glaso^ o^ržena, odložil je sam rad poslanstvo, preden je umazana reč prišla^ja^no obra7navo; to je tudi od njega bilo najpametnejše. Siromakom v Galiciji do^olilo je se '/2 milijona brezobrestnega posojila iz drža^ne blagajnice. — Grof Taaffe je baje hotel d?a konsei*7ati7ca poklicat 7 ministerst70, toda 7se odložil, ker so žugali odstopiti Stremajer, Horst in AVeidenbeim. No, ko bi le boteli biž odstopiti, 7e8iaanarodov, 7ečina da7keplačilce^ bi se goto^o ne jokala. — Baron Hlibner je 7 delegacijah onienil, da je Bismark po francoskej 7ojski hotel pograbiti polovico A^strije ; dalje S7eto7al je baron Hiibner, naj se A^strija poakusi porazumiti z Rusijo, da ne pride z ruakim narodom 7 boj; judo^sko-nemške in liberalne liste so te pametne besede tako ugriznile, da te od Angleže7 in Bismarka podmitane duše kar rohnijo in se penijo same jeze! To je gotovo pomenlji^a prikazen 7 Avstriji! — Jako osupnila je S7et no7ica, da bodo okoli cesarskega mesta Dunaja začeli navažati nasipe in delati šance, da bo Dnnaj 7elikanska trdnja^a, kakor Pariz ali Rim. Pravijo, da je to potrebno, ker je sedaj naša 7ojska slabša od uemake! — Nemško-pemski ^ poalauei so sko7arili spomenico proti tirjat^am Čeho7 in jo ho8ejo cesarju predložiti. — V Salcbui-gu je pogorel tamošnji veliki kolod^or. — Cesaiica je odpoto 7ala 7 Irlandijo na I07; cesarje^iS Rudolf pa gre 7 Draždane; pra^ijo zato, da si ondi izbere saksonsko piincesinjo za nevesto, ki bi utegnila toraj kedaj biti naaa cesarica. — V ogeiskem diža7nem zboru je poslanec Istoczy zopet tirjal, naj bi se 7si žido^i ali Judje iztiiali iz dežele, kei* so ti za 7se Ogerako naj^ečja nesreča. — V Zagrebu so dijaki magjaroljubi^im poslancem šipe na oknih vbili. — Vnanje države. Papež Leon XIII. baje zadnji 8as bolehajo, siromakom Ircem so poslali 10.000 lir. — Italijanska 7lada ro^lje 7 Albaniji, katero želi Turkom 7zeti in za sebe pograbiti. Sploh Italijani mislijo na boj; te dni je nemški cesarje7i8 prišel 7 Italijo potem ko se je bil dolgo pos^etoval z Bismarkom in starini Viljelmom. Tajiti se tudi ne da 7eč, da se po zgledu Nemčije na nos na 7rat orožajo Francozi, Belgijani, Holandčanje, Š^icarji, Š^edi in Rusi • dolgo orožja ne bodo mirno nosili. Zima je pa po 7sej Evropi silna, celo sred Italije zmrznilo jePerugijsko jezero. — Neprijazna proti nam pokazala je se Italija, ker je colnino na naše železo poz^išalo od 4 do 10 frauko^. — Ruska carica 7rnila je se iz Francoskega domo7. V Peteiburgu so več Nemce7 zasacili, ki so nibilistom tiskali na skri^nem ro^arske liste. — Eatoličani 7 Se^ernej Ameriki pobirajo za uboge Irce, 7 New-Yoiku nabrali so 25.000 dolarje^. — V Marokanskeni 7 Afriki so mohaniedani 7zdignili se zopei* oderuške Jude in jih mnogo ubili.