Zaupanja zadružnikov v Litmerku ni bilo mogoče dolgo zlorabljati Kakor srao že poročali dne 15. ju-lija i. i. v našern časopisu, je nemo-goee gtanje v vodstvu vinogradruške obdeiovalne zadruge Litmerk zante-vaio obračun pred Okrajnim so-dibtem v Ptuju. V sobotx3 6. avgusta 1949 se je vr-Šila v sejni dvorani MLO Ptuj javna razprava proti obtožencem: Alojzu Antoliču, tajniku in strokovnemu svelovalcu VOZ Litmerk; Matiji Vaupotič, predsedniku VOZ Lit-merk ter Frajricu S m o d i č u, bla-gajiniicu VOZ Litmerk. Poedind so znali izrabiti položaj in zaupan]e Aiojz A n t o 1 i c je bil sprejet v zadrugo precej časa po njeru ustano-vitvi na prLporočilo svojega braca. V zadrugi bi naj opravljal pcp sle tajnika in strokovnega sveloval-ca. V svoji pokvarjeni prebrisanosti in lahkomiseinosti ni mogel preko tega, da ne bi izrabil nerazgleda-nosti upravnega m nadzornega od-bora zadruge. S časom si je pn za-družnikih pndobil lako »avtoriteto«, da se njegovih nepravilnih postop-kov zadružniki niso upali javno kn-ttzirati, Antolič je znaJ izkonstiti njihovo mesntaliteto' — miselnosi; za-družmkov, bivših viničarjev,. lu je še polna ostankov preteldosta in ki jun jo je vcepil stari kapitalistični go-spodarski red: nekritično presojanje pastopkov goepodarja. Kljub vsemu temu je nerazumljivo, da je kot pre-ce.i razgledan človek mogel misliti na to, da njegovi postopki ne bodo pnšh nekega dne na dan, če ni že rnislil na to, da bo kontrola njego vega »po^iovanja« nekega dne od-krila malverzacije v pogledu pre-mošenja zadruge. Nič mu niso bili mar delovni na.po-ri zadružnikov, ker je lahkomiselno z&pravljal m razpolagal z njihovimi žulji, n\ pomislil na to, da zadruž-nUu kot vsi ostali pošteni državija-m vlagajo vse svoje sile v gospodar-sko zgraditev države. Zivel je samo za danes. Vesele družbe, ki jih je vabil na popivanje v zadružne kletl, so mu pomagale zapravljati zadmžno premoženje, zadružniki pa so osta^ali brez izpla-čamh zaslužkov za vložen-o delo. V svoji zlonamernosti mu je uspe-lo podrediti si predsednika zadruge Vaupotiča, da ta ni nadzoroval nje-govoga dela in ga uspaval tako, da ta ni opazil njegovih saboterskih na-klepov. Sam fizično ni delal v za-drugi. Ce bi moral, bi gotovo ve-del ceniti naipore zadružnikov. Nje-gove. poneverbe znašajo okrog 150 tisoč dlnarjev, medtem ko znaša go-q>odarska §koda zadruge zaradi sla-bega vodstva nad en miiijon din. Matija Vaupotič, predsednik zadinige, je bil v prejšnjih časih vi-ničar. Lmel je slabe lzktišnje že s prvim tajnikom, vendar ga to nl iz-učilo. Njegova lahkovernost temelji v precejšnji meri v njegovi vzgoji. Ni znal kritično presojati dejanj taj-nika Antoliča, ki ga.je spravil po-pokioma pod svoj vpliv, da je začel sam zapadati njegovim napakara. Ko se je teh nekaj nabralo,. ni imel več poguma stvari prijaviti, ker ss je čutil tudi sam prizadetega. Njegova krivda je manjža od Antoličeve. Franc Smodič je bil izvoljen blagajniik za-druge. Neodkritje pone-verjene vsote 11.000 diia, katero je prejel za v letu 1947 prodanega vo-la, ga je vzpodbudiio, da se je v lan&kesm letu okoristil s prodajo za-družnih drv. V zadrugi je porabil ve-liko časa za fizično deio, vendar je biJL toliko razgledan, da je kot za-družnik vedei, da se z žulji zadruž-nikov ne sme okoriščati on sam. Kot blagajnUk ni vodiil zadružnih blagaj-niških knjig, niti s« ni zainiimad za to, kje je denar za prodane proizvo-de. Ni se čutil odgovoniega za fi-nančaio poslovanje zadruge, prep^ustil je to vse Anloiiču. Okoriičanje z imovino skupnouti in zaaiemaz^janje funkcije ga je spravilo na zatožno klop. Razprava in sodba Razprava se je začela ob pol 9. uri. Obtožnico, ki jo je prečiial jav-m tozilec, je obtoženi Antolič razu-mel, se z večjim deiom točk strinjal ter priznal poneverbe zneskov, ki jih je prejel za vino, žganje, krcwn-pir, uiuetna gnojila itd. Poneverbo zneska 60.000 din je skušal prikriti z izjavo, da je denar v vinjono&ti zgubil na cesti. Ni vedel pojasniti, zakaj izgube na prijavil, niti niko-mur kaj povedaj o tem. Poaieverjeni denar. ki ga je prejel za iz zadmž-nega gozda prodani les, je sikušal opravičiti s trditvijo, da je bil to les iz njegovega gozda, ki da ga ru vložil v zadrugo. S tem denarjem da je hotel pokriti izgubljenih 60.000 din, m pa z.nal raziožiti, zakaj tudi tega ni storil. Odvzeto pšenico je skušal opravi-čiti z nižjim hektarskim donosora, kar se je pa po dokazu prič razbli-nilo, ker hektarski donos ne more več vplivati na pšenico v vrečah. OpravičUa za dejstvo, da je kot stro-kovni svetovalec naro^til čistiti go-zdove v času, ko je bilo treba ko-pati v vinogradu. ni našel. S te stra-ni }e razvidno njegovo minersko de-lo v zadrugi. Ln še mnogo stvari je. za katere ni vedel pojasnila. Za dva-najst kazravih dejanj bo prejel za-služeno plačilo Plod njegov&ga dela je okrog 800.000 dLn dolga v banki, in okrog 700.000 din dolga pri za-družnikih. Matija Vaupotič na vprašanje sod-nika, kako je v kleteh nastal pri-manjkljaj 400 litrov vina, ni našel odgovora; prav tako tudi ni dal za-dovoljivega odgovora še za 150 li-trov, za katere je priznal. da jib je znosil sam. S tajnikam Antoličem je soadgavoren, da sta v času. ko je bilo potrebno v vinogradu kopati, poslala zadružnike na čiščenje go-zda. naTne>to v vinograd. Franc Smodič jo priznal, da si je pridržal 11.000 din. da je prodal tn voze zadružnih drv, ni pa vedol raz-ložiti blagajniške^a prlmanjkljaja v Tnenkn okrag 7580 din. Ob zaključku razprave je sprego-voriJ iavni tožilec, YA je med dru-gim d^jal, da se v ča5?u. ko naše de-lovno Ijudstvo z velikan^skimi napo-ri ustvarj-a. iz zaostale države mo- derno industrijsko in kmetijsko raz-vito neodvLsno državo, pojavljajo ljudje, ki z aiarrnantniirni veatnii ho-čejo škodovati socialiiStičnernu ra2-voju, ali pa ljudje, ki se samoiiiicia-tivno, iz škodljivui namenov, osei>nih koristi ali na pobudo realicionarr.ih elementov vnvajo na vodiina mesta v upravne Ln gaspodarske u&taiaave, kjer s sabotažnimi akcijami, s siabiro vcxlsitvom ali z osebnirn okonšča-njem sikuisajo zavreti napredeik v na-ši državi. V to drugo vrsto ljudi spadajo ob-toženci, ki ao ^arru na račun zadruž-nikov razkošno živeli, nad zadruž-niki pa izvaj-ab pntiek, da stvar ne bi prišla v javnost. Javni tožilec je nato okaral*1 ' -ral obtožence ter govoriJ daljc širiem pomenu zadružniStva, <-.