Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. SLOVEnflf Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Cefovec-Klagenfurt, Gasometcrgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. letnik XII. Celovec, petek, 14. junij 1957 Štev. 24 (789) Francija prehitela Italijo v borbi za novo državno vodstvo Borba za novo vlado- v Franciji in Ita-toji je bila odnosno; je tudi tokrat tako 2aidmiva in polna raznih presenečenj, kot tttore biti ta slučaj le v teh dveh deželah. Bred enim tednom se je predsednik nove italijanske vlade senator Zoli že veselil dobljene zmage, ko mu je senat izglasoval sicer bolj pičlo, vendar zanesljivo- veči-No. Ker pa sol bili za to večino potrebni tudi glasovi neofašistov, kar bi pomenilo tttočno usmeritev vlade na desno, so Zo-Bja lastni pristaši prisilili, da se je za glasovanje v zbornici že v naprej odpovedal neofašistični podpori, prepričan, da bo- do-kil zaupnico tudi brez njih. Po glasovanju v zbornici je najprej tu- di izgledaloi — to domnevoi je podpirala še majhna pomota pri seštevanju glasov! — da je dobil Zo-li potrebno večina ne glede na, fašistične glasove. Toda zmagoslavje je trajala le do naslednjega jutra, ko se je znašel Zoli pred alternativo-, ali naj obsedi na stolčku, na katerega je prišel le s pomočjo fašistov, ali pa naj drži dano besedo- in poda ostavko svoje komaj potrjene vlade. Na pritisk lastnih pristašev se je končno — čeprav silno- nerad — odločil za odstop. Italija je torej spet brez vlade in se zdaj V rimskih političnih krogih bavijo z mislijo-, da bi bil najboljši izhod iz vladne- krize ponovna; koalicijska vlada. Medtem pa so v Franciji, kjer so bili pred enim tednom še silno slabi izgledi, napravili krepak korak naprej. Radikalni socialist Bourges-Mauno-ury, ki je bil že v Mo-lletovi vladi, je namreč sestavil novo državno vodstvo, v katerem prevladujejo radikali in socialisti, ki je to-rej precej podobno prejšnji vladi. In to ne le • po sestavi, marveč tudi po programu, ki vsebuje skoraj vse bistvene točke Mo-lle-tove garniture. Pri glasovanju v zbornici je dobil Bour-ge-s-Maunoury precej nesigurno- večino, kar pomeni, da bo uso-da njegove vlade odvisna od najmanjših pretresljajev. Kancler Raab o vprašanju razorožitve: Potrebno je pravo razpoloženje za mir Potem ko je novi zvezni prezident Scharf že pred svo-jo izvolitvijo zavzel odločno stališče proti oboroževanju in zlasti Pfoti atomskemu orožju, je zadnjo nedeljo- govoril o teh vprašanjih tudi zvezni tunder Raab. Ob tej priložnosti je kanc-l®r Raab poudaril potrebo po pomiritvi v Notranjosti države, ker šele potem se bo Niogla Avstrija — če- jo- bodo- poklicali — zavzemati tudi za razumeva;1)? med drža-vsmi. Glede razgovorov o razorožitvi je kanc-er Raab dejal, da sporazum o atomskem °r°žju sam nikakor ne bi odvrnil vse nevarnosti, marveč je treba vprašanje razorožitve- jemati kot celoto, pri tem pa se Zavedati dejstva, da razgovori o- miru in razorožitvi sami še- ne zadostujejo. Treba 1® Iskati pot, ki bi vodila k odstranitvi Vzrokov napetosti med narodi in s tem v°jne nevarnosti sploh. To, kar bi edino (lcjansko omogočilo zagotovitev miru in Osvoboditev človeštva vsak dan vse več-le3a strahu, bi bila ponovna pridobitev Pravega razpoloženja za mir. Kot prvi korak na poti k splošnemu spo1-razumu o razorožitvi je- kancler Raab na-ke-de-i soglasje- o letalski kontroli do-loče-Nih področij ter sporazum o- opustitvi pro- Dulles zagovarja pomoč ZDA tujini in blokado LR Kitajske Ameriški zunanji minister Dulles je Fr®d zunanjepolitičnim odborom predstavne zbornice- zagovarjal Eisenhowerjev Pr°gram pomoči tujini. V svojem zagovo-11 je- dejal, da mora svobodni svet o-hra-svo-j obrambni aparat zaradi nevar-°sti mednarodnega, komunizma. Dalje je elal, da se- ne- sme- pristati na sklenitev sporazuma o- razorožitvi s sovjetskimi Vozlji toliko časa, dokler ne bodo- ti pri-P avljeni dati potrebna jamstva za nad-, r-Avo nad razorožitvi j o-. Dulles je pose-,®j Podčrtal, da se Združene- države Ame-Ne trudijo-, da bi se v okviru Organizaci-združenih narodov našla možnost za rNanjšanje- o-boirožitve, ne da bi s tem a Prizadeta varnost posameznih držav. Poročilu jei Dulles še dodal, da soi ZDA ^ j®ta 1950 do- danes- izdale približno milijard dolarjev vo-jaške pomoči za-ezniškim državam, katere so v isti dobi Porabile za svo-jo- obrambo- okoli 100 mi-*Jard! dolarjev. 01 izjavah ameriškega zunanjega mini-kar Du^esa tu^i v prihodnje ni pričako-• ^ P da bi ZDA priznale sedanjo pekin-kj? Vla^- to' se' pravi Ljudsko- republiko Razen tega je Dulles dejal, da . °n ’n predsednik ZDA Eisenhower še Pro|ti trgovinski izmenjavi med in LR Kitajsko, izvodnje jedrskega orožja. Razen tega bi lahko- omejili po-skuse z jedrskim orožjem, hkrati pa mislili tudi na omejitve v konvencionalnem oboroževanju. Vem — je dejal — da mir s tem prvim korakom še ne bi bil zagotovljen, vendar bi ti prvi ukrepi morda omogočili, da bi prenehalo nezaupanje med državami in da bi lahko začeli plodna pogajanja za odpravo vzrokov mednarodne napetosti. Pred obletnico podpisa Ustanovne listine OZN Bivši borci v prvih vrstah za obrambo miru Dne 26. junija bo ves svet slovesno obhajal obletnico- podpisa ustano-vne listine Organizacije združenih narodov, dokumenta, s katerim so- bile podane smernice za ureditev mednarodnih vprašanj v svetu in za obvarovanje člo-veštva pred grozotami nove Voijne, Istega dne praznujemo tudi Dan bivšega borca in je predsednik Svetovne federacije bivših borcev g. Albert Mo-rell naslovil za to priložnost poslanico- na vse- bivše borce sveta. V t.ej poslanici je poudarjeno-, da pomeni 26. junij obletnico rojstva, ve-likega upa, ker »po hudih prelivanjih krvi in Vojnih uničevanjih smo- po-zdravili z globoko radostjo- ustanovno listino Združenih narodov, ki je- naložila vsem nalogo, da bi na miren način uredili odnosa j e med državami.« Nadalje naglasa po-slanica neomajno zvesto-bo- bivših borcev idealu, ki so si ga postavili: obrambi miru! Predsednik Sveto-vne federacije bivših borcev se v svo-ji poslanici dotika tudi vprašanja atomskega o-rožja in pravi: Ali slišite, kako po vsem svetu opozarjajo na veliko nevarnost, v katero nas vodi proučevanje sile, ki že sama- po sebi ni nič drugega kakor oblika strahu. Ko se obračamo do- onih, ki nosijo težko breme- usode sveta, jih zaklinjamo, naj slišijo prestrašeni poziv. Ali se ne boje, da boi prišel trenutek, ko jih bodo narodi, prosti strahu, obtežili? Moralne in duhovne sile se združujejo po vsem svetu proti tej strasti uničevanja. Bodimo, tovariši, v prvi vrsti z njimi. Prispevajmo svoje žrt- ve, svoje bolestne izkušnje in svoje navdušenje, da bomo še enkrat izpolnili svojo nalogo v službi stvari, ki nam je tako dre,ga: mira, pravice v svobodi, za srečo ljudi! Znanstveniki proti atomskim poskusom Boju proti nadaljnjemu preizkušanju atomskega in drugega nuklearnega orožja, se v vedno- večjem številu pridružujejo tudi znanstveniki najrazličnejših držav. Ravno- njihov glas je še toliko- bolj tehten, ker kot strokovnjaki še mnogo bo-lje poznajo- nevarnosti takih poskusov. Pred nedavnim je po ameriški televiziji govoril o nevarnostih atomskih poskusov znani ameriški nuklearni fizik dr. Ralph Lappe, ki je napovedal, da bo v prihodnjih 30 letih umrlo- na svetu zaradi škodljivih posledic radioaktivnega izžarevanja 50.000 ljudi. Radioaktivnost namreč povzroča leukemijo in rak v človeškem o-rganizmu. O strašnih posledicah poskusov z nuklearnim orožjem je govoril tudi kalifornijski biokemik Pauling, ki je za sVo-je znanstveno delo- prejel najvišje' priznanje — Nobelovo nagrado-. Pauling je izjavil, da bo- vse znanstvenike sveta pozval, naj po-dpro njegov poziv za prepoved poskusov z nuklearnim orožjem. Poudaril je, da bi morali spričo škodljivosti radiacije za člo-veški organizem nujno- ustaviti nadaljnje atomske poskuse ter bi bil nenavadno zadovoljen, če bi njegov poziv podpisali tudi tisoči znanstvenikov Sovjetske zveze, Velike- Britanije-, Amerike in drugih držav. Japonski profesor Takano-bu Šiokava je pri rastlinskih poskusih dognal, da se je v Aziji zaradi radioaktivnih padavin od leta 1955 povečala radio-aktivnost v ozračju za več kot dvakrat, kljub temu pa je znani nemški atomski znanstvenik prof. Hahn pred dnevi izrazil mnenje, da radioaktivnost vsled poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami doslej še ni zelo nevarna. Glasilo gradiščanskih Hrvatov je obhajalo desetletnico Gradiščanski Hrvati, s katerimi smo se koroški Slovenci poleg skupnih ali spo-re-dnih nastopov v prizadevanju za čim prejšnjo- uresničitev člena 7 Državne pogodbe v zadnjem času še tesneje povezali na skupnih kulturnih prireditvah najprej z našim obiskom na Dunaju in v Velikem Bo-rišto-fu ter nato še z njihovim obiskom v Bilčovsu in Šmihelu na Koroškem, so te dni obhajali deseto- obletnico, odkar izhaja njihovo- glasilo »Naš Tajednik«. List je naslednik predvojnih »Hrvatskih novin«, ki so- morale za časa nacizma v aprilu 1942 prenehati izhajati. Po vojni je nekaj časa izhaja-l tudi hrvatski list »Naše selo-«, sedaj pa je »Naš Tajednik« edino- glasilo gradiščanskih Hrvatov, ki zastopa sicer konservativno politično smer, v narodnih vprašanjih pa se zavzema za enakopravnost hrvatskega ljudstva na Gradiščanskem. Za desetletnico je list izšel minuli teden v povečanem obsegu, V uvodnem članku je predsednik Hrvatskega kultur- Spet tekma med cenami in plačami Na po-dlagi sporazuma- med zastopniki pivovarn in podjetnikov v gostinstvu na eni in zastopnikov delojemalcev in ko-n-zumentov na drugi strani bodlo- jutri začele veljati nove cene za pivo-. Te cene predstavljajo nekak kompromis med prvotnimi zahtevami pivovarn ter stališčem sindikatov, ki so odločno- odklanjali vsako- podražitev piva. Ker so cene piva v posameznih zveznih deželah različne, veljajo za podlago pri pogajanjih cene- na Dunaju. Doslej je znašala dunajska cena za veliko mero- (0,5 litra) 12-odstotnega odprtega piva šil. 2.30, od jutri naprej pa bo stalo »veliko pivo« šil. 2.50, dočim so pivovarne zahtevale podražitev na šil. 2.55. Nova cena bo v dosedanjem razmerju veljala tudi za ostale deže-le-, kar pomeni, da bodo cene- piva na Koroškem naslednje-: Koroška proizvodnja navadno odprto- pivo-0.3 litra šil. 1.90, 0.5 litra; šil. 2.80, v steklenicah 0.5 litra šil. 3.30; specialno- pivo v steklenicah 0.3 litra šil. 3.30 in 0.5 litra šil. 3.80; štajerska proizvodnja, navadno (Nadaljevanje na 8. strani) nega društva prof. Bela Schreiner naglasil pomen lista za gojitev hrvatskega jezika, njegovo prizadevanje- za buditev narodne zavesti ter povezovalno vlogo, ki jo že deset let vrši med gradiščanskimi Hrvati. Poleg člankov o nastanku listal je zlasti zanimiv tudi članek o Hrvatih v Avstriji, V katerem je V strnjeni obliki podana zgodovina njihove naselitve na Gradiščanskem v 16. stoletju in njihovo težko življenje- V časih, ko so bili pred-straža proti turškim vdorom v srednjo Evropo. V članku je tudi naglašeno, kako so se pod ogrsko- oblastjo upirali raznarodovanju in asimilaciji, kako- je njihovo narodno življenje prizadelo nacistično nasilje in kako njihov narodnostni položaj tudi danes, ni lahek. Tudi danes — je rečeno1 V članku — se hočemo braniti pred asimilacijo-. Obdržati hočemo- tudi v bodoče svoj materinski jezik, svoje o-bičaje in svoje- pesmi. List poudarja,, da gradiščanski Hrvati z ozirom na to, da so njihovi predniki žrtvovali mnogo- znoja: in krvi za obrambo- Avstrije pred turško- nevarnostjo-, pričakujejo- od avstrijskih oblasti in uprave ter od vseh demokratov v Avstriji, da jim, bo- omogočeno doseči poleg istih dolžnosti tudi iste pravice, kot jih uživajo vsi drugi avstrijski državljani. Sklicujoč se na humanistični dluh Dunaja in na položaj Avstrije ko-t mostu med narodi Evrope, poudarja »Naš Tajednik« o-b svo-ji desetletnici, da, imajo- narodne manjšine predvsem tudi nalogo, da ne razdvajajo, marveč da povezujejo- sosedne države in narod-e-. Koroški Slovenci čestitamo gradiščanskim Hrvatom kot bratom po jeziku in usodi ob pomembnem jubileju njihovega tiska ter jim želimo- tudi v bodoče mnogo uspehov pri delu za ohranitev in razvoj njihovega narodnostnega življenja. Lastna gimnazija odpira vrata naši mladini Uradnoi objavo o sprejemnih izpitih na slovenski realni gimnaziji v Celovcu, ki smo jo' po naročilu deželnega šolskega sveta objavili v zadnji številki našega lista, je uradno, glasilo koroške deželne vlade »Kamtner Landeszeitung« istega dne objavilo1 v obeh deželnih uradnih jezikih. Objava vsebuje tudi opozorilo, da je podrobna pojasnila glede sprejemnih izpitov mogoče dobiti v novi državni realki v Celovcu, Lerchenfeldgasset 22, pri g. prof. dr. J. Tischlerju, ki j e, kakor znano, predviden za ravnatelja novoustanovljene slovenske gimnazije, a iz nepojasnjenih razlogov tozadevni dekret še vedno ni bil objavljen. S te strani smo prejeli podrobna pojasnila, ki jih v naslednjem v glavnem objavljamo: K sprejemnim izpitom, ki bodo dne 8. julija v poslopju navedene šole, je treba dijake, fante in dekleta, za 1., 2. ali 3. razred slovenske gimnazije prijaviti pismeno ali pa v uradnih urah osebno. Pismeni prijavi je treba priložiti rojstni list in dokument o državljanstvu otroka, pri osebni prijavi pa je treba prinesti te dokumente s seboj v uradnih urah, ki so vsako sredo od 14.30 do 17. ure in vsak četrtek od 9. do 12. ure. V pisarni ki se na- Neurje povzročilo velikansko škodo v Srbiji Kmetijstvo! V jugovzhodni Srbiji je zaradi vremenskih neprilik v maju utrpelo za tri milijarde dinarjev škode. Samo v leskovaškem okraju, kjer je toča, v posameznih občinah uničila vse posevke, cenijo škodo na 1,5 milijarde dinarjev. Kmetje so imeli Velikansko škodo tudi zaradi poplav Črnega in Belega Timoka. Kmetijski strokovnjaki izjavljajo, da bo del škode mogoče nadomestiti, ako bodo pravo* časno preorali polja, ki so bila zasejana s povrtnino in koruzo. GOSPODARSKI DROBIŽ Nemci izvažajo največ avtomobilov Bonnski institut za gospodarsko raziskovanje je sporočil, da sO V Zahodni Nemčiji izdelali lani nekaj več kot en milijon avtomobilov. S 23 %> svetovne avtomobilske proizvodnje so Nemci sedaj na drugem mestu za ZDA in pred Veliko Britanijo^. Kar zadeva izvoz avtomobilov, pa je Zahodna Nemčija sploh na prvem mestu. Vendar ima v Zahodni Nemčiji samo vsak 23. državljan avtomobil, medtem ko ga ima v ZDA že vsak tretji. Proizvodnja jekla v Nemčiji ' Zahodna Nemčija je po proizvodnji surovega jekla tretja država na svetu. Lansko, leto so- namreč v Zahodni Nemčiji proizvedli 23 milijonov ton jekla; pred njoi soi v tem pogledu le Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Poi izkopu premoga je bila Zahodna Nemčija lani na četrtem mestu, to je za ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Nemci grade atomsko lokomotivo Uprava nemških železnic proučuje načrt za gradnjo prve atomske lokomotive. Ta sicer ne bo prva na svetu, ker bodo pred njo izdelali takšno že v ZDA. Dolga bo okoli 35 metrov, težka pa 185 ton. Lokomotiva bo opremljena s posebnimi oklepi za zaščito potnikov in osebja pred atomskim izžarevanjem. To je potrebno, ker bodo kot pogonsko sredstvo uporabljali uran. Uvoz v Egipt narašča Leta 1955 je uvozil Egipt različnega blaga za 182,92 milijona egiptovskih funtov, lani se je ta postavka zvišala na 185,98 milijona, letos pa so žei v prvih treh mesecih uvozili blaga za 170 milijonov. Vlada je zato1 uvedla poostrene omejitve zlasti pfi uvozu blaga za široko potrošnjo', prav tako pa menijo, da bo prišlo do omejitve uvoza investicijskega blaga, ker so sklenili, da bodo letos gradili le tiste objekte, ki so neobhodno potrebni. ha j a v sobi 65 v drugem nadstropju omenjene šole, se dobijo tudi vsa podrobna pojasnila o predpisanih izpitih. Dijaki iz srednjih šol Lastna slovenska gimnazija je dostopna vsakemu učencu ali učenki z uspešno končanim 1. ali 2. razredom katerekoli avstrijske srednje šole. Ti dijaki bodo! po ugotovitvi znanja slovenščine sprejeti V naslednji višji razred;. Sprejeti pa bodo tudi dijaki, ki v tekočem šolskem letu ne bodo uspešno izdelali razreda; po ugotovitvi znanja slovenskega jezika bodo, razred lahko ponavljali na novi slovenski gimnaziji. Učenci iz glavnih šol V enega izmed treh ražredov'slovenske gimnazije bodo lahko prestopili tudi učenci glavnih šol. Učenci in učenke iz glavnih šol, ki bodo končali letošnje šolsko leto V Vseh glavnih predmetih vsaj z dobrim uspehom, bodo sprejeti v naslednji višji razred nove gimnazije in bodlo' polagali izpit samo iz slovenščine. Vsi drugi učenci iz glavnih šol pa bodo' morali polagati sprejemne izpite iz treh glavnih predmetov, in sicer iz slovenščine, nemščine in računstva v obsegu učne snovi tistega razreda, ki ga sedaj obiskujejo'. Poi uspešna opravljenem izpitu bodo' sprejeti v višji razred slovenske gimnazije. Izpita pa ne bo treba polagati učencem in učenkam, ki vstopijo po' uspešno' končanem drugem razredu glavne šole v drugi razred slovenske gimnazije. Učenci iz ljudskih šol Učenci in učenke, ki so končali 10. leto starosti in so že obiskovali štiri leta ljudsko šalo, bodo, polagali izpit za prvi razred gimnazije iz slovenščine, nemščine in računstva v obsegu učne snovi, ki je predpisana za četrto šolsko stopnjo ljudske šole. V prvi razred slovenske gimnazije pa se seve lahko prijavijo tudi učenci in učenke, ki sO dopolnili že 11 ali 12 ali tudi več let starosti; za sprejem v srednjo šolo namreč predpisuje zakon samo naj-nižjoi starost, to je dovršeno 10. leto. Uradna objava o sprejemnih izpitih na slovenski gimnaziji pa predvideva tudi možnost prestopa učencev iz ljudskih šol v drugi ali tretji razred slovenske gimnazije. Tel možnosti pa se lahko poslužijo tisti učenci in učenke, ki so uspešno dovršili vsaj 5. oziroma 6. šolsko leto ljudske šole. Kdlor od teh bo zaprosil za sprejem v 2. razred gimnazije, bo' moral polagati izpit iz snovi, ki je predpisana za 5. stopnjo! ljudske šole, za sprejem v 3. razred gimnazije pa bo treba polagati izpit iz snovi 6. stopnje ljudske šole. K izpitom,' ki bodo v ponedeljek, dne 8. julija od osmih zjutraj naprej V novem poslopju državne realke v Celovcu, Ler-chenfeldgasse 22, kjer bo' začasno nameščena tudi novoustanovljena lastna slovenska gimnazija, je treba prinesti s seboj tudi šolsko spričevalo o letošnjem šolskem letu. Starši pohitite s prijavami! K tem podrobnim navodilom glede sprejemnih izpitov in vpisov na lastno gimnazijo dodajamo še poziv Vsem staršem v Podjuni, na Gurah, v Rožu in ob Zilji, sploh v Vseh krajih, kjer govorite doma V družini in v soseščini eno izmed naših domačih koroških slovenskih narečij, da pohitite s prijavami svojih otrok na lastno gimnazijo v Celovcu. Smatrajte to šolo za tisto svojo srednješolsko' učno ustanovo, ki bo nudila mladini najbolj organsko ter jezikovnim in narodnostnim razmeram na slovenskem in dvojezičnem ozemlju najbolj prilagojeno izobrazbo v obeh uradnih jezikih in ki bo na ta način dajala mladini naših krajev možnost vsestranskega udejstvovanja in razvoja v raznih poklicih zlasti na našem ozemlju, poleg tega pa tudi vse pogoje za nadaljnji študij na vseh avstrijskih visokih šolah. Kaj če bi pometali pred lastnim pragom ... Cerkveni list krške škofije »Nedelja« je v svoji zadnji številki 23 na strani 4 pod rubriko »PO katoliškem svetu« prinesel najprej poročilce, kako so v Južni Koreji po letu 1950 iz nekdanjega kina napravili cerkev. »Nasprotno pa pri sosedu,« mastno, poroča list, da so jugoslovanske oblasti razlastile neko cerkev v Skoplju, ki jo bodo podrli in iz »mestnogradbenih razlogov« na njenem mestu postavili stanovanjsko' hišo. Kaj če bi pri Nedelji enkrat pometali pred lastnim pragom? Kakor znanol se trudi celovški ordinariat že dalj časa, da bi lahko podrl cerkev starega bogoslovja in na njeno, mesto postavil Veliko, stanovanjsko hišo. V to svrho' so letos februarja, kakor se govori po Celovcu, baje celo umetno napravili razpoke v cerkvi, da bi prisilili gradbeno oblast, da bi dala dovoljenje, da bi lahkoi podrli cerkev in na njenem mestu postavili stanovanjsko' hišo. Govorice namreč trdijo, da je le na ta način mogla gradbena komisija, pri kateri je kumoVal kot zastopnik škofije g. prelat dr. Bluml, ugotoviti njeno »Bau-falligkeit« in s tem nevarnost za njen obisk, da sO jo lahko zaprli. Nas ta spor v toliko' ne briga, čeprav ne razumemo', da je prav cerkvena oblast med najbolj Vnetimi pobomiki za uniči-tev umetnostno' dragocenih cerkvenih fresk. To nas čudi tembolj, ker na drugi strani slišimo', kako se cerkev celo na prižnicah vključuje v borbo proti modernim freskam na celovškem kolodvoru, katerih ustvaritelj baje ni bil napolnjen »z binkoštnim duhom«. Smatramo, da manj- ka še mnogo Več »binkoštnega duha« tistim, ki zgolj iz profitarskih namenov hočejo na mesto cerkve z umetnostno dragocenimi freskami, ki nič ne nesejo', postaviti hišo s trgovinami, ki bo! brez dvoma nesla debele dobičke. To' pa je, kakor vse kaže, glavni namen odstranitve starodavne cerkve, v kolikor ni prvi in glavni namen ta, da so' Slovence, ki so v očeh ordinariata v tej cerkvi s svojo, božjo službo še pačili nemški Celovec, potisnili na zakotno' dvorišče, kjer jih nihče ne vidi in predvsem nihče ne sliši. Mi pa bi nadrejeni gradbeni oblasti na osnovi pouka »Nedelje« predlagali idealno rešitev vsega tega spora: kakor pri sosedu naj poderejo iz »mestnogradbenih razlogov« kapucinskol cerkev, ki nima posebnih umetnostnih vrednot in preprečuje podaljšanje kolodvorske ceste ter s tem idealno prometno-tehnično ureditev prometa iz centra mesta proti glavni cesti na Dunaj, cerkev starega bogoslovja z dragocenimi freskami pa naj popravijo in jo< izročijo kapucinom, ki bodo gotovO skrbeli, da ne bo, propadala in da nei boi tako zanemarjena, kakor je bila kot last ordinariata. Toi bi bil idealen kompromis med ordinariatom kot zastopnikom »mestnogradbenih razlogov« in mestno gradbeno oblastjo kot zaščitnikom umetnostno dragocenih pobožnih fresk. Kar pa tiče nadomestilo' za slovensko božjo službo', ni naša skrb. Za to skrbeti so bolj poklicani slovenski prelati in mob-signorji ter pisci »Nedelje«, ki sicer vidijo zrnce v očesu svojega soseda, ne pa bruna v lastnem očesu... Vedno manj brezposelnih Ob koncu preteklega meseca je znašalo število brezposelnih, ki so bili javljeni pri delovnih uradih v Avstriji, 82.504, od tega je bilo 47.854 ali 58 °/o žensk in 34.650 ali 42 % moških. V primeri s stanjem brezposelnih koncem aprila se je število brezposelnih zmanjšalo' za 24.583 ali 23 %. Od tega je odpadlo na moške 16.165 ali 65,8 °/o celotnega nazadovanja. Na posamezne dežele se razdeli število brezposelnih sledeče: Štajersko 10.073, Koroško 4361, Dunaj 33.061, Gornjeavstrij-sko 10.905, Nižjeavstrijsko 15.451, Solno-graškO' 2083, Tirolsko' 3497, Predarlsko 562 ter Gradiščansko 2511 oiseb. V primerjavi s stanjem brezposelnosti koncem maja leta 1956 je število' javljenih brezposelnih letos za 4817 ali 5,5 odstotka nižje. In sicer je letos zaposlenih 1483 ali 4,1 odstotka moških in 3334 ali 6,5 odstotka žensk več, kakor lani ob istem času. Washington. — Vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta v Evropi Norstad je izjavil, da so' oborožene sile te organizacije štirikrat močnejše kot pred šestimi leti in sposobne, da uničijo' vsak cilj. Norstad je govoril na tajni seji ožjega odbora za zunanje zadeve, na katerem je podprl Eisenhowerjev program za pomoč tujini v višini 3.865 milijonov dolarjev. Po' njegovi sodbi bi V Zahodni Evropi ne mogli doseči nobenega napredka brez ameriške pomoči. London. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bodo' ZDA, Francija in Velika Britanija v kratkem odgovorile na sovjetski poziv z dne 19. aprila k skupni deklaraciji, s katero' bi se odrekli uporabi sile za Bližnji vzhod. Sovjetska vlada, je poslala zahodnim silam tri note, v katerih jih je obdolžila Vmešavanja v notranje zadeve dežel na Bližnjem vzhodu na osnovi Eisenhorvver-jeve doktrine in politike Bagdadske zveze. Kairo. — V Kairu so uradno objavili, da bo egiptska vlada dovolila francoskim plovnim družbam, da v funtih poravnajo' pristojbine' zal plovbo! pO Sueškem prekopu. Predstavnik egiptskeg3 finančnega ministrstva je izjavil, da j0 Francija to sama zahtevala. Buenos Aires. — V Argentinskem glavnem mestu je v soboto prišlo do peronističnih demonstracij, pri katerih je prišlo! do spopadov med policijo in demonstranti. Proti peronistom soi nastopili tudi civilisti, ki so sovražniki režima bivšega argentinskega monarha Perona. Policija je pri teh demonstracijah aretirala nad 50 oseb, sodelovalo pa jih je več tisoč. Washington. — Zastopniki Poljske in Amerike' sol v Washingtonu podpisali sporazum, po' katerem bodo ZDA dale Poljski gospodarsko' pomoč v vrednosti 95 milijonov dolarjev. Polovico pomoči — poljedelske presežke in rudarske stroje —• bo Poljska lahko dobila takoj. ZDA in Poljska so se sporazumele, da se bodo v kratkem pričeli razgovori o ameriških terjatvah do Poljske, ki izvirajo iz nacionalizacije v tej državi, ter poljskih terjatev V ZDA. Nikozija. — Organi britanske varnostne službe na Cipru so začeli z novimi operacijami severno od Limasola. Namen operacij je najti voditelja gib0" nja za priključitev Cipra h Grčiji, pol' kovnika Grivasa in njegove sodelavce. ' Bonn. — Vodja zahodnonemškei socialnodemokratske stranke Erich Ollen-hauer se je uprl ratifikaciji sporazuma o skupnem evropskem tržišču in Evra-tornu pred poletnimi počitnicami, kakor je zahtevala vlada,. Ollenhauer namreč trdi, da notranji položaj v Italiji Franciji ni tak, da bi bila ratifikacija nujna, pa tudi nizozemski parlament sporazumov ne bo ratificiral pred jesenjo!. Colombo. — Britanska vlada je pri' volila na to', da bo odpoklicala svoje čete iz vojaških oporišč na Cejlonu. In sicer se bodlo' angleške čete umaknil0 iz pomorskega oporišča Trimkomali do 15. oktobra, iz letalskih oporišč pa do prvega novembra letos. Vse čete se bodo umaknile v treh letih. V skupnem poročilu obeh vlad je rečeno!, da bo Cejlon plačal Veliki Britaniji zal oporišča, ki jih je izgradila, odškodnino' 1,650.00 funtov šterlingov, in sicer v prihodnj1*1 petih letih. Kairo. —• Generalni sekretar Arabske lige Hasuna, je poslal poziv vsem arab' skim deželam, naj zavzemajo skupn° stališče dlo francosko-tunizijskega sp°ra in podpre Tunizijo,, ki se bori za pop0’' no neodvisnost. Hasuna je hkrati posl3 generalnemu sekretarju OZN Ham marskjoldu in Varnostnemu svetu P° ročilo, v katerem opisuje položaj V 1 niziji. Bejrut. — V Libanon je prispela prva pošiljka materiala iz ZDA v okvir11 Eisenhovverjeve doktrine. Pripeljala s° jo štirimotorna transportna letala. P° veljnik vojske general Faud Šehab J prisostvoval izročitvi materiala bb3 nonski vojski. Dnevnik Ane Frank KULTURNE DROBTINE m V gledališču »Theater in der Josefstadt« igrajo v okviru Duan jskih slavnostnih tednov »Dneivnik Ane- Frank«. To je hkrati avstrijska premiera pretresljive zgodbe, ki je v zadnjem času vzbudila sploš- zanimanje tako kot knjiga; kakor tudi v dramski predelavi. »Ana Frank se je rodila 14. junija 1929 hemškim staršem židovskega rodu. Že v 'zgodnji mladosti je morala preizkusiti grozo zasledovanja in strah življenja v skrivališčih. Družino, ki je emigrirala na Nizozemska, so avgusta 1944 izsledili v Amsterdamu in odvedli v koncentracijsko taborišče. Marca 1945 je Ana, Frank umrla v taborišču smrti Bergen-Belsen. Ko je družina že bila zaprta, so našli med starimi knjigami in časopisi dnevnik, ki ga je Ana pisala od svojega trinajstega lata naprej v nizozemskem (holandskem) jaziku. Dnevnik so prevedli v mnoge jezike in Vzbudil je veliko pozornost na Vsem svetu kot pretresljiv človečanski dokument.« Tako piše v predgovoru k nemški izdaji dnevnika Ane Frank. Deloi so pozne-j® dramatizirali in več kot 20 nemških gledališč je uprizorilo zgodbo- mlade Ane Frank, ki je morala umreti, ker je bila °trok židovskih staršev. Ni bila edina žrtev fašistične nečlovečnosti, edinstvena pa je izpoved te trinajstletne deklice v času, ko se je skrivala s starši, sestro in prijateljsko družino na Podstrešju neke stare amsterdamske hiše, medtem ko se je zunaj podiral svet, svet idealov stare in mlade generacije. S kako čudovito globokim pogledom v svojo notranjost opiše Ana svoj razvoj, kako genialno projicira od grmenja bombnikov odmevajoči utrip strahotnega časa Sijajen uspeh „Era“ na Dunaju Eno najboljših dosedanjih prireditev letošnjih Dunajskih slavnostnih tednov imenujejo nedavno uprizoritv Gotovčeve ko-•nične opere »Ero z onega sveta« v dunajski Volksoperi. Dve glavni vlogi igrata odhosno) pojeta zagrebška operna solista Josip Gostič (ki je pel Era tudi ob gostovanju ljubljanske Opere v Celovcu — °Pom. ured.) ter Sonja Mo-ttl, medtem ko le ostala pevska; garnitura; dunajska. Rešijo' za; dunajsko uprizoritev vodi znani Zagrebški režiser Tito Strozzi, orkester pa 1® pod vodstvom Berislava Klobučarja, 'ločim je nenavadno posrečena scena de-1° dunajskega scenografa Stefana Hlawe. Fri baletnih nastopih (koreograf Rafko Andrič) je žel posebne uspehe član ljubljanskega opernega baleta Janez Miklič. Dunajska kritika soglaša v tem, da je ‘‘Ero« dobesedno osvojil Dunaj in da je t° prireditev, ki si jo je nujno treba ogledati. v psiho razvijajočega se dekleta, ki si hoče zgraditi svetovni nazor in ne najde nikjer več trdne podlage, ker se vse podira, ker se razblinjajo vrednote od včeraj v nič. Toda pustimo govoriti Ano Frank samo: 12. februar 1944 Sonce sije, nebo je temnomodro, veter veje in jaz... jaz tako hrepenim, hrepenim po vsemu, po svobodi, po prijateljih, hrepenim po temu, da bi se mogla pogovoriti s kom o vsem in .. . biti sama. Da bi se le mogla prav razjokati! Rada bi olajšala svoje srce in vem, da bi postalo bolje, če bi mogla jokati, toda vem tudi, da tega ne morem! Nemirna sem, tekam iz ene sobe v drugo, stojim pri zaprtem oknu in bi rada dihala zrak od zunaj skozi špranje, čutim biti svoje srce, kot da bi reklo: Uteši že končno moje hrepenenje! 15. julij 1944 Čudno je, da še nisem pokopala vseh svojih upov, nesmiselni so videti in neizpolnljiv:. Toda vztrajam pri njih, kljub vsemu, ker še vedno verujem v dobro v človeku. Ni mi mogoče graditi na podlagi pogina, bede in zmede. Vidim, kako se spreminja svet polagoma v puščavo, vedno močneje slišim bližajoče se grmenje, ki bo uničilo tudi nas, čutim gorje milijonov ljudi, in vendar, če pogledam proti nebu, mislim, da se bo vse spet spreobrnilo v boljše, da mora biti konec tudi te trdote, da bo mir spet zavladal nad redom sveta ... Težko je dodati še kaj tej izpovedi, pa saj tudi treba ni, kajti vse je v njej, kar potrebuje današnji mladi človek: pogum do resnice, pa/naj je še tako1 grda, neu-tešljivo hrepenenje po) svobodi in neoma-jana ,vera v človeka. Ni zgolj naključje, da je nemška mladina nenavadno toplo sprejela dnevnik Ane Frank. Usoda ji (nemški mladini) ni prizanesla,, brez izjeme je morala pretrpeti grozol vojne in bedo povojnih let, ko ob razvrednotenju in prevrednotenju vseh vrednot' v starejši generaciji ni videla več moralne avtoritete. Zato se identificira nemška mladina z Ano1 Frank in besede mladega hamburškega študenta Norberta Miihlen, ki je Ano Frank imenoval »mučenico nemške zgodovine«, zvenijo1 kot program.: Da se je vrnila mlada Židinja k otrokom njenih morilcev in da je bila sprejeta z odprtim srcem, da bi živela med njimi naprej, je morda »ironija zgodovine«, gotovo- pa resno znamenje novega upanja... Pavle Apovnik Mednarodna grafična razstava v Ljubljani Ljubljana se ni razvila le v kulturno središče slovenske republike, marveč si uspešno1 utira pot tudi v mednarodnem "••svetu kulture in umetnosti. Saj je v Ljubljani Vsako leto več različnih razstav z mednarodno udeležbo-, nekatere teh prireditev uživajo) v svetu sploh že izreden sloves. Ena izmed teh prireditev je mednarodna grafična razstava, ki se sicer še ne ponaša z dolgo tradicijo, pač pa si je pridobila v svetu že precejšen sloves. Na letošnji tovrstni prireditvi, ki bo precej obširnejša od lanskoletne, bo sodelovalo 29 držav in Eco-le de Pariš z 245 avtorji. Čeprav sme vsak razstavljalec sodelovati z največ 3 deli, boi razstava kljub temu obsegala nad 650 grafičnih listov. Razstava, ki bo otvorjena 18. junija, bo v ljubljanski Moderni galeriji. Odprta- bo predvidoma do 9. septembra, računajo pa z možnostjo, da bi bila podaljšana vsaj do konca septembra. Luigi Salvini — prevajalec slovenske poezije — umrl V Rimu je umri še ne 50 let stari Luigi Salvini, znani prevajalec slovenske poezije in veliki prijatelj slovenske književnosti. Umrli Salvini je V italijanskih revijah pisal o slovenski literaturi in jo približal italijanskemu ljudstvu. Pred vojno je pri Akademski založbi izdal zbirko prevodov iz slovenske- poezije pod naslovom »Li-riche slov ene- modeme«, po vojni pa je izšla pri rimskem založniku Co-lombu njegova antologija slovenske poezije »Sem-preverde e rosmarinoi«. Dodal ji je obsežen splošni uvod, kjer je spregovoril tudi o tisočletnem boju slovenskega naroda za obstoj in za sVo-bodo-. To- zbirko- so- v Italiji posebnol dobro sprejeli. Z Luigijem Salvinijem je zgubila slovenska književnost zvestega ljubitelja in požrtvovalnega propagandista med njegovim italijanskim ljudstvom. Italijanske „zlate nagrade“ V Italiji se mnogo- prizadevajo- za resnično umetnostno književnost, o- čemer pričata tudi dve na novo razpisani nagradi »v zlatu«. Prva nagrada, zlat peresnik skupno z denarno nagrado v višini 5 milijonov lir, je namenjena enemu izmed založnikov, ki je v preteklem letu največ prispeval k uspehu domače književnosti. Druga nagrada — zlata knjiga — pa bo podeljena enemu izmed založnikov, ki si je, prav tako v zadnjem letu, največ prizadeval za dvig italijanske kulture. Nagrade za izvirno sodobno dramo Pokrajinski svet Kulturno-prosvetne zveze Vojvodine je ob letošnjem gledališkem festivalu v Novem Sadu razpisal natečaj za izvirno dramo- s temo iz sodobnega življenja. Nagrade sO razpisane v višini 300.000, 200.000 in 100.000 dinarjev. Na natečaju lahko sodelujejo avto-rji z deli, napisanimi v kateremkoli jugoslovanskem jeziku. Veliko zanimanje za seminarje za tuje slaviste l/ Filozofska fakulteta zagrebške univerze prireja že od leta 1952 dalje redne seminarje za tuje slaviste. Zanimanje za- take vrste prireditve raste iz leta v leto in je vsakoletna udeležba razveseljiva tako po številu udeležencev, kakor tudi poi številu držav, ki so ob teh srečanjih zastopane. Tudi letos bo- zagrebška univerza priredila svoj seminar, ki bo trajal ves mesec avgust. Pravijo, da se ga bo- letos udeležilo 45 slavistov iz vsega sveta. Prvo polovi- co- avgusta bodo seminaristi prebili v Zadru, drugo pa v Zagrebu. Težišče bo tokrat na predavanjih o- srednjeveških književnostih jugoslovanskih narodov, predavali pa, bodo- tudi o Gun-duliču, hrvatski kajkavski književnosti, o Bo-ri Stankoviču, o na j več jem pesniku Črne Gore Njegošu ter o prvaku slovenskih poetov Prešernu. Prav tako- pa bodo udeleženci seminarja spoznali tudi književnost jugoslovanskih narodov med dvema vojnama. Knjige se vračajo v knjižnice V zvezi z novim političnim kurzom, ki se je uveljavil na Poljskem, je ukinjena zapora nad celo vrsto del, ki so jih poljske javne knjižnice sicer imele-, a pod prejšnjim režimom niso bila dostopna-. Iz zaklenjenih treso-rjev, kjer so jih hranili doslej, so se mnoge knjige vrnile na odprte police-. Med političnimi spisi so tu med ostalimi dela Trockega ter številnih domačih in tujih političnih delavcev, med njimi tudi dela Churchilla. Med prepovedanimi detli je bilo tudi veliko število- leposlovnih knjig. V stalinistični eri je mnogo knjig poromalo v papirnice, da jih porabijo kot surovino, varšavski javni knjižnici pa je vendar uspelo-, da je mnogo- rešila pred uničenjem. Dr."MIRTZWITTER 22 Južna Tirolska — manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici itaiijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu) Ko- navaja, da je v izvedbenih o-ločbah k Statutu o avtonomiji p-redvi-etl° znanje o-beh jezikov vsaj fakultativ-kritizira avstrijska spomenica v na-a'jnjem današnjo prakso. Kot značilen Frimer navaja že- omenjeno- zavrnitev °suutka Deželnega personalnega reda, ki J® kot vzrok navajala kršenje enakoprav-. °s4i vseh italijanskih državljanov, ter iz st®ga razloga leta 1955 prepovedano- po-s®bno šolanje občinskih tajnikov. Ker se J® takšno šolanje- leta 1946 že vršilo-, ugodja avstrijska vlada, da bi pomenilo v&ako- o-krnjevanje pravic Južnih Tirolcev ^Pram stanju ob podpisu Pariškega spo-razurrta jasnot kršenje- tega sporazuma. Tudi proti neupoštevanju sorazmerne Udeležbe manjšine v javnih korporacijah, °uiisijah in ustanovah z javno- pravnimi aloga;mi spomenica protestira in zahteva ^Zv®dbo člena 54 Statuta o avtonomiji, ki ® kljub zadevni zahtevi zastopnikov Juž-Tirolcev ni upošteval. Kot primera Qvaja Zakon o bolniških zavarovalnicah 11 Zakon v°du. o pokrajinskem kreditnem za- 3. ska V tretjem odstavku ugotavlja avstrij-spomenica, da je znašal delež Italija- nov v današnji provinci Božen ob času ločitve- o-d Avstrije-15) samo 3 °/o celotnega prebivalstva, da pa je narastel s pomočjo narodnostne politike v fašistični dobi do pričetka druge svetovne vo-jne na približno. 24 %, leta 1953 pa je znašal že okrog 34 %. V mestih Božen, Brixen in Meran je prvotna italijanska manjšina okoli 5 °/o v istem obdobju narastla leta 1939 na 51 % ter leta 1953 celo na 72 °/o prebivalstva. S podpisom Pariškega sporazuma je italijanska vlada prevzela tudi na tem področju odgovornost nasproti nemškj manjšini. Ne zahteva se zapore meja province, marveč opustitev vseh ukrepov, ki umetno pospešujejo- priselitev. Tudi v Južni Tirolski se- naj upošteva za vsa italijanska mesta vključno Trst veljavni »Zakon zoper razširjenje mest« ter Zakon za posredovanje de-la (ki predvideva v prvi Vrsti zaposlitev krajevno razpoložljive delovne sile). Isto velja gle- 15) Pripomba: S senžermensko pogodbo od dne 10. septembra 1919. Tedanje (in sedanje) meje Avstrije do Italije je določal člen 27, lit 2. de vpisa priseljencev v sezname prebivalstva, ki se izvaja v Južni Tirolski v nasprotju s postopkom v ostali Italiji takoj.16) Avstrijska vlada se pridružuje mnenju, ki ga je zastopal italijanski list »da bi nasprotovalo političnim ciljem Pariškega sporazuma, ako bi italijanska vlada namerno in načrtno privedla nove italijanske elemente v pokrajino Božen, ne da bi upoštevala gospodarskih potreb, edinole z namenom, da umetno spremeni številčno- razmerje med o-bema narodnostnima skupinama,« B. Člen 2: Avtonomija »Ta člen je bistveni del sporazuma Gruber — De- Gasperi«, pravi avstrijska spomenica, Avtonomna zakonodajna in izvršna oblast je bila nedvoumno zasigurana prebivalstvu današnje pokrajine Božen. Ustanovitev avto-no-mnega področja »Tren-tino — Tiro-ler Etschland« nikakor ne izpolnjuje določbe Pariškega sporazuma. S spojitvijo dveh narodnostno tako zelo različnih pokrajin v eno področje, v katere- 16) Pripomba: V nasprotju z ugotovitvijo avstrijske spomenice je treba omeniti, da umetno naseljevanje v Trstu in na Goriškem celo prekaša prJseljevanje Italijanov v Južno Tirolsko. ga zakonodajnem svetu prevladuje 33 italijanskih po-slancev nad samo 15 nemško govorečimi, izpolnitev namena Pariškega sporazuma bistveno otežkoči, če ga morda sploh ne onemogoča. Za preso-jo, ali je v Pariškem sporazumu'načelno- določena avtonomija izpolnjena, sedanji Statut o avtonomiji področja kot takšen ne more biti merodajen. Merodajna je samo- vsebina in izvajanje tistih njegovih določb, ki do-ločajo) avtonomnost pokrajine V okviru avtonomije področja. Obseg po Statutu oi avtonomiji pokrajini prepuščene avtonomne zakonodajne oblasti je zelo omejen ker obsega samo 17 stvarnih področij. Niti na teh doslej v praksi ni uspela v celoti uveljaviti zakonodajnih p-o-oblastil. Deželni zbor V Bo-zenu je doslej večji del zakonov uveljavil šele po večkratni zavrnitvi in po spremembi bistvenih določb. V celoti je poleg finančnih zakonov za pokrajino sploh šele 5 važnih zakonov zado-bilo pravno veljavnost. Več temeljnih zakonskih osnutkov do- danes še ni veljavnih, več nadaljnjih je bilo zavrnjenih. Med njimi je tudi Zakon o ureditvi otroških vrtcev, ki je bil celo po dvakratni odobritvi s strani Deželnega zbo-ra zavrnjen po centralni vladi. Na ta način je tudi šolska avtonomija v nevarnosti, ki ji po mnenju avstrijske vlade pripada odločilni pomen. (Nadaljevanje sledi) Bilčovs Spet moremo poročati o dveh veselih porokah, ki smo' jih imeli v zadnjem času v naši vasi. Poročamo tudi zaradi tega, ker nas veseli, da se na Koroškem vedno in vedno spet ustanavljajo nove družinske celice, kar priča o življenjski volji našega ljudstva, ko na drugem mestu tako pogosto z žalostjo beremo, da nam odmirajo naši najboljši. Zadnjo nedeljo meseca majnika sta se poročila Adamičeva Rezika iz Čahorč v kotmirški občini in Mihi Krušic p. d. Hun-tar v Pugradu. Na binkoštni ponedeljek pa sta si podala roke k trajni zakonski zvezi Senhle-bova Rezika iz Bilčovsa in Joži Reichmanu p. d. Lijnči na Moščenici. Nevesti in ženina so zrasli na naših domačih tleh in zaradi tega dobro poznajo borbo našega ljudstva, ki z delom, skrbjo in marljivostjo čuva zemljo, ki so nam jo dolga stoletja ohranjevali naši predniki. Ljubezen do domačije jih je nagnila, da so se z mladostnim veseljem in podjetnostjo odločili, da hočejo domačije ohraniti tudi svojim potomcem. Z novoporočenci smo se vsi Veselili ob pomembnih življenjskih dogodkih. Želimo mladima paroma mnogo sreče in veselih dni na skupnem potovanju skozi življenje! Gorje Našo cerkev, v kateri je nad 20 let žup-nikoval slavni Matija Majar Ziljski, popravljajo. Baje že od časa Majarjevega župnikovanja sem ni bila popravljena. Sedaj pa je ogrožal črv vse umetnostno krasne lesene oltarje. Zato so jih odpeljali in jih bodo baje v glavnem še rešili pred popolnim uničenjem. Radovedni smo samo, ali bodo ob tej priložnosti obnovili na stranskem oltarju od Majarja napravljeni napis v glagolici, ki so ga nacisti prepleskali, pa se je še vedno vsaj rahlo videl skozi barvo. Njegova obnova ne bi bila pravična le zaradi tega, ker so nacisti odstranili napis, marveč tudi zaradi zgodovinske zanimivosti in brez dvoma svojevrstne redkosti. Borovlje Nedavno tega je podjetnik Nussbaumer odprl na Podljubeljski cesti mesarijo, ki je opremljena tako, da ustreza vsem sodobnim modernim zahtevam. Frieda Sigott pa je pred nedavnim pričela z moderno pralnico s potrebnimi stroji. Pralnica je prva te vrste v našem mestu. Slovenji Plajberk Na kmetih se pripetijo pogosto delovne nesreče, kakor večkrat lahko beremo v časopisih. Tudi pri nas se je primerila precej huda nesreča, ki jo je doživela kmetica Antonija Šparovc pri svojih vsakdanjih opravilih. Molzla je kravo. Kakor pa je žival nepričakovano nepreračunlji-va, je krava mlekarico udarila z nogo v glavo, da je padla z mlečnega stolčka. Pri padcu se je poškodovala na glavi in hrbtenici. Kakor smo poročali že v prejšnji številki našega lista, priredi »Slovensko prosvetno društvo Bisernica« v Celovcu ob priliki otvoritve V. Ljubljanskega festivala dne 29. junija 1957 avtobusni izlet v Ljubljano. Odhod iz Celovca, Gasometergasse 10, bo v soboto, dne 29. junija ob 9.00 uri. Potovali bomo preko Ljubelja in Bleda v Ljubljano, tako da si bodo udeleženci izleta lahko ogledali tudi lepote Gorenjske. Istega dne popoldne si bomo ogledali veliko parado telesnovzgojnih društev v Ljubljani, zvečer pa prvo letošnjo predstavo Ljubljanskega festivala, znamenito Hrlstičevo »Ohridsko legendo«; balet, poln lepot makedonskih običajev in značilnosti iz makedonskega narodnega življenja, ko gledalca močno pritegnejo množični nastopi v pisanih narodnih nošah. Prav gotovo bo ta večer za vsakega udeleženca izleta globoko doživetje. Stroški za vožnjo in vizo znašajo 75.— šilingov. V Ljubljani pa bo društvo poskrbelo za vstopnice in prenočišča pod najugodnejšimi pogoji. Kdor se želi udeležiti res lepega izleta, St. Peter na Vaši n j ah Spet se je odprl nov grob, v katerega smo položili k trajnemu počitku uglednega moža, značajno korenino- iz naših vrst. Polagamo v hladno zemljo ljudi, ki so svoj čas izpolnili, ki so vse življenjske sile žrtvovali idealom in najvišjim ciljem, dokler jih smrt ni zagrnila v noč. Polnili so čašo življenja s koristnim delom za družino, rojake in domovina in niso prej nehali vlivati V posodo, dokler ni bila polna prav do roba, vse do groba. Tak mož, Jožef Karner, kmet p. d. Suln v Račičah, je po daljšem bolehanju umrl dne 9. t. m., ko je dosegel starost okoli 68 let. Pokojni Kamer je bil kmet v pravem pomenu besede: delaven, skrben in Varčen. Svojo precej obsežno kmetijo je preudarno in razumno moderniziral, da je lahko za zgled vsej okolici. Po svojem značaju je bil zaveden Slovenec-narod-njak, ki svoje pripadnosti slovenskemu ljudstvu nikdar ni prikrival in vedno možato zastopal pravice in koristi, ki nam pripadajo, toda nam jih pogosto prikraj-šujejo in okmjujejo-. Vedno se je zanimal za naše narodnostne zadeve ter s svojim zgledom in besedo sodeloval pri naših skupnih prizadevanjih. S svojimi pametnimi in premišljenimi nasveti je deloval kot odbornik pri Hranilnici in posojilnici V Velikovcu, v zavesti, da je zadružništvo važnega pomena za gospodarsko samopomoč, samostojnost in neodvisnost malih in srednjih slovenskih eksistenc na Koroškem. Ni čuda, da so maja; 1942 prišli nacistični rjavosrajčniki tudi po tako kremenitega moža in ga z družino vred brezsrčno odtrgali od domače grude ter ga odgnali v taborišče Hesselberg, kjer je moral z drugimi trpini prestati hude čase izseljeni-štva. Med tem, ko je pokojni oče trpel v nacističnem taborišču, pa je moral njegov najstarejši sin pustiti življenje v vojni za tuje nacistične interese. Takšen hud udarec je bil za Karnerja in vso družino prav posebno bolesten. KO so se izseljenci končno spet vrnili na svoje domačije, se je tudi Karnerjev oče znova z vso vnemo oprijel kmetovanja ter je z vztrajnim preudarnim delom vzorno obnovil svoje gospodarstvo-. Mnogo- ljudi je dragega pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti in prisostvovalo pogrebnim svečanostim, med njimi v posebno velikem številu sotrpini-izse-ljenci. Zastopana je bila tudi Zveza slovenskih izseljencev, ki je po svojem predstavniku položila venec na njegov grob. Pokojni zapušča ženo in pet otrok, katerim izrekamo naše globoko sožalje. St. Jakob t Rožu Zadnjič smo na kratko poročali, da je umrla spoštovana Neža Kunčič, p. d. Štan-tačeva mati v Dravljah. S pokojno mater- na] pošlje svoj potni list in potrebno vsoto denarja na naslov: Slovensko prosvetno društvo Bisernica, Celovec, Gasometergasse 10/1, i n sicer najkasneje do 17. junija. Po tem roku prijav ne moremo več sprejemati, ker moramo točno število udeležencev vedeti že pred izletom, da lahko uredimo vse potrebno. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo, 30. junija ob 14.00 uri, prihod v Celovec okrog 17.00 ure, tako da je tudi udeležencem iz krajev izven Celovca dana možnost za povratek domov. Kdor nima potnega lista, naj pošlje osebno izkaznico s sliko, da ga lahko vnesemo v skupni potni list. Vsi tisti, ki po 1. 1. 1956 še niso Imeli v svojem potnem listu jugoslovanske vize, naj priložijo tudi dve sliki. Pozori Izleta se lahko udeležijo tudi lastniki osebnih vozil, samo javiti nam morajo pravočasno, da jim v Ljubljani rezerviramo vstopnice za opero ter preskrbimo prenočišče pod istimi jjogoji kot za ostale udeležnce skupnega izleta. SPD Bisernica — odbor jo je legla v grob žena in gospodinja, ki smo jo vsi spoštovali in radi imeli. Pred prvo svetovno vojno se je sama še mlada s prav tako! mladim možem naselila pri Štantaču, na kmetiji, ki sta jo kupila, ko sta prišla iz Gorenjske. Udomačila sta se med nami, marljivo- delala in si ustvarila trdno- gospodarsko eksistenco. Rodili so se in rasli so jima, otroci, katerim nista skrbela samo za vsakdanji kruh, temveč predvsem tudi za plemenito duševno hrano z dobro vzgo-jo. Kakor sta bila sama značajna in vedno zvesta svojemu slovenskemu rodu, tako sta v tem duhu vzgajala tudi svo-j naraščaj. Poleg tega sta skrbela za njih blaginjo, da so si skoraj že vsi postavili svoje lastne hišice in ustanovili svoje družine. Središče in srce družine je bila dobra mati, ki je svoj čas izpolnila s skrbjo, delo-m in žrtvijo za svojce vse življenje iz dneva v dan od zore do mraka. Toda tudi V to- pridno, pošteno in značajno družino je posegla kruta roka nacističnega nasilja, ko je hotela v onih usodnih pomladanskih dneh leta 1942 nasilno iztrebiti slovensko besedo, našo pesem in živelj na Koroškem. Izselili so- tudi Stan-tačeve ter jih nasilno zadrževali s številnimi drugimi slovenskimi družinami v taboriščih Rehnitz, Rastatt in Gerlachsheim. Pokojna mati je delila bridkosti s sotrpini, velika bol je bila V srcu, misel na dom, cilj in hrepenenje vseh pregnancev. Klonila ni, močna žena je bila in niti za hip ni podvomila V zmago pravice nad nasiljem in krivico ter V povratek v domovino. Želja po povratku se ji je izpolnila, toda po prestanem trpljenju se je vrnila, kakor mnogo drugih, z okrnjenim zdravjem. Pokojno Stantačevo mater smo ob udeležbi številnih žalnih gostov, med temi mnogih izseljeniških sotrpinov, v četrtek minulega tedna izročili materi zemlji k zadnjemu počitku. Zastopnik Zveze slovenskih organizacij je pokojnici položil venec organizacije na svežo gomilo, poslovilne besede pa je spregovoril domači g. župnik. Blago mater bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa še enkrat naše iskreno sožalje. Smer če na Zilji Meseca maja je umrla v Mišelčah v občini Smerče na Zilji Marija Hebein, p. d. Šulnikova mati. Pokojna je dosegla starost 91 let. Poznali smo jo kot vzorno ženo in gospodinjo in v vsej dolini zelo! spoštovano ženo-. Svojega slovenskega poko-lenja ni nikoli zatajila, Vse življenje je ostala zvesta slovenskemu rodu. Njen sin dr. Josip Hebein je profesor na medicinski fakulteti ljubljanske univerze in predstojnik rentgenološkega instituta kliničnih bolnic V Ljubljani. Velika udeležba žalnih gostov ob njenih pogrebnih svečanostih je pokazala, kako je bila pokojna mati zares priljubljena pri vsem prebivalstvu. Zelo neprijetno je pri pogrebu Vplivalo na zbrano slovensko žalujoče občinstvo, da je domači župnik Wilhelm Mucher, ki popolnoma obvlada slovenski jezik, saj je bil njegov oče Slovenec, odklonil, da bi na pokopališču spregovoril pokojni Šul-nikovi materi V slovo V slovenskem jeziku. Zanimalo bi nas, če je gospod župnik morda dobil od škofijstva v Celovcu navodilo, da v slovenski župniji Št. Jurij na Zilji ne sme uporabljati pri bogoslužju slovenskega jezika. Žalujočim svojcem blage Šulnikove matere izrekamo naše iskreno sožalje! Celovec Pred kratkim je ga. Elise Prechtl praznovala svo-j 90. rojstni dan. Njen mož Hermann je bil ustanovitelj prvega kino-pod-jetja v Celovcu, znanega Prechtl-kina. Umrl je leta 1922. Zena-vdova se je prav tako živo zanimala za podjetje in se zanima še danes v svoji visoki starosti, čeprav je njeno zdravstveno stanje že nekaj let precej zrahljano-. Jubilantka je v Celovcu zelo priljubljena tudi zaradi tega, ker je imela vedno radodarno razumevanje za vse, ki so se v sili obračali nanjo. Na Zalah v Ljubljani so se poslovili od Pavle Piskernik Pred nedavnim so na Žalah v Ljubljani številni žalni gostje prisostvovali pogrebnim svečanostim, ko so polagali v grob telesne ostanke koroške Slovenke Pavle Piskernik, rojene pri Vrbniku v Lobniku pri Železni Kapli, izhajajoče iz znane Piskernikov© družine, ki je dala slovenskemu narodu veliko pomembnih kulturnih delavcev. Pavla je bila nameščena v bolnišnici v Polju, kjer si je s svojim lepim značajem osvojila mnogo dobrih tovarišev in tovarišic, pri katerih je njen prerani odhod zapustil bridko bo-1. Vse življenje je neizmerno ljubila rodno koroško zemljo in se živo zanimala za življenje koroških Slovencev. Ob odprtem grobu so se od drage pokojnice poslovili upravnik bolnišnice Jože Cuk, za zdravniško osebje zdravnik in pisatelj dr. Bogomir Magajna, za Klub koroških Slovencev pa dr. Julij Fe-laher. Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Krompirjev hrošč grozi Pri preiskavanju krompirišč, da bi dognali, če jih je napadel nevarni škodljivec, koloradski hrošč, so beljaški učenci ugotovili presenetljive najdbe. Pravijo, da so skoraj vse skupine v bližnji beljaški okolici naletele na hrošče. Dekleta be-1 jaške glavne šole so- v enem dopoldnevu našle nad 4000 hroščev. Veliko množino hroščev so našli tudi v Vajškri. Najdbe prijavijo pristojnim občinam, da storijo nujne ukrepe za uničevanje škodljivca. Ledince Pred nedavnim smo dogradili zelo potrebno- pot od Brezij do Raven. Lani smo že z goseničarjem preorali pot in jo posuli z gramozom. Letos pa, smo- izvedli še končna dela. Tako je prebivalstvu Brega za vsa vozila odprta pot v Ledince in Rožek, po kateri so doslej mogli voziti komaj s konjsko vprego-. Z izgraditvijo te poti j® torej gospodarska korist precej pomembna. Železna Kapla Pretekli teden se je traktorist grofove gozdne uprave hudo ponesrečil. Jakob Ja-koviciuk je nalagal hlode na priklopni voz traktorja. Pri tem delu sta ga zadela dva hloda, ki sta se sprostila s precej visokega kupa. Delavec je že prej opazil, da se je zakotalilo več hlodov s skladovnice ter je hotel še odskočiti. Na svojo nesrečo pa je spodrsnil in tako sta ga dva hlo" da treščila in precej hudo poškodovala. Zdravnik, ki mu je nudil prvo pomoč, j® bil mnenja, da si je ponesrečeni pretresel možgane ter je odredil, da so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico1 za nezgo-de v Celovec. Potujoči kino SPZ predvaja od sobote, 1 . junija, do četrtka, 20. junij3 1957 film: »Ljubezen in trobentanje« (Liebe- und Trompetenblasen) v soboto, 15. junija ob 20.00 uri v Šmihel11 pri Šercerju v nedeljo, 16. junija ob 16.00 uri na BeU pri Sorgerju v nedeljo, 16. junija o-b 20.00 uri v Gl®" basnici pri Šoštarju v torek, 18. junija ob 20.30 uri v Ledincab pri Rauschu v sredo, 19. junija ob 20.30 uri v Kotma^ vesi pri Ilnu v četrtek, 20. junija ob 16.00 uri v St. možu pri Voglu v četrtek, 20. junija ob 20.00 uri v Gorič**11 pri Planteu Film za mladostne ni dostopen. ilGBBBHHOli Petek, 14. junij: Bazilij Sobota, 15. junij: Vid Nedelja, 16. junij: Sveta Trojica Ponedeljek, 17. junij: Adolf Torek, 18. junij: Efrem Sreda, 19. junij: Julijana Četrtek, 20. junij: Sv. R. telo Vabilo na izlet v Ljubljano Kako bo kuhala gospodinja leta 2000 Salon za gospodinjsko umetnost v Parizu razstavlja elektronsko kuhinjo« — kuhinjo bodočnosti. Ta elegantni laboratorij, h j er se lahko tudi udobno živi, zavzema 15 m dolg prostori nikjer nobenega praška, kaj šele umazanije in kar je najvažnejše, nobenega dela. Pripravljanje jedače, pijače in serviranje, pranje posode, prtov in krp ter še marsikaj drugega, Vse lo opravijo aparati sami. »Kuhinja sanj, kot jo imenujejo, ima svoj glavni telefonski stan. Zavrteti je treba kolesce in poseben kazalec pokaže v imeniku zaželeno številko, še kretnja ali dve in ustrezni aparat prične z delom. Kuhinja izpolni gospodinji Vsako najmanj- šo željo. Tudi če je gospodinja odsotna, enostavno telefonira v glavni stan in kuhinja prične delovati: peči na primer pečenko', zapre okno in spravi v pogon vse, kar je treba. Če si gospodinja izbere za kosilo neko jed, vtakne v posebno režo listek in že se pojavi na plošči fotografija zaželene jedi — pritisne na nekaj gumbov in sestavine padejo V ustreznih količinah V mešalnike — še gumb ali dva in jed je pripravljena za na mizo'. Namesto štedilnika ima kuhinja marmornato ploščo, ki je v bistvu hladna, toda silno magneti čnO polje pod ploščo zadostuje, da: voda zavre v petih minutah. Televizija v službi upravljanja prometa Zadnja leta se televizija uveljavlja celo na področjih, na katerih ji nisoi napovedali bodočnosti niti najbolj optimistični tehniki, saj lahko nadomesti na tisoče človeških rok, prodira na tiste dejavnosti, ki so jih doslej izključno- kontrolirale človeške roke in oči. Tako so Nemci pred kratkim preizkusili televizijo tudi v prometu. Prometni °rgani v milijonskem pristaniškem mestu Hamburgu, ki ima zelo močan cestni promet, so vključili v svojo službo tudi televizijo'. Na to so se spomnili spričo dejstva,, da sol zadnje čase zelo- naraščale prometne nesreče, ki jih navzlic najstrožjim Prometnim predpisom in varnostnim ukrepom niso mogli omejiti. Pomagali niso niti bataljoni prometnih stražnikov niti najmodernejši semaforji, svetlobni signali in številne patrulje, ki sol spremljale' mestni promet. Že proti dosedanjim 160.000 o-seb-him, avtomobilom Hamburžanov je bila Prometna policija brez moči, po statističnih podatkih pa, vse kaže, da- bo v tem Velikem mestu že čez dve leti dvakrat toliko prometnih vozil. Pol posvetovanju s strokovnjaki so prometni organi poklicali na pomoč televizijo'. Čeprav se zdi ta zamisel nekoliko fantastična, je hamburška prometna poli-cija prepričana, da ji bo le televizija zagotovila kontrolo nad mestnim prometom. Tako bodo v Hamburgu kot v prvem eVropskem mestu skušali s televizijo odstraniti prometne težave. Kako bodo to uresničili? Povsem normalno in preprosto-, je rečeno v tehničnem elaboratu. Na vseh mestnih križiščih in da prometnih ulicah bodo postavili televizijske kamere, ki bodo s 30 m visokih stebrov spremljale promet. Zanimivo je, ba te kamere ne bodo večje od zavojčkov cigaret, zajele pa bodo lahko 85 kvadratkih metrov in avtomatično prenašale sli- ke v centralo', kjer bo štab prometnih nameščencev spremljal vsako posamezno križišče in s priročnimi signalnimi sredstvi usmerjal promet. Pred kratkim so napravili prvi poskus, ki se je tako dobro obnesel, da nameravajo namestiti televizijske kamere na vseh prometnih križiščih. Slike na zaslonih so bile tako jasne-, da je mogel prometni stražnik opaziti vse podrobnosti, kaj se na cesti dogaja. Posebna steklena pečica peče po načelu infra-rdečih žarkov piščanca. Nekaj pritiskov na gumbe — pečica se odpre, raženj zagrabi piščanca, peč se zapre, raženj se prične Vrteti. Ko' je piščanec rumeno zapečen, se pečica avtomatično odpre. Tudi na bar, ki se avtomatično upravlja sam, niso pozabili. Postreže s sladoledom' (V kockah ali stolčeno), s svežo Vodo in drugimi pijačami ter toplo ali hladno kavo. Živila imajo V kuhinji poseben prostor v hladilniku, ki ima obliko steklenega bobna. Razdeljen je na dva dela z različno', živilom primemo temperaturo, zgoraj za sočivje, olje itd., spodaj za meso, mleko in ostala živila, ki se hitro pokvarijo. Pravo čudo je miza na vozičku, ki jo je moč upravljati tudi na daljavo. Miza vozi od marmornate plošče na levo in desno — od steklenega bifeja do pečice za prepečene kruhke itd. Po' kosilu se ta miza, ki Vozi po tračnici, sama ustavi pred aparatom za umivanje posode in pranje umazanih prtičev. V treh minutah je vse čisto, suho in sterilizirano. Kuhinjo so skonstruirali inženirji na podlagi izsledkov dolgotrajnega znanstvenega raziskovanja. Take kuhinje nima danes še nihče na svetu, vendar pa se bodo čez kake 10 ali 20 let morda uresničile želje marsikatere gospodinje. Dvakrat hitreje od zvoka Sredi maja je srečno prestalo prvo- preizkušnjo novo britansko preizkusno lovsko letalo', ki naj bi doseglo- brzino 2400 kilometrov na uro. To je eno-sedežni poizkusni lovec s kombiniranim reaktivnim pogonom. V Veliki višini daje raketni pogon letalu silen pospešek, tako- da je letalo- doseglo dvojno brzino zvo-ka. Pri »normalnih« poletih poganja letalo samo reaktivni motor. Poveljnik ameriškega letalstva general Twinning je izročil stotniku Kinchelu odlikovanje, ker je letel doslej z največjo brzino na svetu in pri tem tudi dosegel največjoi Višino'. Kinchelo je vzletel 7. septembra leta 1956 na poizkusnem reaktivnem letalu tipa »Bell 2« v višino preko 27.000 metrov. Po drugih podatkih naj bi prodrl z letalom v Višino 38.000 metrov. Pri tem je dosegel brzino več kakor 2400 kilometrov na uro-. Mesta leta 1980 Ameriški urbanisti menijo-, da bodo' začela na ozemlju ZDA okoli leta 1980 izginjati srednja in majhna mesta. Velika mesta se sedaj razvijajo v glavnem vzdo-lž osrednjih prometnih žil, mnoga izmed njih so se že strnila s svojimi predmestji, tako da bo ob naj večjih cestah že čez nekaj desetletij na desetine kilometrov eno- samo dolgo mesto. Za ameriško pokrajino bodo- v bližnji prihodnosti značilna velika mestna naselja z vmesnimi gozdnimi pasovi in parki. Industrijska središča ne bodo v bližini naselbin, ker bo dobro raz- vit promet omogočal mestnim prebivalcem, da se bodo vozili na delovna mesta več deset kilometrov daleč. Ponekod so urbanisti že začeli uresničevati to zamisel. V Kaliforniji se je na primer mesto Los Angeles raztegnilo' dol predmestij San Diega, na severu pa se stika s prvimi mestnimi četrti San Frančiška. V Texasu se Veliko mesto- Dallas širi vzporedno z veliko avtomobilsko cesto, kmalu bo dolgo 60 kilometrov in se bo raztegnilo do Mehiškega zaliva. Urbanisti napovedujejo, da bo v ZDA že okoli leta 1960 Vsaj 14 takih mest. *- *• FINŽGAR ,0» P«VA KNJIGA sNjOBODNIM SONCEM P0VE8T DAVNIH DEDOV , Ko je torej tekla v dežel postava, ki so-1° tisoči sprejemali s kletvami, ki je se-Uala ljudstvu do- mozga, je stal despot v revni halji vrh zidu in gledal sprevod me-ftihov, diakonov in presbiterjev s patriarhom na čelu, ki so nosili preko Kon-s!antinovega trga v zlatih pušicah sveti-da bi jih vzidali po vsem zidu med °Peko. Dvigal se je duh kadila, doneli so Psalmi v slavo božjo, a dim materine du-s,Ce se je valil k nogam despota, nebo je *ri° jezno na njegovo daritev — bila je daritev Kajnova. Kadar je despo-jna Teodora videla mrač-110 lice tistega, ki jo je dvignil iz arene prestol, se je umaknila. Mnogokrat mu j® duhovito svetovala in mu z nedosežnim 'stroumjem pomogla iz stiske in zadrege. ?da večna lahkoživka ni ljubila popisa-j**1 Pergamentov, dolgih ur, polnih skrbi Z1 muke. Pustila je despota, da je bedel r Po tedne, sama pa je uživala življenje n svobodo. Ko se je tistega jutra vrnila z Vrtov, kjer je zasačila Azbada, je bila Židane volje. Vohunstvo in spletke so ji bile največja zabava. Celo državni osleduhi so bili pod njenim vodstvom in se ni bala, zagrnjena v siromašno obleko-, po-noči na ulico oprezovat in spletkarit. Ko so jo nesli na pol dremajočo« v dehteči nosilnici vzorni skopljenci iz kopeli, ni legla kakor navadno- po- zajtrku, ampak je razmišljala, kako bi dražila Azbada in Ireno-. Ni slonela dolgo- na perzijskem blazinja-ku, kjer so pahljale saitske sužnje lahne sapice na njeno glavo. Tlesknila je z nežnimi ro-kami, obdale so jo- dvo-rjanke; in uro kasneje je šla v majhnem spremstvu z Ireno skozi vrtove- k morju. Zganila so se vesla pod mišičastimi rokami grških mornarjev in lepa ladjica je naglo zavila iz Marmarskega morja v tihe valčke Zlatega roga. Kmalu so izginile mogočne stavbe, pojavile so se nizke hiše, dokler ni srečala broda, le še posamezna ribiška koča. Od Tracije je pihljal hladen veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dišali so beli mandeljni, po skalah je plezal bršljan, srčasti listi so veselo- ponihavali. Prepluli so nad pol dolžine Hrizo-kerata, mimo- Teo-dozijevega zidu je švignila ladjica in prišli so na Martovo polje zunaj mesta, kjer so bile Vojašnice in vežbališča gardnih čet in palatinske vojske. Slišali so žvenket orožja, votle udarce na ščite, brenket tetiv in sičanje strelic. Velika vojna vaja. Teodora je velela pritisniti k bregu. Dvo-rjanice- so se izkrcale in šle za despo-j-no v cvetoči gaj starih oleandrov in lovora. Na trato-, ki je bila vsa posuta z marjeticami, so sužnji razgrnili preproge in despo-jna je legla s kretnjo razposajene pastirice V hladno senco in uživala z vso slastjo sveži vonj, ki je prepajal zrak. Pono-sna je bila, nedotakljiva, kadar je venčal diadem njeno glavo, kadar je objemal škrlat njeno telo«. Toda vse dvorne ceremonije, ves oholi napuh, zlati nimb in drhteči poljubi dostojanstvenikov na njene z biseri posute šolenčke niso izpre-menili krvi, katere se je napila ob materinih prsih po brlogih hipodroma. Včasih se je dvignilo to s silo zadušeno potepuško življenje in tedaj se je oproščena vseh ozirov, svobodna vseh ceremonij, brez krone in brez škrlata predala trenutku. Teodora je odposlala skopljenca k četam in pozvala k sebi magistra equitum — Azbada. Preden se je še vrnil bežeči poslanec, so zapeketala kopita, petdeset korakov pred gozdičem je razjahal poveljnik in se bližal šotorišču dvorjanic. Irena je sedela poleg despojne in ji z mehkimi prstki gladila bujne lase. »Despo-jna, Azbad prihaja!« Čuda milijonkratne povečave Najmočnejše- sodobno- povečalo- je elektronski mikroskop. Z njim je učenjakom že uspelo fotografirati milijo-nkrat povečano molekulo-. Kaj če bi mogli človeka povečati milijon krat? Visok bi bil 1700 kilometrov. Muha bi s to- povečavo narasla na 7 kilometrov, naš las bi bil debel kar 100 metrov, rdeče krvno telesce bi imelo premer 7 metrov, običajna molekula bi bila velika 1 milimeter, atom pa komaj zaznaven p-rahek. In vendar se prav v tem tako neskončno majhnem atomskem svetu dogajajo vse tiste presenetljive stvari, ki jih poznamo pod imenom atomska energija, ki uporabljena za vojne namene grozi s pogubo in porušenjem našega planeta. V treh letih je rodila 14 otrok Različne poro-čevalne agencije, med njimi AFP, Reuter, UP in AP, so pretekli teden poročale, da je v Mo-sambiku, v Portugalski Vzhodni Afriki, neka črnka z imenom Selina Covane rodila 30. maja peto-rčke. Omenjena črnka je pred tremi leti prvič porodila dvojčke, leto nato trojčke, pred enim letom pa četvorčke, torej vsega skupaj 14 otrok. Vsi otroci in sedemindvajsetletna mati sol zdravi. Med petorčki so štirje fantki in ena deklica. Zdravniška veda je pri omenjenem primeru postavljena pred uganko', katere zdravniki zaenkrat še ne znajo razvozljati. Ali že veste . . . ... da meri najvišji vrh nizozemske komaj 323 metrov, kar je za naše pojme zelo malo, saj je takih hribčkov pri nas mnogo-. ... da je pajkova nit 35-krat tanjša od žamične vijačnice? ... da je atom tako majhen delček snovi, da jih gre več kakor eno milijardo na konico bucike! ... da d d en kilogram urana toliko- energije, da bi z njo lahko pozimi en mesec osvetljevali in greli mesto, ki šteje 130.000 prebivalcev! ... da poznamo posebna vrsto koruze, ki dozori v rekordnem času, in sicer že V dveh mesecih! ... da so poznali Egipčani bron že pred 4000 leti? ... da imajo Američani v svojih stanovanjih več elektronk, kakor žarnic, to pa zato, ker so radioaparati in tudi televizijski aparati zelo razširjeni. ... da sedem zajcev poje toliko- kot odrasla ovca? Če se preveč namnožijo, povzročaj o' ogromno- škodo«, ko-t na primer v Avstraliji, kjer je zaradi zajčje nadlege ogroženo poljedelstvo. ... da doseže vinska trta v posebno ugodnih pogojih višino do 30 metrov, debelina stebla pa, znaša do 1.5 metra, ki nosi na tisoče grozdov. V razkošni lenivosti je na pol odprla košate veke in se nasmehnila. »Naj pride!« Bližal se je počasi, z vojaškim korakom. Izpod šle-ma so- mu drsele kaplje potu. Nesrečna noč, trdosrčnost Irene in ca-ričin smeh ga je užalil, da se je gnal na vežbališču kakor besen in so čete in častniki stokali in omagovali od napora. Irena je zardela in v trenutku zopet po-bledela. Srce ji je plulo v čudnem strahu. Vedela je dobro, kako grozno se srdi Azbad, ker je zavrgla njegovo prošnjo, zmečkala pismo- in ga raztrgala. Samo enkrat je dvignila oči v njegovo- lice. Ali srečala je tako strašen pogled, v katerem je gorela strast, hrepenenje, ljubezen in maščevalnost, da se je obrnila proč in po-šepetala despojni: »Azbad čaka!« »Proskinesis!«* * je izpregovorila glasno in iztegnila drobno- nogo, da je pogledal izpod uvezene stole ametist, vdelan na zapono šolenčka. Azbad je pokleknil, se dotaknil s čelom zelene trave pa poljubil s suhimi ustnicami kamen na Teodorini nogi. »Hlapec trepeta v brezdanjem spoštovanju pred svetoi despojno in čaka povelja!« Teodora ni trenila z očmi, da bi pogledala Azbada. Skozi na pol priprte vejice je gledala temna zenica na Irenin obraz * Priklon z glavo do tal. Ea oddih IN RAZVEDRILO SALVATORE Dl GLACOMO: N zavzemala celo halo. Poleg tega bo posebna razstava pošte in prvič velika posebna razstava električne industrije. V slavnostni dvorani bodo; priredili modno revijo. V šotoru, kjer bodo točili pivo, bodo igrali znani »Linzer Buam«, poleg tega bo na prireditvi dva dni gostovala trio-kapela »Die Wiener Spitzbuben«. V okviru slavnosti bodo nastopale folklorne plesne skupine iz Avstrije, Jugoslavije in Italije pod geslom »Petje in ples na ogalu treh dežel«. slej dobivali le za delo izven delovnega mesta, zdaj tudi za delo v domačem kraju. Do tega povišanja zaslužka delojemalcev v trgovini je prišlo šele potem, ko je pristojni sindikat zagrozil s stavko. Vendar je pričakovati, da bodo — zlasti zdaj po podražitvi piva, ki Velja pri nas v Avstriji za osnovno pijačo — uslužbencem v trgovini prej ali slej sledili še drugi poklici, ki jih vsaka najmanjša podražitev prav tako' občutno zadene v njihovi življenjski eksistenci. Vsako zvišanje cen pač nujno sproži tudi upravičene zahteve po> zvišanju zaslužkov. Ker pa bi taka tekma med cenami in plačami povzročila nevarna nesoglasja v državnem gospodarstvu, bodo morali pristojni činitelji poskrbeti za bolj učinkovito obrambo pred neodgovornim naraščanjem cen. Izredno živahen binkoštni promet na cestah in železnicah Številne smrtne nesreče opozarjajo na nevarnosti prometa Čeprav so vremenoslovci za binkošti napovedovali nestalno vreme, je bilo razen manjših izjem izredno lepo toplo vreme. Zato je promet v binkoštnih dneh dosegel nov rekord in so bile proste postelje v hotelih prava redkost. Na dunajskih kolodvorih so med prazniki našteli milijon potnikov, v glavnih mestih zveznih dežel pa 950.000. A Avstrijo je prišlo z vlaki 166.000 tujcev. 6409 Vozil s 25.868 potniki je pri Vratih-Meg-varjah zapustilo Avstrijo in nadaljevalo pot v Italijo. Največ je potovalo; na tem obmejnem prehodu v Italijo Avstrijcev, nato Nemcev, Amerikancev, Angležev in Francozov. V nedeljo je mnogo Korošcev prisostvovalo tradicionalnim smučarskim tekmam na Grossglocknerju. Razen tega se je tega tekmovanja udeležila tudi mnogo tujcev, ki so se ta čas zadržali v Avstriji, tako da so bili vsi prostori ob visoko-alpski cesti zasedeni. Tekmovanja se je udeležilo okoli 12.000 ljudi. Promet med Avstrija in Nemčijo se je v binkoštnem času potrojil. Na petih ba-varsko-avstrijskih obmejnih prehodih Lin-dau, Garmisch-Partenkirchen, Rosenheim, Freilassing in Passau so v tem času našteli 900.000 potnikov, ki so potovali v obeh smereh. Promet z motornimi vozili na teh obmejnih prehodih cenijo na 190.000 vozil. Na vseh prehodih so ugotovili, da se je binkoštni promet med Avstrijo in Zahodno' Nemčijo v primerjavi s prejšnjimi leti podvojil ali celo potrojil. Na žalost pa je živahni promet med obema praznikoma v Avstriji zahteval kar 30 smrtnih žrtev, kar je kaj žalostna bilanca!. Že samo na Koroškem je bilo) na cestah sedem smrtnih žrtev. Številne pa so bile nesreče s smrtnim izidom tudi v avstrijskih gorah. Prav zaradi teh žalostnih dejstev je treba v času, ko so ceste preobremenjene, prometu posvečati še večjo pozornost in skrbeti za Varnost na cestah. Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nadvse dragega moža in skrbnega očeta Jožefa Karnerja pd. šulna v Račičah na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo'. Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, domačemu g. župniku za poslovilne in tolažilne besede ter Zvezi slovenskih izseljencev in vsem drugim za darovane vence in cvetje, Račiče, dne 12. junija 1957. Žalujoča družina in sorodniki |.|RIA!D|II0|.1P|R|0|GIR!A|M| RADIO CELOVEC Peking. — V zadnjih 15 mesecih so na Kitajskem demobilizirali nad en milijon vojakov. Vsi demobilizirana so dobili zaposlitev V kmetijstvu in industriji, torej na področjih državnega gospodarstva, katerih dvigu posveča nova Ljudska republika Kitajska posebno painjo'. POZOR! Tekača, tudi za pomoč v mesariji, iščemo za takojšen nastop. 17 do 20 let. Mesečna plača 900 šilingov neto, prehrana in stanovanje . prosto, družinska povezava, lepa soba, stroške prihoda plačamo. Takojšne ponudbe na: Franz Zbinden, Boucherie du Gran Pont, La Chaux de Fonds, Kt. Neuenburg, Schweiz. Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 15. junij: 5.35 Kmečka godba — 6.10 Pestri zvoki — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in podeželje — Časovna slika — 16.30 Gradiščanska ura — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje zborovskega petja — 20.16 Znamenitosti iz gledališča — 21.30 Naša radijska družina. Nedelja, 16. junij: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Melodije, ki nikdar ne potonejo — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Misli z nami! — 19.00 Športna poročila — 19.45 Z zagonom in dobro voljo — 20.15 Naša kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.15 Veseli večerni koncert. Ponedeljek, 17. junij: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Bom šel na planince... (slov.) — 15.30 Glasba k mali južini — 16.00 Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Krompirjevec in krompirjeva plesen (slov.) — 20.16 Mali večerni koncert — 21.00 Novi avstrijski šlagerji — 21.15 Dobri stari časi. Torek, 18. junij: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Človek in vreme — 14.00 Poročila, objave. Zbori domači veselo pojo (slov.) — 16.15 „Hrabri krojaček", radijska igra — 16.45 Nova zborovska glasba — 18.25 Naša radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Dunajske slavnostne igre 1957, opera: „Antigone". Sreda, 19. junij: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. ... didl, dudi, rompompom... (ameriški slov. ansambli igrajo — slov.) — 15.35 Glasba k južini — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Pesmi in godba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino — 20.16 Melodije iz starih časov. Četrtek, 20. junij: 6.10 Vesele melodije — 7.20 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 8.05 Otroški zbor poje poletne pesmi — 9.00 Melodije zate — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Pesmi in običaji spomladi — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Športna poročila — 20.15 Literarni kabaret — 21.00 Melodije poletne osvežitve. Petek, 21. junij: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 15.30 Glasba k južini — 16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Mladinski koncert — 18.15 Mladina in film — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.20 „Deo-klecianova palača", slušna igra. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202 m in 98.9' mHz. Sobota, 15. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi — 8.22 Melodije, melodije . .. — 9.30 Lepe pesmi, znani napevi — 10.10 Zabavna matineja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zabavne popevke — 13.15 Veseli godci vam igrajo — 13.30 Od arije do arije — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 16. junij: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro — 10.15 Pisana vrsta priljubljenih skladb — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.00 Voščila — 16.00 Ko so ladje daleč — 16.17 Dalmatinske pesmi — 16.30 Promenadni koncert — 18.30 Melodije za dobro voljo — 20.00 Zabavna glasba — oddaja s konferanso. Ponedeljek, 17. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavna oddaja — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Spored lahke in zabavne glasbe — 10.10 Revija priljubljenih solistov — 11.00 Nastopajo različni ansambli in solisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od popevke do popevke — 13.15 Staroruske pesmi in plesi — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Verdi: „Traviata“, opera v 4. dej. Torek, 18. junij: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.40 Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Sonček čez hribček gre — 10.10 Od melodije do melodije — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pester operni spored — 14.20 Radijski leksikon — 14.35 Voščila — 18.00 Za športnike — 20.30 Lov na čarovnice, slušna igra. Sreda, 19. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Pod vaško lipo — 10.10 Melodije iz filmov in revij — 12.00 Ritmi z juga — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od slovenskih planin do Makedonije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Sestanek ob šestih — 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. Četrtek, 20. junij: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.1® Zabavni zvoki — 8.00 Za ljubitelje narodnih pesmi — 10.10 Dopoldanski koncert 11.15 Pesmi za naše male — 11.30 Arije dueti iz znanih oper — 12.30 Kmetijski na sveti — 13.15 Veseli zvoki — 13.30 Glasbe ni mozaik —■ 14.20 Športna reportaža 14.35 Voščila — 16.00 Z našimi solisti skladatelji — 17.10 Zabavna in plesna glaS. ba — 20.00 Četrtkov večer domačih pesrrl in napevov. Petek, 21. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zaba^ ni zvoki — 8.05 Jutranji divertimento 9.20 Iz zakladnice svetovne zborovske h1 rature — 10.10 Od preludija do arije ^ 11.00 Tisoč taktov, zabavnih melodij — 1-' Kmetijski nasveti — 12.40 Štirje fantje igrajo — 13.15 Ritmi in melodije — ^nn0 Voščila — 18.00 Družinski pogovori —■ 20-Glasbena oddaja s komentarjem.