— 267 — Novičar iz slovanskih krajev. Iz Varazdinskih toplic. Za mestom Varazdinom poldrugo uro proti jugu za Varazdinskim bregom so imenitne toplice, ki se za tega del Varazdinske imenujejo. Na južnem nožji tega brega zvira namreč 47 stopinj vroč krop, tak obilno, da ga vedno poldrug kočnički (kubik) čevelj debela struga odteka in po stranskih cevih (vse pod zemljo) v petere različne ko-pele razliva, ktere imajo 41 sob. V najbližjo Jozipovo kopelo. ki ima 11 sobic, v mlajnico ali kalovito, ki ima 3 sobe, in v 2 veliki občni kopeli teče krop ne o hlajen, — zadruge se hladi čez noč v hladnjaku, ki derži 3800 veder. Poleg Konštantinove kopele še je drugi dosta manjši hladnjak, iz kterega si lahko v kadi na pipe hladnega kropa napusti, ne pa v druge kopele. V kropu je obilno žvepla in nekaj soli; debele grude žvepla se po žlebih vledenijo in spodi zmirom nekaj soli* —Dobrotljiva moč tega kropa dalječ slovi in po pravici, kajti večidel prežene popolnoma lom v kosteh in marsikako drugo bolezen ali jo saj močno olajša, da vsi hvalnega srca odidejo. Tudi lega Varazdinskih toplic je jako prijetna ino mična. Razprostira se niže jih lepa, precaj široka dolina, ovenčana s prijaznimi hribi in humci. Vsa okolica je jako rodovitna zemlja, podnebje premilo, zrak suh, in ko bi posestniki le stoti del tega včiniti hteli, kar je dobrotljiva narava preobilno podelila, bi ti krasni kraj hitro bil blagi raj, v kterega bi se od vsakod 3— 5krat više gostov radovoljno pripeljalo in s svojimi stroški posestnike in obitelstvo bogatilo. Odpotovaje mi je rekel bogat Tržačan g. H.: Varazdinske toplice imajo preblago čudovitno moč v sebi; ni lahko tak zdravega kropa najti; ako bi se primerno za prijetno ugodnost i veselje skrbelo, bi samo iz Trsta vsako leto 100 ljudi več sem prišlo44. Ali žalibog! za to se dosta premalo skrbi; in še cio potrebne reči se pogrešajo: 1. Zdenec (studenec) spada med naj potrebnejše reči vsake hiše; tu pri kaptolski gosti vnici še gani, če ravno skušnja kaže, da čisto blizo ni globoko do vode. Gosti morajo medlo vodo piti, ktero počasen osel iz neke plitve štime ob svojih urah prinaša! 2. Ni še tam rezanega tlaka ali trotoara od sta-niš do vira, temoč prav rtasto kamenje je nasuto, da človeka s protinastimi nogami pri vsaki stopinji po celem telu zbodne. V deževnem vremenu vojzne človek skoro v blatu. Letos po onem deževji sred julia niso vboge gospe 2 dni za blata voljo ne izpod strehe mogle, če bi ravno morale hoditi k viru kropa pit. 3. Ni še redne listozberce (pošte); le pri-lično odpravlja ino spravlja gostiaš mu podane liste do ino od Varazdinske pošte, da lehko pismo več dni zaleži. Taksi teški pogreški odvračajo poštene ljudi; kdor le more, se ogne ino gre rajši dosta dalej. 4. Ravno tak teško dene le nekaj ukusnemu gostu, da ni nikodar v celi okolici kake primerne gosti v-nice ali kerčme, kamor bi človek proti večeru iz domače dolgočasnosti ino ostudne vsakdanosti odbežati mogel! Ce pa zve , da je k jedini v Piščanovec skopa nevošljivost brv odpravila, da je zdaj na vajnk predalječ, se mu studa koža ježi. Bogme! ne samo dostojna sprava ino postrežba privabi, postavim, k Rogački slatini na Štajarskem (da izgled blizo poišem) od leta do leta več gostov, temoč tudi ravno to je tak zanimivo ino mično, da se lahko celi teden skoro vsaki dan kam drugod sprehajati ino tam poštena južina ali večerja dobiti zamore. Bi morali zmirom doma tičati, bi se vkljub naj boljši ino lepši spravi brž jednoličnosti naveličali. To je dušeslovno. Spremena razveseluje — ino vabi. Potrjena istina je tedaj, da so pri dobri kopeli stroški: l.za potrebne reči, 2. za prijetne ugodnosti ne menda zguba, temoč stalen obilen dobiček* Več kak čelarno ino čudno bi tedaj bilo, ako bi vodstvo ali posestniki Varazdinskih toplic tega ne spoznali ino ne vedli ali ne hteli nekih sto rajniš više potrositi, kteri v kratkim deseteri, dvajseteri dobiček prinašajo! Da morejo, vemo, ker je obče znano, da ima Zagrebački kap to 1 preobilne dohodke. Dalej še se sme ino mora v imenu spodobnosti ino čudorednosti terjati, naj bi se več ne dopustilo, naj bi se več ne trpelo, da se v novi občni kopeli možki ino ženske skupno skoro na pol nagi kopajo. Kdor nima svoje obleke, ktera ga do vrata pošteno zakriva, naj jo dobiva pri kopeli za malo plačilo, ktero tudi bolj siromaški zmore. Je jedno včinjeno, da je ta ko-pela iz poprejšnega mesta odstranjena, še se naj ta lahka reč popravi. Z drugimi reči namreč s hranoj, strežboj, poste-ioj, sobami še se človek ložeje zadovoli, če si ravno vsak dan reče: vse to bi lahko boljše bilo, pohištvo namesto vse iz mehkega lesa bi naj iz trdega bilo, ali bar bolj snažno ino pogostoma z lišilom pomazano itd. itd. Ker je čuti, da se bode nova velika hiša zidala i sobe* — 268 — malale, se je nadjati, da bode tudi sprava izobraženega ukusa ino vse ostalo primerno popravljeno, da bode v složnosti z virišem ino virom , ki je vse hvale vredno, s krasnimi, dragocenimi ostanki rimskega kamenodolbstva ograjen. Z. Xp. 1% Ormo&a. (Konec). Nar krasniši ogled pa se odpre proti zahoda; spredejse razprostirajo pohlevni bregi Lesnjaka, zad njega Zeravinščak, kterega je naš prerano umerli pesnik Stanko Vraz nadušeno prepeval, ker tu je njegova zibelka tekla. Dalje naprej se vidijo visoke cerkve sv. Tomaža in Male sv. Ne-dele, kjer je v letu 1844 fajmoster Anton Krempl, blagi dobrotnik svoji fari, nevtrudljivi duhovni pastir, goreči zastopnik in branitelj zatirovanih pravic slovenskega naroda in za slovensko slovstvo in zgodopisje zasluženi rodoljub prerano umeri. Za me je bil nepopisljivo gin-ljiv tudi pogled na cerkvico sv. Duha s poslopjem, kjer sim pervic v šolo hodil, in v rodovitno Savnisk o Dolino s premožnimi vesmi mojega rojstnega kraja. V sredi se ti prikažejo visoki grad Virbeg, Slovenske Gorice , in cerkev na višini, ktero obdajajo krog in krog pod imenom ^Radgonskih goric" sloveči nogradi. Dalje zadej povzdigujejo svoje glave Stradniški in Gleichen-berški hribci, dokler krasnega daljnogleda ne zaproDo-natska in Pohorska gora in Sramberške in zgornje Sta-jarske planine. Oglej, dragi prijatel! še krog in krog razvaline starih gradov, ki so spominki minljivosti svetne mogočnosti, — oglej Radgonski grad, Belištajnski grad Negovo, Lukavec, Ormožki grad in Branek, kjer je nekdaj dr. Gottweis blaziga spomina živel,— oglej prijazne hišice po nogradih in rodovitnost, ki jih obdaja — in radosti poln boš zatikal nad rajskem ogledom prelepe domovine in željo naglasih Bog daj! da bi domačini v vsem zadovoljnf srečno vživali zlati sad svojega pridelka! Iz Vipavskiga dola 15.aug.f.V dopisu od 17. p. m. sim Vam pisal, da se vreme letos pri nas čudno vede. To je pri nas še zdaj resnica. Mesca junia in julia je bila tukaj taka vročina in suša, da je hotla vse požgati. 18. julia je jelo deževati, in od tistiga časa dežuje dan na dan neprenehoma tako, da dež in voda hočeta nam vse vzeti. Tudi toča (tukaj tudi „zerna" imenovana) nas je v ti kratki dobi večkrat obiskala, in veliko veliko škodo naredila. 30. julia popoldne ob 4. uri se pripodi meglica iz Nanosa, se vstavi nadSlapam in raztrese tam in pod sv. Pavlam ob Porečji veliko škodljive toče. 7. dan tega mesca zarano ob 6 uri se privleče sivi oblak od Šmarje in Kobdila čez Verhsel (Ersel), se raztegne čez Planino, Slap in Goče in razsuje debele in voglate toče toliko, da je v kratkim po teh srenjah vse belo bilo. Nad Slapam se je oblak raz-tergal; en del se je vlekel čez Lože, Goče, Manče, Podrago, Podberje na sv. Vid. Drugi del se potegne o Porečji poleg sv. Pavla čez Planino, na Dolejne Za-puše, Dolge poljane in Budajne in nazaj na Vipavski terg. Ta toča je znamenito in necenljivo škodo naredila , posebno na koruzi in še večji na vinski terti, tako da se zamore reči, da , kodar je šla, je polovico grozdja vzela. Nadjali smo se, da bomo obilno in d