294. številk*. Ljubljana, soboto 25. decembra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI peut-vrato 6 kr., de ae oenanilo enkrat tiaka, S kr. če se dvakrat in 4 kr. že ae tri- aH vedkrat tiska, uopiai naj ae izvole franklrati. — Rokopiai n ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvezdiu. ^pravniatvo, na katero nj »q blagovolijo posejati naročnine, reklamacije, or.iAT.ila, t. j. adui.nistrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej h: hiši Zaradi božičnega praznika izide prihodnji list v torek. P. n. gg. naročnikom. Po koncu tega meseca stopi jedini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" v deveto leto svojega izhajanja in začne se novo naročevanje. Uljudno vabimo vse p. n. gg. naročnike, da svojo naročnino ponove in vse prijatelje, da nam skušajo novih naročnikov pridobiti, list razširiti kjer je mogoče, in s tem podpirati slovensko stvar. Naj gg. naročniki izvolijo ob pravem času, prej ko mogoče, naročnino po poštnej nakaznici poslati, da ne bode nereda v razpošiljanji, ker odslej po sklepu upravnega odbora moramo list brez razločka vsacemu vstaviti, kdor nij naročnine naprej plačal. Administracija tedaj zdaj nema pravice pošiljanje podaljšati na upanje. ,,&lov. Nttrod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za celo leto.....13 gld. — kr. Za pol leta.....« „ 50 „ Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... 1 „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za celo leto.....1« gld. — kr. Za pol leta..... H „ — „ Za četrt leta .... 4 „ — „ Za en mesec .... 1 „ 40 „ Za gospođe učitelje na ljudskih šolah in za clljuke velja zill-£ifciiit cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — » v£rfmiiiMstracija „Sfov. Naroda". Božič! Posebni čas, božični čas! Narava spi smrtno spanje in beli mrtvaški prt odeva vse življenje. Cerkev, ki je vedela dobro porabiti vsako karakteristično dobo enakomerno tekočega leta, katera s praznikom vseh svetnikov prenaša melanholični značaj pozne jeseni v srca vernih, katera z veliko nočjo vzbuja v novem pomladnem času tndi nadepolna, vesela čutila v prsih svojih zvestih ndov, cerkev je smatrala tndi trdo mrtvo zimo kot najpripravnejši moment privesti s posebnim praznikom svoje deležnike do premišljevanja bornega zemeljskega bitja, in napeljevati jih k upanju v boljšo prihodnjost. In tako potujejo na sveti večer verni iz daljnih krajev, vsak v svojo cerkev, potujejo po snegu in leda, v tiho noč pa se razlega vabeči glas zvonov. Doma pa gori sve-tilnica pred umetno sestavljenimi jaslicami, in starec, ki ne more več od doma, moli tam svoj očenaš. Po mestih pa praznuje vsak v svojej družini, — doma, ta praznik, in blagor mu, kdor ga ima. Otrokom prižigajo po nemškej Šegi, božična drevesca, in v mladih krogih vlada povsod največje veselje. Borba, ki jo bojuje vsak za svoje bitje, za svoj obstanek, preneha v tacih trenotjth, in po celem širnem svetu vlada mir — sveti božični mir. In v tacih slučajih pogleda vsak z duševnim očesom rad nazaj v preteklost, v minole dni, ki so um prinašali in odnesli zopet žalost in radost, srečo iu nesrečo. Tudi nad nami se je preslikalo zopet leto, polno truda in boja, in le redko upa solnce je sijalo. Pa to nas nij utrudilo, uas nij oslabelo, če prav nijsmo dosegli — miru. Mir vsem dobrim ljudem na zemlji, odrešenje propoveda sv. oerkev denes. Želimo ga vsi. Ali baš ta božič ne more praznovati mnogo in mnogo od svojih ognjišč prognanih naših kristijanskih in slovanskih bratov na juga ! Spominjajmo se jih danes z željo, da jim bog da ljubi mir ob prihodnjem božiči. In potem se domislimo svojega slovenskega naroda, pak kdo je mej nami, ki ne bi molil, da kmalu, prav kmalu pride božičen dan, ko bodemo mogli reči, — božji mir in zadovoljnost, in odrešenje je mej nami Slovenci. Iz srbske narodne skupščine. Srbska narodna skupščina je imela 16. decembra burno sejo, katero tn brez komentara popišemo, saj naši slovenski bralci sami iz obravnave lehko sodijo, kakov dub veja v Srbiji, mej srbskimi poslanci, in aH je na spomlad pričakovati kaj, ali nič. Minister vnanjih zadev, P avl o vi o, je odgovarjal na interpelacijo o nekem Srbu Luki iz Črne Vare, ki je z dobrim potnim listom v Bosno potoval k sorodnikom, pa so ga Torki zaprli. Minister pravi, da je Srbija vse korake storila, da tega državljana dobi nazaj. Telegrafiralo se je do bosenskega valija in v Carigrad. — S tem odgovorom pa se skupščina nij zadovolila in pričelo se je posvetovanje, ki je jako burno postalo. Kujundžič: nJaz mislim, da se preko tega predmeta ne more kar tako preiti. Ako se sploh katere žrtve delajo v interesu državne moči, dela se to v namen, da država brani sigurnost svojih državljanov tudi zunaj svojih mej. Druge države često vojno Literarne razmere za rimskega cesarja Avgusta. (Konec.) Prej je smatral Rimljan slovstvo le za postransk nnegot;um,u katerim si je svoj „otiumu kratil; a zdaj, ko toliko prejšnjih opravkov poneha, postane ono večini glavni posel; zvlasti pesništva se poprimejo mnogi s vso resnostjo, in helenska popolnost v obliki služi jim za uzor. Oblika postane zdaj tudi glavna reč, kajti hvaležnih predmetov in snovij nij na izbiranje. Vsi umotvori te dobe odlikujejo se silnoj natančnost-joj glede prozodije in metrike, ter se držć pravil od aleksandrinskik pesnikov Ciceronske dobe postavljenih. Jako strogi in skrbni v tem obziru so imenoma Oird, Manlius in Gratius Faliscus. Tako je postalo to pesništvo sicer bolj umetno in učeno (pesniki so se kratko le „docti" imenovali), a manj popularno. Kajti na dvoru cesarskem gojeno in od njega pospeševano, navzelo ne je tudi več ali manj značaja dvorBke poezije, pesniki so postali dvorski poetje. Razumljivo je tedaj, da nijso vselej ravno od bog in muz navdihneni peli, ampak da so Čestokrat hoteči, nehoteči, le vladarskim namenom služili, opisovaje minulost od tiste strani, katera je bila vladarju všečna, goječi spomin na grozovitosti in nadležnosti od državljanskih vojsk prouzročene, hvaleči od javnosti odtegneno, priprostosti, pobožnosti in nravni čistosti udano žizen, slaveči vladarjeve zasluge in dejanja, in ga cel6 bogovom ne samo primerjajoči, ampak tudi prištevajoči. Na ta način se je to vse slabe časovne znake na sebi imajoče pesništvo preustrojilo in v „instrumentuni regniu znižalo, akopram se ne da tajiti, da je za Avgustove vlade dospelo na vrhunce svojega razvoja, kakor za Cicerona proza. Čem bolj pa se pesniki približujejo višjim krogom, tem bolj se odda- ljujejo od prostega ljudstva. Ker pisarijo kot dvorski poetje le za vladarja, za kak omejen krog znancev in prijateljev in za potemstvo, izgube sčasoma ves čut za prosto ljudstvo, ter je začnejo celo zaničevalno prezirati. Navesti hočem le znani izrek Hora-ciiev : „Odi profauum volgus et arceo." (O. III. 1, 1), in Vergilijev: „Piugui nil mitu cum populo." (Catal. 11. 64.) To pa jim provzbuja zopet pri ljudstvu nezaupnost in ua.stor. Tako nam je popolnoma jasno, zakaj so avgustovski pesniki, imenoma IT.racij, v vednem boji z nasprotujočo, starejše narodne pesnike povzdvigujočo stranko. Se le ko starejša generacija ponirje, pridobe si pesniki nove dobe večjo in občno veljavnost. Razven Avgusta, ki se je i sam med pesnike štel, (zložil je sebi v čast i slavo neki epos „Sicilia"), so umetno pesništvo tudi drugi mogotci iste dobe zdatno podpirali, bodi si iz osobnega nagnenja, bodi si iz politične preudarnosti. Ne le, da so oni pesnike jako izpodbujali, postali bo i sami središča oglašajo zavoljo tacega jednoga slučaja. Jaz mislim, da mora minister energičneje iskati zadovoljenja t tej stvari, in ako ga ne dobimo, potem bomo znali učiniti tndi drage korake, i Burno klicanje: „vrlo dobro!") Minister v na uji h stvar ij : Mislim, da se ne more nič reševati, ker ta stvar še nij zvršena . . . A1 e k s a P o p o vi e : Turci nijso samo to storili. Oni so v užiškem okrožji prešli granico, ujeli in odveli soboj jedno ženo. Ako oni ne spoštujejo naših pravic, ne spoštujmo ni mi njihovih. Ako oni sekajo naše ljudi, sekajmo tudi mi njihove. Joca Bošković: Turci so po naših mejah Čuda počenjali. Eto zdaj so vse jednako zaprli Drino (reko) in ni jednemu splavu ne puste, da proide. Ako mi imamo kakova prava, ako veljamo kaj kot država, potem bodimo junaci in čuvajmo ta prava. Ako nemamo i nijsmo nič, onda se kot kukavice upognimo in molčimo. („Vrlo dobro.") Glišič: Meni se to čudno zdi. Pripoveduje se nam, da se dela in pripravlja tri mesece — pa kaj je storjeno? Nič. Dober gospodar terja račun od jedne glave živine. Jaz mislim, da nij bilo treba obračati se s telegrafom na valijo, veljalo je, n d a r i t i nanj, kjer treba. Dragutin Riznić: Mi ne smemo dopustiti, da naši ljudje trohne v tur S kej temnici. Djorović; Kdo ve, ali so oni še živi. Ako nijso živi, onda je nekaj Turkov tukaj mej nami, pokoljimo jih — pa mirna Bačka! (Hrup.) Uroš Knežević: Ne obračajmo se na diplomacijo in na politiko. Jaz bi predložil ovako: Najdalje v 15 dneh, ako nam naših državljanov ne vrnejo, da se upotrebi sila! (Burni klici: „tako je!") AksentijeKovačevič: Po svojem zastopniku v Carigrada iščimo, da se ona stvar izravna, če ne ima Srbija pot in način, da se maščuje nad svojim starim krvo-lakomnikom! Panta Srećković: Vsakako bi bilo nedostojno, ko bi mi mučili Turke, ki prestopijo našo mejo, tako, kakor oni koljejo naše državljane. Imamo dostojnijih potov. literarnih krogov, med katerimi je bil naj-imenitniši krog Mecenatov. K temu je spadal, če tudi ne kot najstarejši, vendar kot najbolj neodvisni, značajni, bistroumni i nadarjeni nd Kv. Horatius Flaccas, nadalje P. Vergilias Maro, L. Varius, Plotius Tacca, Kvintilius Va-rus, Aristius Fascas, Domitias Marsas, Me-lissus i pozneje, ko se je Horatius Rimu Čem dalje bolj odtegoval, tudi Propertius. Celi ta krog je zapopadal Avgusta najbolj udane i razven Horacija od njega tudi najbolj odvisne ude. Politično bolj zdržen je bil drugi krog, kojega je osnoval Valerius Mess&la; najizvrstniši njegov člen, A. Tiballos, Avgusta v svojih umotvorih niti ne omenja; razven Tibulla pripadajo k temu krogu tudi še: Pedius Poplicola, Aemilius Macer, Valgius Rafus, Lvgdamis, pesnica Sulpicia, Lynceus i doloma tudi P. Ovidius Naso. Tretji krog se je zbiral okrog Asinija Polliona. Ta mož se je posebno rad spuščal v kritikovanje vsega obstoječega, i opozicijonalni značaj njegovega kroga je učinil, da so se le najbolj neodvisni i samostalni udje drugih kro- Jaz tudi vlade ne krivim, da nij energičneje postopala. Skupščina naj vladno ener-žijo poostri. Naj sklene: Ako nam porta do tega in tega Časa ne izda naših državljanov — in oni so do sedaj brez samnja uže v Malej Aziji — onda se lotimo skrajnih sredstev, katere nam propisuje i dolžnost in čast srbska. („Tako je!u) Milija Milovanović: V trenotku, ko je bila naša vojska na meji, srečaval sem Turke. Ali jih nijsmo mogli pobiti, kot u. pr. špijone? Mi moramo s Turci, temi smrtnimi sovražniki srbstva od pamtiveka, razčistiti. Crno ali belo. Ako nam Srbija ne da zaščite, mi jih hočemo pobijati (tući), kjer katerega dobimo. Jaz se bom oblekel v turško obleko in se pojdem preko granice maščevat. („Pravo !a) Šol u po vir: „Sili treba da suzbijemo silom, pa šta izkoči iz toga." Pop Panta: „Turci nam crkvu poro-biše, treba, da stanemo jednom na put ovoj zverskoj navadi!" Petar Stefanović našteva mnogo zločinov turških pri Ivanici. Sima Miloševi*' opisuje muke v tur-škej ječi, pa konča svoj govor: „Bolje, da pomremo, nego da i dalje ova čuda gledamo 1" Tajšić: „Lahko nam je od ovde s klupa larmati! toga se Tarči ne plaftc. Donosimo prosto zaključak (sklenimo!)" Minister vuanjih stvari j obeta, da če po dosedanjem potu ne bode nič dosegel, da bode učinil drugi korak. Ko bi se represalije jemale, dovelo bi to do vojne. (Klici: „ pa to baš i hočemo!1') Našim ljudskim učiteljem! Našema kmeta še dosti starega časa v krvi tiči in če je kje resničen stavek: narod v novih idejah podučiti, nij delo jeduega dneva, potem jo pri nas, ki smo dalje, kakor je bogu ljubo, bili odrezani od svetovnega gibanja. Avstrijski državljani smo in taji ljudje pravijo, da je naša Avstrija smirom za jedno stoletje, za več idej, za druzimi evropskimi državami izjemoma Turčijo. Ali otepeni pri Sodovi od Prusov, vpiti so pri nas začeli po učitelju in pošiljali so gov kakor Horatius, k njemu zahajati upali. Ta od Asin. Poli. novo vpeljana šega pred zbranim krogom prijateljev i znancev svoja slovstvena dela prebirati (recitatio), kakor tudi uze omenjeno deklamovanje nadomestovalć je nekoliko minulo javno Živenje prejšnje dobe; imenoma „recitationosu so bile tako časovnemu duha primerne, da nijso nikdar več ponehale, ampak postale so moč, katera je propad ali prospeh kakega pesnika odločevala, pa tudi marsikak nepomenljiv talent nezasluženoj pohvalo nad njegovo vreduoBt povzdignila i tako zaslepila. Izniči posameznih vrst pesništva dospe na častno stopinjo zvlasti epos, kakor tudi sorodua plemenu naučne poezije i seljanka. To polje obdeluje imenoma P. Vergilius s posebno popolnostjo i spretnostjo. Epika, katere predmeti so iz tedanjesti vzeti, more se ve da le kot slaveča pesen nastopiti. Satira, gojena i pomlajena od Horacija, si jemlje snovi samo iz osobnih, socijalnih i literarnih razmer, ker manjka času prostega republikanskega gibanja, ter se, tudi to polje mole v druge omikane dežele iu ti so se vrnili in pravili so : zidajmo šole, drugače zopet „šiba novo mašo poje". Malo let nas loči od časa, ko se je v našej Avstriji od strani države še nbogo malo gledalo na ljudsko šolo ; par let še le delamo sistematično za razširjenje naukov, mej ljudstvom ia če še ne vidimo dosti tolažilnih učinkov tega dela, vodimo, da so nove ideje no spravljajo črez noč v krv realnega življenja mase ljudstva. „Veda, omika je moč" tega še dosti ljudij neče razumeti, in pogostoma naš kmet na pr. pravi: če je moj oče živel, ki nij znal ni pisati ni brati, bom še jaz, ali : jaz otroke doma potrebujem, ne bodem plačeval pastirja. Le ta in tam in tudi v bolj od mest in trgov oddaljenih krajih najde se oratar, ki malo čuti v Živcih, da čas železnic in brzojava sveta drugo obličje podaje, da je stari nevedni čas šel spat, da po toliko iznajdbah predruga-čene življenja razmere terjajo nova sredstva za boj za življenje. In da je veda, poduk glavno teh sredstev v našem času, v kojem se človeku posmebujejo, če ne zna svojega imena podpisati, ter mesto tega za pero prime in ljubi križ vse učene težave prekriža, to dani dosti našim kmetom. Ali veliko število njih še stoji na strani, mrzko motreč nove šolske postave, ki kaznijo one, kateri otrok brez važnega opravičenja rodno v šolo ne pošiljajo. Število teh slednjih je treba zmanjšati. Prisiljenje stanšev, da otroke v šolo pošiljajo ne bode tega storilo, ker najde se mej narodom dosti merodajnih mož, ki šoli nijso prijatelji, ki štrajkanje podpirajo, ne glede tega, da prisiljenje zoper prepričanje bodi dobro ali slabo ne rodi nameravanega sada. Stari: „e pur si mnove" jo posebno v kmetu močan. To prisiljenje je na drugej strani dobro, osigurava bodočnost. Ta bodočnost bi pa mogla malo daleka postati Če se jej od drage strani ne odpomogne, to je če zdajšnjega neprijatelja šole malo ne omehčamo. Prisiljenje je postavno, postavi gladek pot, to se ve da včasih če „cultas politikas" veleva, učitelj uže 1 ehko kako oko zatisne, posebuo, če je po zimi pogledal na (Dalje v prilogi.) kmalu popustivša, pozneje še v bolj nedolžni obliki poetičnega pisma zopet prikaže. Naj lepše se lirika razcveta. Horaeiju, ki goji posebno melos, manjka sicer pesniškega duha, a nadomestuje mu ga godnost v raz-sodkih, mnogostranska omikanost, strogost i popolnost v obliki. E logik i, držeči ae več ali manj aleksaudrinskih uzorov, odlikujejo so silnoj duhovitostjoj i živahnostjoj. Pričetniku v erotičnoj elegiji, Korneliju Gallu, sledi Tibullus, ki se sme s helensko svojo mično8tjo ponašati. Elegijo bogati na dalje Propertius, odlikajoč se z mnogovrstnostjo snovi i s popolnostjo i lahkostjo v oblikah, katerim se kot sestra ne uiaujSa preširnost v predmetih pridružuje. A dramatika se še zdaj no more raz-cvesti. Odvrnena od sedanjosti postane tragedija učena, kar jej vsak učinek izpodnaša. Komedijo pa ovirati v njenem napredka resnost ravno pretekle i občutljivost tedanje dobe; sploh pa ustreza ohlapnemu ljudstva bolj veličestna scenerija i bujna pan- Priloga „Slov. Naroda'6 k št. 294., 25. decembra 1875. snežena pota, na 16% zime in slabo oblečena deca, ali po leti na vročino in majheno šo'sko sobano in veliko število nčeče se mladine. Ali nčitelj drugače lehko dela in dobil bod« deca brez kazni in brez razburjenih kmetov v šolo in izvoditi se bodo dale šolske postave uže sedaj, to se ve da če vse drugo, kakor poslopja, dosti učiteljev etc. zadostuje. Ljudski učitelj je bil nekdaj prav čuden mož. I'»il je mej „fundus iuntructns" fare spadajoča reč, ki je od mladih nog do starih dnij ontal v vasi, preživljen z n» ta ral i ji; bil mož, koji se nedavno ni j za las v obnašanji ločil od kmeta; vse kar ga je ločilo od kmeta sovaačana bilo je orglanje in DJegova veda v pisanji etc. Mož je stal na tleb, kjer je stal kmet; mož je dihal isti socijalni zrak, kot kmet; njegova familija gledala vaščanke črez rame; kakor 0 bog dal letino, bil je zadovoljen ali nezadovoljen, kakor kmet; plesal in jokal se jo b kmetom: bil je s kratka človek, ki se nij ločil od kmeta glede socijalnoga življenja. To patrijarhaličuo življenje se je preriru-gačilo. V mirnotibo kraje gori za gozdi prihrul je tudi novi čas in tam vsprvlje novodobnega učitelja introniziral. Ta mož je dalj časa se šolal; ta mož je novodobni nezadovoljne/.; ta mož pije drug socijalni zrak. On se od kmeta loči; njegova familija je bolj na škripcih ; če pije in poje s kmetom, če žaluje in moli ž njim, nij to več stari „šolmošter" z dolgo suknjo, obritim licem, brke in očali nosi, b tema so dviguje mej sovaščani in učiteljem, poBebuo tedaj, kedar jo on kriv, da mora kdo 5 gld. kazni plačati. Kaj čemo, to je tako, vse kletve nad novo dobo nič ne pomagajo, nove razmere so tu, novi ljudje; novi čas je trčil na stari in ne gre to brez ravsa. Ali kaj ljudski učitelj more, je to: naroden učitelj, ako ljubiš svoj zapuščeni, neo-mikan narod, odpri srce tvoje ljudstvu; skusi kolikor mogoče stopiti na njegovo stalo; delaj ž njim kakor dela dober pedagog, ki najprej gleda na to, da ga otroci ljubijo, ker potem ž njimi lehko napravi, kar mu drago ; bodi prijazen z ljudstvom; ne kaži mu, da bog ve kaj znaš in veš; tomimika, nego dramatično predstavljanje. — Proza hodi v tej dobi rakov pot. Livius je sicer še izvrsten stilist, a iz poetične njegove pisave razvidimo, da je stroga klasiciteta ciceronske dobe uže propala i da se bliža srebrni vek. Drugi prozaisti so vcčjidelj strokovnjaki, ki gledajo bolj na predmete posameznih svojih strok, nego na obliko, tako n. pr. jurista Ateius Capito i Autistius Labeo, arhitekt Vitru-vius Pollio, polvbistor Ju'kus Hvginus, sta-rinoslovce i leksikograf Vcrnus Flaccus, slovničar Siuuius Capito i mnogi drugi. Oni dol občinstva, ki si je še nekoliko blažega čuta ohranil, išče zavetja v grški lilozotiji, katera začenja tako rekoč verstvo nadomeutovati. Iz uje koće zajemati brauo 1 krepilo za nravuo svoje spopolnovauje. V tem obziru najbolj ugodua pa je stoična filuaofija, katere so je bilo nmogo Rimljanov uže prej poprijelo; ona sicer tudi zdaj no doseza znanstvenega isobraienja, pač pa polno praktično vrednost. Prepričani, da jo vsa človeška modrost, vaa posve- ne vibaj nosa nad kako staro neumno navado osorno, počasi in kakor bi bil zadovoljen ž njo, skusi živeti ž njo in izrežljo, ljudem nij treba vedeti, da jo hočeš pod zemljo; bodi z „gospodi" dober kolikor možno; bodi brat brata! Ab, kdor jo pogledal v srce našega slovenskega naroda, mora biti dober temu narodu in da se živeti ž njim, da se veseliti, nij treba merščan-skega IMpa in trasa! In če si narodni učitelj dober prijatelj s sovaščani, sotržani, kako lebko ti delo, starega in mlajšega kmeta pregovoriti, da deco v šolo pošilja. Glej, kakor hitro te imajo radi, poslušajo, tvoje nauke z bolj poslušnem ušesom, i n ti n i j s i samo učitelj malih, ti sito , u d i učitelj starejšim. Tedaj ti je krasao polje, kjer lehko sejal seme omike, tedaj iina* polje, kjer lebko aani biješ miren boj z neumnimi predsodki, sploh boj z neumnostjo, tedaj ti jo priložnost, da odpreš oratarju našemu obzor, ki se razpenja, črez cel narod, tedaj najde domoljubno tvoje slovo lepo mesto. Naš kmet nij od narave masevsko obdarovan, ali trdno se drži svojih prepričanj, proti slabim tem je treba tebi novodobni narodni učitelj gori naznačenih glacc rokc.vic. S—c. Jugoslovansko bojišče. Iz Ko s ta j ni ce se brzoj avlja 23. dec. : Včeraj so Turki prijeli mirno šetajočega dopisnika „Deutsche Zeitnng" in „Scble-sisehe Zeitung", Heinrich Reunerja,ki je nemške države podložnik, vlekli ga črez mejo, vrgli ga v zapor iu dajali ga v železje. V Hercegovini no se vstaši tako blizu Kleka priniakuili, da si Turki no upajo živeža izbarkati. — 19. t. m. so vstaši napali Turke in jim vzeli 270 glav goveje živine pri Palanki. — Ranf-paša se je vzdignil in maršira proti Nikšića, da bi to tvrd njavo z živežem preskrbel. Gotovo ga bodo vstaši v kacem klanca zopet s puškami pozdravili. Zadnji nam baš došli „Glas Crnogorca" od 18. decembra v uvodnem Članku pravi, da, ker dosedaj Turčija in njeni prijatelji Crnoj gori očitajo, da je vstanek podpirala, tna slava prazna, sklepajo iz nje mnogi različne reči. Oaa jo nagiba in nagne k praktičnemu pravila, da bi bilo zastonj in brezpametno, ustavljati i upirati se državi iu cerkvi v tedanjej u junej obliki. Tako so jamejo mnogi, ne samo od časovnih razmer prisiljeni, ampak tadi vlastuovoljno javnosti odtegovati i se sami na sobe opirati, ter si ustvarjajo na ta način neko praktično fiio zdijo, katere glavni zastopnik je tudi 11 orati u-;. Avgust sam porabi to prikazen v svojo kor st, sp Še, „hortationes ad philoso-phiam", Tit. Livius se ukvarja z delom filo-zofičuega obsega, Vorgil samo namerava modroslovja lotiti se, Uoratms pa se ga z vso gorečnostjo poprime. Za filozofijo sta dalje tudi vneta Jccius i Lyuccas, a pravi strokovnjak je le Sekstius i šs ta piše v grškem jeziku. Euakost vplivajoči h razmer prouzrokuje tudi neho euoličnoat pri vseh pisateljih avgustovsko dobo. Z laoetka si sicar šo nekoliko odlikuje starejša za revolucije rojeua generacija od mUjšc, pod aiouarhijo vzrasle. je to nepriznanjo, ker si jo veliko prizadevala, svoje ljudi zadržavati. Če jih jo dosti ušlo bratom pomagat, ne more ona za to. Ali sedaj, vsled tega nepriznavanja, nij več vredno, da ostane šo tako nadalje. „Odslej dobivajo Črnogorci slobodo, naj dela, kar hoče kdo." Kaj bodo Torki na to storili ? Politični razgled. lotranje eledfol«. V LJubljani 24. decembra. Dr. i" i.t vitlu* t u. znanemu nemškemu pravičnjaku na Dunaji, je politično društvo v dunajskem Novem mesta zaupnico izreklo. PMagjari, to zapuščeno pleme, iŠčojo po sveta zaveznikov, ker se boje Slovanov. Grofa Bethlena „Correspondance hongroise," katera tadi Andrassy-ju služi, je nagovarjala Rumune, naj oni z Magjari zvezo na-redć, ker baje obema nevarnost proti od Slovanov! Ali glavni list v Rumnniji, „Romanal," odgovarja: ne! Mi Rumnni smo vsem narodom pravični, vsem želimo, da se konstituirajo, tudi Slovanom. Magjari pak naj pomislijo, kaj bode iz njih, kadar so Slovani ustanove, kar bode gotovo enkrat — pravi „Romanul," — ako so zdaj tako odločno za sovražnike Slovanov proglašajo. Iz Turčije se poroča, da jo v Carigrada bila najdena zarota, ki je nameravala, vse Evropce inostrance poklati. Bismarkovo glasilo, ur miku „ Provi u-zial-Correspoudenz," v Berlinu prinaša hud članek zoper Schmerlinga, z naslovom: star sovražnik Prusije in Avstrije — v katerem poudarja, kako je nekdaj Schmerling hotel Avstrijo na Čelo Nemčijo postaviti, proti volji avstrijskih narodov in Nemčije. Njegov zadnji govor v „Konkordiji," kjer je dejal, da se morajo veliki ideali večkrat do« sezat' poskušati, se zdi ročonema lista Nemčiji protiven. — To je dobro, vsaj je Schmerling celo pri Nemcih naenkrat nemogoč postal, in on je oče Slovanom neugodnih volilnih redov v deželno zbore itd. Francoski* narodna skupščina je začela posvetovanje o razdelitvi volilnih okrajev. Špa»iJ4Tka Alfonzov* vlada je poslala uradnikom okrožno pismo, ki jim veli strogo Čuvati nepristranost pri prihodnjih volitvah poslancev, vsem reklamacijam pravico dati in javni red vzdržati. A kmalu začenja doba mira i rahli despo-tizem z ohlapivnimi svojimi porotami enakomerno obe objemati i nakrat slavi staro i mlado srečo, katero ponuja „iners vita", trati čas erotičnim igranjem, hrepeni, uži-tovnosti sito, po naravnoj priprostosti, tor omamlja čut izgubljene svobodo i spoštovanja do samega sebe gizdavim oznano-vanjem svoje neumrljivosti. Edini jasni duh te cele dobe je Horatius: on izpozna praznoto i binavščino časa Bvojega i zdi-buje črez njo zdaj v ironičnem, zdaj v milotož-nem, zdaj v tarobnem glasu. Obo generaciji se najbolše razločujete na govorniškem polji. Malemu števila pravih govornikov iz republikansko doba odgovarja mlajša generacija šolskih reto-rov, katerih se le posamezni (kakor Caisius Severus i starejši Seneka) še nekoliko prejšnjih pravil drže. — Vsi drugi pa so s prvimi v silnem nasprotji, ter se popolnem vje-niajo z retorji i deklamatorji sledeče dobe, to je — srebrnega veka. Fr. Wic8tualer. Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) ima zopet v srtdo 29. t. m. dopoludne pri takajšnjej okrajnej sodniji urednik „Slovenskoga Naroda." Državni pravdaik ga toži zarad prestopka po art. HI. 1. in 5. zakona od 15. oktobra 1868. — („Slovenski Tednik") v novem letu no bodo več izhajal, ker jo itak užo pre več slovenskih časnikov, da jeden drugomu delajo konkurenco in vsi teško izhajajo. To je jedini uzrok, da neha, ker izgube nij imel, dasi je bil samo moj kmeti razširjen. Zadnji list piše svojim naročnikom: „Vabimo vse naročnike, ki so nam zvesto plačevali in „Tednik" radi brali, naj se od sedaj naroio na „Slovenski Narod", ki tudi v Ljubljani izhaja. Res, da je „Slovenski Narod" precej dražji, ker velja četrt leta štiri goldinarje. Ali zato pa ne izhaja vsak mesec lo trikrat, ampak izhaja in se po pošti naročnikom pošilja vsak dan, torej prinaša veliko več berila. Če se enemu posamoznemu naročniku „Tcdnikovemu" zdi „Slovenski Narod" predrag, naj ga naroče po dva ali trye vkup, ali pa vsak naj si še nekaj sosedov pridobi, da zložo* vsak nekaj, pa dobe vsak dan en slovcnsk časnik na dom." — (Slovensko gledališče.) 28. t. m. so bode igrala mična spevoigra rDokler nij pravega", v kojej nastopi naš tenor g. Meden, in igrala se bo pikantna veseloigra v 3 dejanjih „Gospa, ki je bila v Pariza". — (Ustrelil) se je 23. t. m. zjutraj ob 9. ari nek narednik tukajšnjega ma-gjarskega polka ter se tako dobro zadel, da je takoj mrtev obstal. Pred nekaj dnevi se je poslovil še od večjih prijateljev in znancev ter tudi v nekovi kavarni odločno izrekel, da se bode 23. t. m. ustrelil. Uzrok tega samomora nij še natanko znan. — (Čitalnica v Senožečah) napravi veselico z uže znanim programom mesto 26. decembra t. 1. 1. januarja pr. I. — (O najdbah na ljubljanskem močvirji) bode predaval baron Czvernig v Trsta hotel Danici 28. deo. ob 8. zvečer in malo zbirko kazal. — (Milodari za pribegle iz II er-eogovinein Rosno.) [XXV. izkaz.j Iz sv. Križa pri Kostanjevici nabral poslal č. g. kaplan Franjo VranČič od sledečih darovateljev; Franjo VranČič 2 gl Fr. Hrvat 1 gl., Kirm 1 gl., Fr. Križanič 1 gl., Alojzij Ilerrbacher 1 gl., Andrej Novak 40 kr., Andrej Stritar 50 kr., Petor Gramec 50 kr., .1 ar ne j Marolt 60 kr., Josip Dolinar 60 kr., Josip Kodrič 20 kr., Neža Kodrič 40 kr., Mica Kosovan 60 kr., Matija Keršič 50 kr., Miha Račić 20 kr., Dragi mali zaeski 1 gl. Ii Trnovi; Janez Brinšek 5 gl. Iz Bistrice: A. Skendar Ličan 5 gl. iz K it in i a: Anton Domdodiš 10 gl., Josip Žnidaršić 5 gl., Janez Tomšič 1 gl., J. Z. 5 gl., N. N. 1 gl., Lov. Maljivac 2 gl., Josip Ličan 1 gl., R. S. 50 kr., A. K. 40 kr., J. T. 2 gl., J. B. 50 kr., J. Š. 1 gl. I« Št. Vida: nabral i prinesel g. Tisal od sledečih darovateljev: G. Ziberel 60 kr., več čitalniških udov 5 gl., 10 kr., Iz Št. J nij a pod Kumom nabral poslal č. g. kaplan L. Gorenjec 8 gl. 90 kr. Iz Gradino: g. F. Repič 2 gl. Iz Ljubljane: g. Josip Debevec 2 para škornj in nekaj šarpije. Prejšnji izkazi 3715 gl. 33 kr. 1000 frankov v zlatu in 3 »rebrne dvajsetice skupaj tedaj 3783 gl. 33 kr., 1000 frankov v zlatu in 3 srebrne dvajsetice. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo za vso dosedaj došle milodare in prosi p. n. občinstvo še nadalje nabirati in pošiljati milodarove v denarjih in v obleki, posebno sedaj ko je podpisani odbor mnogo denarja izdal za obleko. Tadi bi radi še v prihodnje podpirali pregnane Hercegovce in Rošujake, ker jim še vedno vsega manjka, mi pak se dosedaj nabranim denarjem posebno zimskim potrebam popolnem ustrezati ne moremo. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Vaso Petricić, predsednik denarničar. — Na denasup inserat g. Fr. D etterja posebno opozorimo p. n. občinstvo, ker pri njem je v istini zaloga originalnih amerikanskih šivalnih strojev. Dobe se pa tudi vsake biro dragi in sicer po nizke j fabriškoj .ceni, ravno tako ima vedno bogato zalogo I r vile, <■ vir na in drugih strojnih priprav. Prvi I ju M Jan*. K i 20,25 kr. (442-.'l) blaga-bazar. živila konkurenca! Vsacemu kupcu Je zelo koristno zvedeti, kje bo no lo leliko po ceni kupuju, ampak U j«- jo blago elegantno, dobro in vztrajno. Ker snu ravnokar bil na Dunajl in nakupil prav vredno blagu na debelo, sem v Htanu no le svojo konkurentu glede nizke cene daleč prekositi, ampak to, kar jaz prodajam, je glede elegance in vztrajnosti boljo od vsega druzogu. Zadosti je le enkrat priti v mojo zalogo, vsak kupec se leliko prepriča, da je res, kar sem rekel, in si mej blagom lehko zbira, kakor mu drago. Posebno priporočam : G zavratuih robov (krogljov) za dame, kuvri- ranili, za...........lo 20 kr. 1 zuvraten rob najnovejšo facono ... „ 25 „ 1 garnitura zavrafnih robov in manšot . „ 20 „ „ 1 pentlja i/, ko/.uliovinc ali svile za dame lo 25 „ Nogovico za dame iu gospode male in veliko pur . . . ,.....lo 15, 20 in 25 „ nogovični trakovi, par po . . „ 15, 20 in 25 „ žiljni ogrojovniki in šticoljni . „ 15, 20 in 25 „ mreže za laso .......od 5 kr. in višo zagrinjalne čopi s pozlačonjom .... lo 25 kr. 1 omaje svarilni robec.......„ 25 „ 6 svilnatih pentelj (maš) za gospodo . . „ 25 „ m tokočo preprogo vatol . , . . . „ 20 in 25 „ svilnati trakovi vsake barve, 4, .'1, 2 in 1 vatel lo 25 „ cvetlice, pufioljci in gvirhčndo . . lo 20 in 25 „ 100 šivank z zlatimi ušesi .....lo 25 „ Vsako vrste pripravo za modistino po smešno nizkoj »'eni. Ka/.iin tega šo tisoč druzoga blaga po neverjetno nizkih conah. Slednjič dovoljujem si šo opozoriti na to, da imam vedno le najnovejše reči v zalogi, da so tedaj nij bati, da bi kdo dobil preležano blago za novo. Naročila iz dožolo bo točno izvršujejo. Kar no pri stoja, so radi 1 v olj no i/, menja. A. J. Fischer, v Ljubljani pred železnim mostom št. 222. Tujci. 23. decembra: ---- ..ji: Erjaveo iz Gorico. — Luteršok iz Zagreba. Pri Nlouu: Pečar iz Nov. mesta. — Uricar iz Gorenjskega. — Zaudouat iz Trsta. — Schinz iz Dolenjskega. Pri Hallel: Stoinor iz Dunaja. — liibano iz Trsta. — Obacb, llolor ii Dunaja. Nove metrične mere in uteži. Železni uteži po »/n 1» ;)- 10 111 ~° kil°; Uteži iz mesinka po 1 gram do 2 kilo posamezui , „ „ „ za navadue vage v politiranej posodi 5 „ n „ za decimalne vage v politiranej posodi • Mere za tekočine iz cinka ali pa belega kositarja po i/ti do 2 litra; Mere za suho blago iz belega kositarja po »/»■ do 2 litra; Mere za suho blago iz trdega lesa po 1 do 20 litrov, V/, !/a in 1 hektoliter • Cimente za olje nove od 5 do 50 dekagramov; Vaye, vsake vrste, po novem predpisa; Decimalne vage, katere od 20 do 1000 kilo vzdignejo; Palični metri za tkano blago iz lesa in iz železa. Slovenske podučne knjižice za novo moro iu titožo. Polog tega priporočam mojo raznovrstno zalogo železa, kramarskima in galanterijskega blaga po najnizjoj ceni . . i • 1. :,.„i ) v mestu v špitalskej ulici, v obeh prodajalnioak , na ^„^J t.UH|ii |ik 1)0UlianičIU, Cerkvo, o M ao « S i (441-2) Andrej Schreyer Nikako fingirana razprodaja! Kor zarad slabo kupčijo našo tovarno kitajskega srebrnega blaga razpustimo popolnem, urno prisiljeni našo voliko zalogo prolopih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod cono izdelovalnih treskov. Za poHkus naj služi sledoĆi poanotek velikega cenika, katoroga razpošiljamo na zahtovanje Iranko. Jjitišune venet t> kavnih žlic 0 mi/.iiili žlic 0 m i/.111 h ini/.ev G miznih vile 1 žlica za juho . 1 žlica za mleko 1 aladkornica s kij učkom poprej sedaj gl.8,00gl. I.io 7.f>0 7.hO 7.50 6,— 3.50 14.— :».70 S.70 »•70 ».ao 1.50 H.— poprej sodaj 1 hraničica za maslo gl. 5.— gl. 2. — 1 par svečnikov . „ 8.— G parov podložkov za nozo . . . „ 5.— 1 kloščioo za sladkor „ 2.50 1 cedilo za čaj . . „ 1.50 6 desertnih nožev „ G.— t» desertnih vile . „ G.— 2.SO 1. — — ,60 - -."»<► mize, Tudi prelepo taso, majolike za kavo in čaj, olišpi na girandoli, posipalei za sladkor, servisi za jajca, zobotrobnico, garnituro za osot iu oUo, polog bo mnogo družili rečij itd. itd. ravuo tako tudi po novorjotnuj nizki coni. (403—G) ■M rosihno <>|i.k/inio. tmmm G miznih žlic i G misnih vile I ni -* / komatli t k u/mj t elefftintnem ftuiu 0 miznih uožov [ it« mestu sa .«//- S M samo --«f .«//- fK.il*. 0 kavnih žlic Kavno isti iz HrltuuiJNlirgit ■ rebra vsi 24 komadi v elegantnom etuiii Nituio kI. o..»o. Naročila i/, dežele izvrše se ucuiudoina proti poštnem povzetji. N a b 1 o v : iMimij, lCutheiilliuniiNtruHNe hI. Prvi ljubljanski 27 kr. manufakturnoga in modernoga blaga magazin Josipa Nassa, v Mallovej liisi, na voglu Ilradcrkjovega mosta, priporoča za saisone svojo novo bogato in mnogo-VnitDO zalogo modernega blaga za dnino in gospodo. I*< >*.<-!» n o ie opozori 11,1: Snovi za obleko, jedno in vecbarvenl, ovoje volnati.............'27 kr. llarhctit, višnjev, temen, rujav, bel in več- liarveni.............27 - ll Svilnati trakovi v vseli barvali, .1, 'J, 1 1 ., in 1 vatel.............27 „ (Vetlice, najnovejše facone, za žalovanje in za bal puSoljci..........27 „ K ritmi, turski izgledki z.a koltre na postelje 27 „ Kolin-, robci za na glavo, Serpiee, ovija volna 27 „ Zavratniki za gospode iu dame.....27 „ IVhljaoi iz lesa in Macht-o.......27 „ (! radi v ver jih načrtih........27 „ Garniture zavratnih robov (krogljcvj in mansot 27 n „ fiemisete in mansetne gumbe 27 „ Brliatke in servijete na komad in vatel 27 „ Platno in sicer Kuiuburgsko iu ki) preja tesko hlago.............. 27 „ Kotimi za mobilje, čudovito lepi izgledki . 27 , Nogovice za dame in gospode, iz pavole in ovčje volne...........27 „ PteprogO, i/, prave angleške juto .... 27 n Zagrinjala in čopi za zagrinjala.....27 „ Ha/, ven tega še tisoč druzega blaga pO čudovito ni/ko j ceni po 27 kr. in velika izbira blaga po višjih cenah. Izgledki in ceniki blaga razpošiljajo se na za-htevanjc, naročila iz okolice izvrše se natančno in nepristiijočc jemlje se radovoljuo nazaj. Pisma naj se pošljejo pod naslovom: Josip ISTa^ss, v Ljubljani, (444—3) v Maliovcj hiši, na voglu llradeckyovega mosta. i Dr. Alois Gregorič A jo svoj«) (4:J3—3) 1 odvetniško pisarno 4 v Ptuji, na Florijanovem trgu, ^ v hiši gosp. Itivteko-ta odprl. ^ 1 prav lepega brinja je za kupiti v Zatjorji na Notranjskem pn (460-41) Alojz Domicel-ju. Prazno stanovanje M oddati vsak dan. Ooliije l*oI|nne At. 61. (443—8) Vsako "blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem. Zdravilni pomočki! lotov l vgpeh, dokazan z vež ko tisoč spričevali. Filip lelco-r z-v-T.no. liell. Leopold" na ID-u.na,3I, mesto, na voglu Planken- in Spiegelgasse, predlaga p. n. občinstvo cele vrste »nivili zdravilnih i.....kiiIkiv. kateri vsekdar, ako jih zdravniki ali laji rabijo ali ne, so vendar v vseli k luč it j i h kot izvrstni za bolezni, v doka/, /.mirom vreja potrebu iu na tisoče -»pričevati* katere pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi to zamoremo tlolirovestito priporočati. 1'tmltnlkorjiiil, kri rlutt . ; Mftilhl mertr Rlltiitu-tr, ki Irhkn ,rt>nlji>, kfl rlMtlJn, In m> jniftotni'iii nr*kottlJii < 111 ■ t. r 11, linlo/.ui mi mn,- ■■ m i Ii, n.i iihIIIi, 1» bolnanl prt otrocih in iuiiHkitli, tieilruvijii vaako : JiO kr., ter nij ulkaknrHiicHii ilrtir.otfn »viHil |iutrolnt. liti rtlifit, 11 uli. •! -1 i.....u u i k /i okuino lio- loini. i g|£ /tO kr. 1'intliiiuinrmi In rit rtninkti i-urncijti, y.n pri- ]>r»viti ■! takoj đobfO liinoiuuhi iu pnmu- riiiičinlu. V vaitkcj Rtcklcnici ju 76 kupic in v.'lin In / l-I.l "i"< ". jedini |ii.iii.ii rk y.n iikIuhi'Iio iu vho ilriii/i« iiii-Miic linli'/.ni 70 kr. />»•- h'r/-nutnlinut miiiiojmitiitr, || ilini iu tfii- tovu ri'i'lni piiiuiii'ck t.\ iiiii-'mi -1 ■ I 11 * 111' 1111 ■ kilir v«ič knk ilru« tukni-n pripiunnri-k hotni ' uilvati, tor riilill vuiluu lu piml.i.lkorjiii.. ivi.lk« ' •'"'"•"•»•-' iV»#*ir. m>tovi Ick /n vho Hpu^nja it ■vuto KlUnlieto iu ta pripiniii.t-nk prlporoć»l .k"*°' k,"' ,,A*J*"' *ol,k«t »■» kr Irunlin. — 1 /.ivit.-l. ■ H t-k.it I........., I .'n Hvalkov i ii.imi.i 1 uiti. IVaii/ muk, nUjftii nnoukriit k i- o m ju in bo- lečiiiu v prnili. 70 kr. Itumi'tiv i'f/ic bOHtoHl) limtlll li'k r.n oluj- aatijti iu prlpiiniuOok iu |m>iiioćouJo. /" iu 00 kr. Stnrrtju robni urniki (i>ilr). oiUtritnijo tu- | kuj vnuku /oliiio bolnčino. V.T kr ilalztim (lAronu; joiliui luk za ozublinu. HO kr Olfinrrlr It mnrrrjn, m n-tlinu in pruno bo- ločino. 2r> komadov i itlii. Minf/iln, /ii /..lravjii, »a toilcto. Nujboljii j In lt*\ii/luni u, ixvmtiil |Miniii('i t«■ ii.ii Ba IlOgah iu riiniiMiiih, ravno tako mlat rimi nept ijflui duh. ,",o kr. Itlimnln. luijtioljil Irk na vmik nnhod. 70 kr. 1'iitrhi'i-in, niijlioljjii pri|ioinoOi'k /.n lepoto, ter tttiri Hmi ko/,.. Po -JO kr. in / , M .1« kr. S, iiiiicunojio iu nnilmli-.-milu km po '."."i kr. Ztilml h-lt, h kiiti-rim »i vaak aiiiu lidiko plombira r.olin. Id kr. pripoinooik /.upor vnnko /n|.rnotl, »l.ibont, J litif)nitlč)itt trljinrnn t>(Ji; rudočn iu boli riiluiliiii' bnliiuliii', illiirojo, »oblin I...I.-. mr I /JO kr. itd., <>>f i 1 o > vit 1 n i lok /ii i'piili'iiiii'iiii 1iiiI.-x.mi. Ni 1. n k i| in- v pol kupicu vodo riitloatuJĐ, da jo iiikoj boUU. ■'><> kr, lltiiitimimtlriui karu, i/.vrntiui pijacu i I i lunin.ko l-iint IO kr. Kro}if'(/rlMt. l/.vrHtno ».Iravilo an iiujiilinjoii vrnt. IO kr. illrltlf/riitt. ćiiuW.no ailravilo M tr^anjo pn ilih in *a ri'vniatiniiuiK. 70 kr Arturrtntt, /trtimiHorrk sn rtJt> otrok, »kutijicu •* ubi ■ lli-ftfit '1'ntunit kri rti/iillriil | na- kiuilniu o rabi / i.-l.l tu kr. Sitrltiin tVii'iit, 7H kr. Mni-f/rrili; liuuhiiiii y.a kuiolj. Hit kr. /.nuno h|iiiij:ilit.-ic, kot: Hinurmlmiiavnii or.--.nii tmiifljit pn / lihi 50 kr., liomlin- m hI. Iu /:ii roviii.iii-iiinis. ,tr ar. " . ' Z , ZJTx_l . "... 1'nrinkl flaster, u kurjo o.v.u iu n»ki ff^*?**^**^*"1^^*?*^ dr.aot ,.,„,. ,{,7 |tl '"ir Jitftlui prtih po XI kr., I mit/lin i Si-rho/rr ltiil:nm. Oral .'JO kr. JfOOH« Jut/mir. I i i\ aMIgloikO, m tctiku i/uli-(Janja pri otrocih. V Kbl. Trniii jiniiittiiii, /n Upadanja hm. t fold. ,T1 kr. 1'lionil jirrlf; i«a nOHpanjo, iiiiKrllnn i. I. d. V tfl.l. Itrljiiitiil.iki imlrrr zn f/osjn'; lini, luli in rndadkaati. axaUJa no kr. /i .i Miniti /uv/.i na (//m i. ii BonltOi / iflil. BO kr. /n i:t>iftiin.h lus. 9 »i.i 00 kr, InJiKlimi *'m/i//«-, i;iiiiivi in 11i luli .-i i lok xa tripor iu boli tok. / ubl. 'i" kr. Za to in nitim VOda ml l'op|i.i pa / gld. -IO ki po 1'oppii pO IIP kr., I.iiliif/tir immii rk-.ilni/.t . i m min i«, fanta SI kr., •/»'. l-\tltrrjrrti l'iiriliin po / uo'il., tli: 1'fijfi rum nuni zolmn imsln po I gld. V.1 kr., 1'nKoiii rr-Mtilit ktiilnti'n fniiiitnlii po / gld. £0 kr., rnU j.o ,7,1 ki. no vidno uvoitnv v k.IokI. Dlaljt pnvi aUgflalld in francoski pnr/lni v ifi-li ilišnv.ili, Inl pn '.',V kr. (-111 Vodi ho iiHojunio p. ii. ohr-iiiHtvu iiii7.ilitnjati iiiimo vollkn KalogO piirfumorij, milu iu pomnil Itd, lamina kakovoatl prrili flnanoooklh Iu anglaaUdh krgovlnikiii hia, kotara ao TaoJIdol \ itn litijski J rnzMttiri o\niio lil,- k.- .trrtinjti .n«./«./ iu aO \.-nil:ir itn.-i-i, knl \ pro- vinciji, poaobna prlpomoSok m imrrn hJv Inu od i/*-. Caf//waaiNa vvaab barv oh ( kotari aado- »tujo jodno Oalo loto, po ,'l trlil.. r.n sililo rutinlikiirto liarvti HI »iti., /.nI.-In ho v krutkoj dobi poprallnjo barvo laa. PrlporoCama tudi /VooaroaJko >«■/,../»< odllkorana al irotlojo nnpndka, Itanl od kr. do ,'< (Id, /,•«%/.; . .o roni po 4 gld., tudi ho dobi n-trtimi lunin v i-li kii nlni 11 i-k.i tljir.ili p,i f af 1>I. — Vauku biro niipriivo r.it o/driivonjo, kakor kliatiro, liri/uiilnico, ovo/o itd. |.i u pn ni/koj ioni. — l(ur.|ii mi 1 in m, > tudi pa i lini" i i.i-ko fkitliii,' n.i I ilo tO kIiI., I!. i ii I > i i i i i i«• r,- h inkiilaihiiiil ali pa h fr.no-.-I.no r bonboni od / do IO cM., tudi linniiio vidik n ralui;i> rotnnli krtiičic in drur.ih toilotnih niipruv. - 1'iOHinio p. n. olii-iuntvo za iiitipiinjo, \ mi vpi.Hinija odsonrjano takoj. Vinko v, .-. |... n.iiit.t i/, dri/a, 1.i.1i.I..iui m iii-iniiiia inim.......i \ lologi, oriorMffao malto im- /..<(/... ovontualuo i/. I'iiri/.o, ravno Inku vmikn lu.i.nil.. tuko I liro/, prorltijo pVOtl 01 iuiualni-ni nu-11 ti ii . Itiit/insiljiinin proti i/titin-lnl uli pn proti )iu.il m m /lOCic/A u ; rii/ioiAili.uiio /vini »o takoj po prejemu naiociln in /.iiiii.iiiiiiiin /av ij.uiji' le toliko, kur n.in »tauo, nujni/jI in I pri rarpiihiljiuijii jo I ktld. liu/ifl utt lUht-lo doM villk odbitak cono. Cr-lo.-v-ri.ci. aalopa vooli »xiOkzli3^ đ.cna.ačlh. Li- ii^c icmslcih. ■pocljotlitot farmacijo, potif-amoi^o tolloto. Vedno velika in bogata zaloga vol natega blaga za obleke, liips, LiiBtro, Diagonal- in blago za plaidc, stanovitne barvo KoHinanoHer-bcrkal, moderna harhenta za oblačila, vrvičasti in piket-liarli 'ii t. iTct.jrj.cveJSi: Kniker bokor iu tartif nop6, 27 b. Žametasti in svilnati traki, široke preprog«* (tepihe), •/4I1I 7« Air. lanono, prtijno in usnjato platnu, 8/B,'/« in n/4 Sifon, lancnc-daniast-brisavko, sorvijeto, atlas-gratll, sednu, mrožnu in muštdinasto pregrinjala, uksford za srajce in drugo luanuiakturno blago. Laneno in moderno blago, Krtrtiiiflri» 3r.11 dobro In Mtmiovitno l»lttx,o>, ■■■ vse doma izdelauo. WttWM iy i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga IV /)Sl(r\ * prve združeuegorHke tkalske koaHorcije tabrikautov, iiiikjivi • Dunaj* Ma>riahilfet~stra*se 72> l'osil |utv«< \ r«.«> ne brzo itrotl iioAliiemia |»ovKetju. lzgleall xhh(oiiJ In frnnklrnnl. (301—28) Dunajska najvoča 27 to Zaloga solidne in znano zanesljivo firme Bernhard Pollak-a 11 a 1911 naj i, Zarntnerstrasse 14, (vis-:i-vis VVoibburggasso), protlaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vediio i\€iJUOC€>JH€> za vmalio MaiMono, ovrje-volnate oblačilne snove. Kavno tako tudi vse si mislečo vrate, jilatiienega, modernega, kurentnega in pletenega blaga, svilnato in žametasto frake, ravno tako tudi gulpir-oipke vsako bale, po cg Ae tisoč tlrugili Htvarij. Izgledki i zaznamek blaga zastonj i n franko. Naroćila, tudi najmanjša brzu po poštnem povzetku. (oii.»—21) Nepristujoče jemlje se aazaj luv/. zadržka. Samo v Pollak-o7ej najstarejše] in slavnojšej 27 to- univerzalnej zalogi blaga na Diinajl, Mariahilfurslrasse 1, prodaja ho kakor jo užo občo znano z n:ij/.vestejšo garancijo najboljSo kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo iu na drobno. O* oluai <> oblačilne ■novo« najfinejše in modernejše, za vaako sai-Hoim v vsakej barvi, gladke, progasto, jednojuo in sotuko karirane in aieer: liiislcr, rlpM, |»1ai«l-Niiovi, »I i:i — <>-n tal, lloiicl. vlot (Hiiknjene obla* čila) in poleg še mnogo drugih stvarij. 1'lainii. vsako vrsto prtu na im/e iz «■» il lin iu «1 IIIIIIINl II, u'lt«H. bel iu barVMt, prt-ui-iiijalia. cliillou •/4, celo 1 , široki; iierkial, lur-ld kretou poleg tisoč družili rečij. Popoma aaJofra ple«VBnef(ai i>ia««, xuvrta(uikov /.a gospmln in gospo. NajveČa zaloga isviluatlli iu /«■ iii«-i;ixiili trukuv v vsakej barvi in iirokosti. O-t-eje-volmate in l>lou«l-ripin- tudi obllte z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to V NI- U" pO Kazposiljatvo proti poštnem povzetku tajok. Izgledki in zaznamek blaga zastonj in Iranko. (320—20) 5054 Kažipot po Ljubljani. Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. t i ko. da je oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do .r> vrstah po jako ".nižanij ceni storiti, katora se izve pri administraciji „ Šlo venskega Naroda". Ilii&ro Tur k. trgovec na starem trn št. lo!. priporoča svojo veliko zalogo kraniarskega blaga, posebno vsake bire {ilatna, hoteniiie in izvrstnega suknja VM po nizkej abiiškcj ceni. Tudi ima bogato zalogo dunajskih vencev iu pušeljcev vsake bire. Ravno tako priporoča izvrstne špulce svile in cvirna črne in belo za šivalne struje po nizkej ceni. Posebno se priporoča uianjiiu kramarjem._(3) VI a rij a Dreni k, kupčija poleg nunske cerkve št. .'12. Zaloga uajnovejš.h pričetih in izdelanih stikarij J volnate preje za stikanje, pletenje; priprave za sti-kanje se svilo, šenilijo, zlatom iu jagodi; vse pri Srave za šivanje, pletenje, stikanje; galanterijskega laga, bizoterije, i^rač, umetno rezanih lesenih izdol-kov. ru nizkej eem.___ _(3) Cerkveno orodje vsake bire, mu.štrance. gotično in vsacega d. uzega zloge, kakor tudi bolho, .svečnike in svetihiice izdeluje in popravlja, posrcbruuje in puzlatujo v ognju po najnižjej ceni iu se priporoča č. g. duhovnikom V. Zadulkur, (3) __na št. Peterskem p'edino h tj i št. 143. Jan. Kep. llorak, rokovičar, odlikovan s srebrno industrijno svetinjo priporoča svojo za'ogo (v judovskej ulici št. 224) vsake tire glace rokovic in rokovic za prati, vezila za počene, usnjato spodnje hlače, zavratuike elastične ob-imimike, podveznike itd. kakor tudi drugo v to stroko spadajoče blago._(4) Josip Kane v Iiim banke „Slovenije-, (1) priporoča vsake vrste /ganja, likere, rozolije po naj nižjih cenah. Vnanja naročila iz višino točno in veatn.i B % ii/iio /a leto. Ker so s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, mer«- za olje. posebno so pa priporoča č. g. duhovnikom po d želi za vsa dela toga obrta, za pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj si bodo z bakrom, s kositarjen ali cinkom itd. Srečko iVol«, (2)_ _ _ _šolski trg št. 295. Tomaž Volta, na frančiškanskem trgu, priporoča .svojo zalogo vsake bire usnja po nizkej ceni._(1) Gostilničar Jurij Dolenc, na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" toči izvrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsako bire. Pri njeni jo vedno velika zaloga.___(4) Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu št 152 Josip Kitic prav po nizkej ceni. Vnanje naročila točno in vestno oskrbuje. (4) V pek arij t Josip Čada, na starem trgu št. 33 dobi so vsak dan 3 krat fri-šno pečeni kruh vsako bire žomje kifeljci struce itd. tudi se prodaja izvrstni in okusni kruh vsako biro na vago in smer po nizkej coni nadalje sprejema kruh za peći, in prodaja izvrstni irvenjak. (4) !»■ i Mihael Pakicu, trgovcu v LJubljani (štacun* za vodo, niagacin v gledališkej ulici) je zaloga vsake vrste lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov, •žimo za blazine, dratenih mrež, žiuiatih sitov, pletenih korb itd. vse po nizkej ceni in izvrstno blago domačega izdelovanja._(5) I*ri K. Ifliklaucu, trgovcu manufakturnoga in kramarskega "blaga v špi-talskoj ulici v LjuDljani, tloid se vsake vrste kramarsko blago poleg pa tudi šo vsako vrste suknenoga blaga za hlače iu suknje bole kotcnine vsake vrsto lep porhent iu izrvrsten tibet itd. in sploh dobro blago in po nizkej ceni.__(5) i*osi i I na in pekarija Antona Avhelna v st. Peterskem predmes^i tik gostilno „pri caru" priporoča se p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tudi jedil in posebno pa potnikom za prenočišče zlasti Gorenjcem ki se z Kudol-fovo železnico pripeljejo, tudi jo sploh pri njom sve prav po nizkej coni._(5) Voščene svece, najcenejše, najlepše in najboljšo za cerkve, pogrebe, trgovino in domačo rabo, potem mod ln vosek, kupuje in prodaja Oroslnv Doleuec v gledališkej ulici at. 40—41._ (8) Zalego mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani poleg Frančiškanskega mosta št. 45. priporočam z izdelki iz jako slovcčih labrik ki so bili pri dosedanjih rav.tavah često pohvaljeni ter prodajam vse po nizkej fabriskej ceni. Prevzamem tudi vezenje ištrikurijo), montiranje cerkvenih zastav (01-dahinov) itd. tir vso zvršujein vrlo patliivo. (5) Vna ll<>ri>auor. l,ovrcnc % slovanskih in nemških časopisov potem tudi lep in dober biljard. Postrežba izvrstna. (8) Crcvlfar Jakob Skcroinec, v gledališkej ulici št. Ii) izdeluje vsake bire najboljših črevljev na drobno iu debelo; potem prodaja tudi Tržiške črevlje na debelo in drobno po nizkej ceni.___ (8) Wv. Saik. krojač na dvornem trgu v Kastnerjovej hiši, izdeluje najlepše in najmodernejše oltleke vsake biro po nizkei ceni, tudi ima sraloao mnoaorrstnenn hlaaa po istoj ceni kot v štacunah. Naročila se brzo i/.vrše. (6) Obleko vsake bire izdeluje najmodernejše in najhitrejše jedino le Fr. Železnikar, na stolnem trgu visa- vis stolne cerkve. Posebno i/.vrstno izdeluje surke in jednako nai ndno obleko. (8) Mizarska dela. Najboljša najlepša vsake biro in po nizkej ceni dobivajo so jedino le pri Josipu Kotalijo št. Peter-sko predmestje št. !»!i Naročila se hrzo izvrše. (8) ■tujino* t / K. IIoliu na starem trnu št. S-iT jedini v t Jalti\jani. prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsako vrste dela. Posebno so priporoča č. gosp. «!«//<»«-nikom. (7) Ferdinand Hudi, hiša banke „Slovenije" v zvezdi, priporoča svojo veliko zalogo mnogo\ ratnih oljnatih podob (Oelfarbendruckbiidcr) in srcalov po najnižjej ceni. (4) Gostilničar „pri Sokolu" na »tolneui trga, priporoča svojo užo staro gostilno. Daljo naznanja, da ima tudi lotos izvrstna vina in vedno dobre jedila kakor klobaso itd. po nizkej ceni. (8) V krčmi „pri Mehikancu" tik deželnega gledališča v Kolnianovej hiši, točijo se izvrstna vina, dobijo se dobre klobase, pečenka in druga jedila po niakej eeni. (S) Dve puški (v najboljšem stanu) (451—3) s pušicami na tarčo streljati, sta radi razpuščenja streljskega društva ceno za prodati. Natančneje pove : S. Meglic, učitelj na Vranskem (Franz b. Cilli). Dr. J. N. Orozel advokat, dozdaj v Smarji pri Jelšah, odpre 3. prosenca 187b" odvetniško pisarno v 3111,1*11*« >Tll hišna štev. 22, Graškega predmestja, in sprejme natU Za Kranjsko jedino iu samo pravi pri pod p i sape m n ! Poleg originalnih Elias Howe-jevili šivalnih, strojev) imam v zalogi i^UI juel_ji \ o lo jaz Originalne Singer & Orover & Backer Šivalne stroje po fabriskej ceni na debelo in drobno. Ki/.iin tega imam vedno v zalogi tudi najboljše inozemsko Btrojo po jako znižanej ceni in sicer: Wlieeler A Wil»ou, Cirover *V Itueker štev. 10, ili«' l. i til o h aii#.rr (zadnje na željo amerikansko i, Tajlor. Cieriuunlu, Navoiiia. \» il«o v A <.ilib>, i:\pnss, I .iu Ko l n. Cilinder I.lasti« , »troji za val al i itd. Ponarejeni ali užo ruliljeui, iu iztečeni stroji dobč se po okolščinah so ve da '25 do !IOv/(, cenejši, so p i tudi za 50 ' „ HlabeJHi iu manj vredni kot zgornji. Tedaj previdnost pri izbiri! Kdor tedaj solidni iu dobri stroj žoll, obrno naj se zaupljivo na me, jaz sem se vodno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti mojo dobro ime. H Nitrit n <*i}» VUiesl ji via. — Tudi ua vplačevanje v obrokih. X Ljubljana, judovska ulica štev. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Detter. fSvito, erirn, širanke. a/tarate, prijtraro sa prsne fjuite iti, imam redim r rrlikej i:biri r ca/ni/i. Po deželi sprejema moj potovalec, g. J. CSlobočuik uljudno vsa naročila, ter ob jednom podajo potrebni poduk. < Snatrilo. ] Zaradi od drugih strank dohajajočih ponndeb jednako Imonovanih strojev naj se < j£ nikdo ne đa motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, so prepričati more, da je J ^£ resnično, kar jo zgoraj povedano. < xxxxxxxxxxxxMxxxxxxxxxxnxxxxxx&. (453-1) X g X ' X X Izdatelj m aifdnik Josip Jarčić. Lautnina in ti h'i „Narodno n.;.-:a-u /•