Stev. 256, V Trstu, v sredo dM 14. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah 2n praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkegi št 20. L nsdstr. — Vi 4opM naj ss poMIJsJo nredmStvu lista. Nefranktrana pisma se m •prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj hi odgovorni uradnik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrug« s omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančifta Asiikega 9L 20L Talefon uredniitva In uprave Stev. 11-57. Narotslua znala: Za celo leta.......K 1J- za pol leta ...........................I***" as trt mesece ...•»..«•••••••■ ® Za nedeljsko ladsjo as ...... Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vtaL Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka naialjna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Upa« tal Inseratnl oddelek se nahajsta v ulld Sv. Frančifta Asiikega It 20, — PoStnohranUni&il račun SL 941.652. Rusi odbiti od Przemvsla. - Uliti boli v nemško-francoskem središču ~usi le le na vzhodni štreni Przemysla. Kozaika divizija vriene proti Drohobyczu. - Neresnična francoska poročila. Ponesrečeni ruski naskoki v Vzhodni Prusiji in ruski Poljski. - Potop ruske kriiarke „Palade". - Vojna v kolonijah. Razprava proti sarajevskim atentatorjem. DUNAJ 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. oktobra opoldne. Včeraj so naše čete, ki prodirajo k Przemyslu, podpirane z izpadom posadke, tako odbile obkolje-valne čete, da stoji sovražnik le še pred vzhodno fronto trdnjave. Ob njegovem umikanju se je pri Sosnicl podrlo več vojnih mostov. Veliko čet je utonilo v Sanu Boj vztočno od Chyrowega še traja. Neko kozaško divizijo je vrgla naša konjica proti Drohobyczu. V pohodih in bojih zadnjega tedna, ki so bili izredno otežko-čeni po zelo neugodnem vremenu in slabih cestnih razmerah, se je ponovno zopet sijajno pokazalo, kaj zmorejo naše vrle čete. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, generalni major. Francoski glas t oblegi Przemyslo. HAAG 13. (Kor.) Francosko sporočilo z 10. t m. pravi, da obleganje Przemysla napreduje pod ugodnimi pogoji. Vračanje prebivalstva v Galiciji. BIALA 13. (Kor.) Jutrišnja uradna »Lemberger Zeitung« priobčuje sledeči razglas: Po odbitju sovražne invazije se je položaj izpremenil tako ugodno, da sc morejo prebivalci mnogih krajev, ki jih je začasno zasedel sovražnik, in vsi oni, ki so večinoma v neupravičeni bojazni zapustili svoja stalna bivališča, vrniti sedaj mirno v svoja domovja. To velja v sedanjem trenutku za vse one kraje, ki leže zapadno od političnih okrajev Mielec, Ro-pozice, Strzyzow, Brzozow, Sanok in Lisko, torej vsega zapada dežele z vštetimi omenjenimi kraji. Predvsem je v lastnem interesu prebivalstva, da se hitro vrne; poleg tega pa je odvisna od tega tudi tako zaželjena vzpostavitev mnogoterih omajanih razmer. Sporedi« nemškega generalnega stan. NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. BEROLIN 13. (Kor.) Wotffov urad poroča: Glavni stan, 13. oktobra, ob 10 dopoldne: Z zapadnega bojišča ni važnih poročil. Ljute napade sovražnikove vzhodno od Soisona smo odbili. V Argon-skem lesu se vrše venomer ljuti boji. Naše čete se korak za korakom po gosti podraščini in silno težavnem ozemlju pomikajo naprej s pomočjo vseh sredstev trdnjavske vojne. Francozi se upirajo kar najtrdovratneje, streljajo z dreves In s strojnimi puškami s strelišč, prirejenih na drevju ter so si poleg na etažni način napravljenih strelskih jarkov napravili močna« na trdnjav ski način urejena oporišča. Vesti o uspehih francoskih čet na VVoevrski ravnini, ki jih razširja francosko armadno vodstvo so neresnične. Kakor pripovedujejo ujetniki, so poročali četam, da so Nemci pobiti In da je padlo že več utrdeb pri Metzu. V resnici niso naše tamkaj se boreče čete nikjer izgubile tal. Etain je slejkoprej ▼ naši posesti Francoski naskoki proti našemu položaju pri St Michielu so bili popolnoma odbiti V ANTWERPNU. Naš vojni plen v Antwerpnu se tudi danes ne more pregledati Število razoro-žencev na Nizozemskem znaša približno 28.000 mož. Po uradnih londonskih in nizozemskih vesteh se nahaja med njimi tudi 2000 Angležev. Kakor se zdi, je veliko belgijskih vojakov odšlo v civilni obleki v svoje domače kraje. Škode na poslopjih in materijalna škoda v Antwerp-nu je majhna. Zatvornice in jezove je sovražnik razdrt, da je vse neuporabno. V luk i se nahajajo štirje angleški dva belgijska. en francoski, en danski 32 nemških In dva avstro-ogrska parnlka in dve jadrnici Kolikor so pregledali doslej nemške parnike, so kotli neporabnl NA NEMŠKO-RUSKEM BOJIŠČU. Na vzhodno-pruskem bojišču je potekel 11. dan oktobra splošno mirno. 12. oktobra je bil odbit ponoven obkoljevalni poizkus Rusov pri Schlrvindtu. Izgubili so pri tem 1500 ujetnikov in 20 topov. Na južnem Poljskem so naše čete vrgle ruske prednje čete južno od Varšave. Poizkus Rusov, da bi prekoračili Vislo južno od Ivangoroda je bil preprečen ob ruskih izgubah. Vrhovno armadno poveljništvo. m m (Etain leži vzhodno od Verduna, proti francosko-nemški meji, oddaljen od zunanjih verdunskih utrdeb kakih dvanajst do petnajst kilometrov, od francosko - nem- ške meje kakih trideset, od Metza petinštirideset kilometrov. Schirvindt leži v Vzhodni Prusiji tik nemško-ruski meji, nasproti ruskemu mestu Vladislavovemu, kakih 75 kilometrov zračne črte severno od Suwalkov.) Francoski aeroplani na Badensken- KARLSRUHE 13. (Wolffov urad.) Včeraj popoldne in zvečer so se pojavila sovražna letala nad mestom. Letala, ki so se pojavila ob šestih zvečer, so letela počasi nad tvornico za orožje in municijo ter vojašnico in so ušla nepoškodovana. Padec Antoerpno. LONDON 12. (Kor.) V nek m poročilu d' prnika lista „Morning Post* iz Antwerpna je čitati dalje: Ko je dne 3 oktobra v mestu počil glas, da se bliža angleška pomoč, je bilo vse prebivalstvo takoi polno upana. Vriskajoče množice so se pomikale po mestnih uticah. Priprave za odhod vlade so se odložile. Navdušenje je trajalo do 4. oktobra, katerega dne so Nemci ustavili svoj napad. Cerkve so bHe polne ljudstva, ki se je zahvaljevalo za dobro napreoo vanje Angleško ojačenje za Lierre je prišlo v pondeijek, ali pi epozno, ker je bil en sektor utrdtb že utihnil in so Nemci postavili zelo močno artilerijo na od njih zasedenem bregu reke, ki je obstreljevala angleške čete. Pozno v noči dne 5. oktobra je zapazil neki btlgijski polk, Id je bil zasedel strdne jarke pri Diiffelu, da se bliža nekaj vojakov. Te vojake so imeli za Angleže, ker so se, ko so j*h klicali, odzvali z besedo „prijatelj". Ko ste padli že dve straži, so zapazili da so se zmotili. Nemci so na to naskočili strelne jarke, kjer je posadka večinoma Stkala ter potolkli < d 2000 mož približno 1.200 vojakov. To je bila pri obrani tretja nezgoda. Prva je ta, da je utrdba Wavre v sled nesrečnega si' čaja zletela v zrak, druga pa, da so Ar>twerpnu odrezali dovoz vode. Nemir, ki je nastal dne 5. oktobra, ko so se začela obstreljevati predmestja, se je drugi dan spremenilo v potrtost, ko se je valila cela reka ubežnikov iz antwerpenskih predmestij. Jasna je bila noč in Ura je svetila, ko je pričelo dne 8. L m. obstreljevanje. Že prvi strel je pretresel mesto. Prebivalci so silili na ulite. Večji del prebivalcev nesrečnega mesta se je tiho izselil in pomikal proti meji. Plamen gorečih pet' olejskih shramb je ogrnil mesto v črnikast dim. Vendar so se tudi iz d ma r zločevali ognj ni jeziki in goreča poslopja. Granate so pr vračale kar cele hiše na ulice. Rotovi in stolna cerkev sta ostala čudesno čisto nepokvarjena. Angleška posadka prva zbežala. KOELN 13. (Kor.) Profesor NVegener. lista »Kolnische Zeitung«, ki je bil dva dni v Antwerpnu, brzojavlja: Utrdbe so grozovito razstreljene, mesto pa skoraj čisto nič. Posadka je zbežala, večinoma proti zapadu. Prestrašeno ljudstvo se upa počasi iz svojih skrivališč na dan in je silno jezno na Angleže, ki so izsilili obstreljevanje in potem prvi zbežali. Na kraljevi pisalni mizi se je našla številka lista »Kolnische Zeitung« z dne 2. oktobra, ki vsebuje resnico glede mesta Loe-wen Francosko mnenje, da se v sled padca Antwerpna vojna podaljša. — Angleško mnenje, da so trdnjavam dnevi šteti. LONDON 13. (Kor.) List »Times« poroča iz Bordeauxa: Francoski vojaški krogi mislijo, da se vsled padca Antwerp-na vojna podaljša. Nemci bi utegnili utrditi luko in ustvariti tu oporišče za napade proti angleškemu obrežju po Zepelinih. Angleški vojaški krogi so mnenja, da so trujavam šteti dnevi ker strelov grozovi-,th nemških topov ne vzdrži nobena utrdba. Vest, da je nemška uprava pozvala vse moške od 18. do 30. leta, da jih zaposli pri delu. ne odgovarja resnici. Cele karavane ubežnikov so se povrnile. Ne zgodi se jim nič žalega. Veseli so, da so zopet doma. Na tisoče nemških mornarjev in vojakov hodi prepevaje po ulicah. Izvrstno izgledaio. Na vseh hišah plapolajo belgijske zastave, Nemci ne zabranjujejo tega. Iz Axela poročajo z dne 12. t. m.: Na vsej črti nizozemske meje divja huda bitka. Nemške predstraže so bile včeraj pri Morbacke in Selzaete potisnjene nekoliko nazaj, v celoti pa Nemci prodirajo v smeri Oent - Ostenda. Neprestano se sliši grmenje topov in brzo streljanje iz pušk. Zdi se, kakor da bi ostanek belgijske vojske še upal, da zadrži sovražnika. Ta poskus Belgijci drago plačujejo, pada posebno veliko konjenikov. Ob meji se opažajo konji brez jezdecev, ki dirjajo divje naprej. Zelo mršavi so. Angleško brodovje pred Ostende. HAAG 13. (Kor.) Po poročilih tukajšnjih listov, je prišlo močno angleško brodovje pred Ostende, da vkrca ostanek belgijske armade. Belgijska kraljica v Ostende. KODANJ 13. (Kor.) »National Tiden-de« poroča iz Pariza, da je belgijska kraljica dospela v Ostende. Belgijska vlada se preselila v BERLIN, 13. (Kor.) Listi poročajo iz Rotterdama: Belgijska vlada je že zapustila Ostende in odpotovala v Bordeaux. Kraljica se je peljala na Angleško, kralj pa hoče začasno še ostati v Ostende. Antwerpcn neznatno poškodovan. Na nizozemski me? divin hud boi Beigifci In Newl AMSTERDAM 13. (Kor.) »Nieuv van der Tag« poroča iz Brede z dne 12. L m.: Neki Nizozemec, ki se je včeraj peljal na kolesu v Antwerpen, pripoveduje, da se je čudil, da je mesto tako neznatno poškodovano. Treba je bilo iskati hiš, ki so porušene. V doku je zelo veliko ladij. Zastav nimajo; samo nekaj jih ima amerikansko. čisto nepoškodovana je velika bolnišnica, kraljeva palača, osrednji ko-lodvov in cerkev »Naše ljube gospe«. Na mestni hiši je bilo samo na stranskem pročelju razbitih nekaj šip na oknih. Vsega skupaj je poškodovanih približno 200 Mi. Inki prhe pritL PETROGRAD 13. (Kor.) Kakor se uradno poroča, je princ Oleg, sin velikega kneza Konstantina Konstantinoviča umrl za rano, Id jo je dobil na bojišču. Map raste kriiarke •»Mode**. BERLIN 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor povzemamo iz došlih nam brzojavk, poroča ruska uradna brzojavna agentura o potopu ruske križarke sledeče: Dne 11. oktobra ob 2 popoldne (ruski čas) so sovražni podmorski čolni ponovno napadli naši križarki »Bajan a« in »Pa-lado«, ki sta bili v Vzhodnem morju kot predstražL Dasiravno sta križarki začeli takoj streljati, se je enemu podmorskih čolnov vseeno posrečilo, lancirati torpede proti »Paladi«. Nastala je eksplozija in križarka se je pogreznila z vso posadko v globino. _ Vojni v kotom Boj v Kamerunu. PARIZ 13. (Kor.) „Temps" poroča iz Vigo, da ie angl- Ski parnik „Aurore" dospel v Las Palmas. Parnik je baje v Kamerunu izkrcal 5000 Senegalcev. Tamkaj se baje vrši veiika bitka, katere izid je še negotov. Po drugih vesteh je bilo le 600 Senegalcev izkrca ni h v Kamerunu. _ Mfl 3TS ceittnetenkl možnarji, DUNAJ, 13. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« priobčuje sestavek o nemških 42 centimeterskih možnarjih in naših 30.5 cm možnarskih baterijah, v katerem se izvaja, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska. neodvisno druga od druge srečno rešili vprašanje ustvaritve velikokalibrskih topov za premaganje modernih trdnjavskih zgradb. Dočim je Nemčija zaradi svoje obsežne, visoko razvite železniške mreže potrebovala le zelo težalc, le za železniški prevoz prirejen top z izredno težkim nabojem, se je pokazala za Avstro-Ogrsko potrebna zgradba topov, ki so pripravni tudi za pocestni prevoz, ki dovoljujejo ob primerno velikem kalibru in primerni umetni višini lahak prevoz. To vprašanje se je sijajno rešilo z motornimi baterijami, ki mečejo 385 kilogramov težke bombe in se prevažajo na motorskih vozeh s 100 konjskimi silami. Montiranje možnarja je mogoče v 40 do 50 minutah, pri čemur se da položaj topa lahko izvesti in more top v slučaju potrebe streljati tudi popolnoma nezakrit. na primer na cesti sami. 30.5 centimeterskl možnarji se zaradi svojih majhnih dimenzij morejo zakriti povsod in so ciU, ki ga Je sovražniku le težko najti in torej tndi le težko obstreljevati Izredna prebojna moč nemških in avstro-ogrskih možnarjer in gotovost v zadevanju, na- ravnost onemogočujeta sedanje trdnjavske zgradbe. Članek končno omenja, da avstro-ogrski možnarji izkazujejo dnevne pohode po 20 do 30 kilometrov, da so oddali pri Namurju in Maubeugu zelo malo strelov in dosegli največji učinek ob največji preciznosti. Ujeti nemški in avstro-ogrski vojni obvezane!. MARSILJA, 13. (Preko Berlina.) 200 nemških, avstrijskih in ogrskih vojnih ob-vezancev, ki so se nahajali na parnikih pod špansko in italijansko zastavo, je bilo v canneškem pristanišču ujetih in interniranih v utrdbi ob obali. Ljubezniva postrežba ranjencev od strani luksemburških velikih kneginj. KOELN 13. Kor.) »Kolnische Zeitung« opozarja v nekem poročilu iz Luksemburga na ljubeznivo postrežbo ranjencev, katere se udeležujejo velika kneginja, velika kneginja mati in princesinje. V dvornem maršalnem uradu so vsprejeli večje število ranjencev na račun dvora. Podanikom sovražnih držav je prepovedan nakup posesti, njih užitek in uprava na Ruskem. PETROGRAD 13. (Kor.) Carski ukaz odrejuje, neodvisno od obstoječih zakonov glede pravic tujih državljanov in pridobitve posesti na Ruskem, da se državljanom sovražnih držav do izdanja novega ukaza prepovedo vse transakcije, ki se nanašajo na pridobitev.nepremičnin in pa njih užitek in upravo. 1'Kaz ie bil izdan 1. odnosno 14. avgusta. Po smrti romansKesn Kralja Karla L BUKARE^T 13. (Kor.) Truplo kralja Karla je bil«» včeraj v pozni večerni uri po'oženo na mrtvaški oder na stopnjišću, ki vodi v pestolno dvorano. Žalovanje na bolgarskem dvoru po umrlem romunskem kralju. SOFIJA 12. (Kor.) Ob priliki smrti romunskega kralja Karola je bilo odrejeno 14-dnevno dvorno žalovanje. Dvorno žalovanje na Danskem. KODANJ, 13. (Kor.) Za romunskim kraljem Karlom je odrejeno tritedensko dvorno žalovanje. Hovi papežev državni tajnik. RIM 13. (AgenziaStelanl) Kardinal Pietro Gaspari je bil Imenovan za državnega tajnika svete stolice. Pogreb kardinala Ferrate. RIM. 13. (Kor.) Danes se je vršil v navzočnosti kardinalov, diplomatskega zbora vatikanskega in drugih dostojanstvenikov ter ogromnega števila občinstva v lateranski baziliki pogreb kardinala državnega tajnika Ferrate. Truplo se prepelje jutri v Oradoli. Bolezen markija dl San Glullano. RIM 13. (Kor.) Buletin izdan ob 10. uri zjutraj glede stanja ministra za zunanje zadeve markija di San Giuliano se glasi: Noč je bila precej mirna. Bolnik je spal samo malo časa. Včeraj zvečer se je bolniku obrnilo na bolje. To stanje traja naprej in oteklina splahuje. Temperatura 37. žila 108, dihanje 28. Kolera. DUNAJ 13. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve priobčuje: Dne 13. oktobra t. 1. sta se bakterijolo-gično dngnala dva slučaja azijatske kolere na Dunaju in po en slučaj v Velikem Njeni-čicu. okraj Auspitz in Mikolšicu, okraj Ciodnig na Moravskem. Na Dunaju in v Mikolšicu gre za vojaške osebe, ki so se povrnile iz severnega bojišča. Slučaj v Velikem Njemčicu je s prejšnjimi slučaji v istem kraju v tesni zvezi. Dalje so se pripetili po poročilih z dne 13. oktobra trije slučaji v Niepolomicah. okraj Bohiuia v Galiciji. Žitni trg. DUNAJ 13. (Kor.) Žito se je prodajalo le v majhnih množinah po neizpremenjenih cenah. Razprava prati atentatorji PrinOn in Agom. SARAJEVO 12. (Kor.) Razpravi proti Gavrilu Prinčipu in sod rugom radi hudodelstva veleizdaje, ki je začela danes dopoldne pred kazenskim senatom, predseduje deželnosodni svetnik Curinaldi: sodna svetnika Naumovicz in dr. Hoifmann sta votanta. Kot nadomestna >odnika fun-girata sodna svetnika Fiaika in Pitha. Obtožbo zastopata državni pravdnik Svara in državnega pravdnika namestnik Srak. Kot branitelji fungirajo odvetniški kandidatje dr. Premočič, dr. Zistler in dr. Feldbauer, odvetnik dr. Perisič, s«»dni svetnik Strupi in sodni tainik Malek. kjer je bilo tiskano, da prestolonaslednik pride v Sarajevo. To novico je Cabrino-vič povedal tudi Prinčipu. Ta ga je peljal na izprehod in mu prigovarjal, da naj z njim izvede atentat na prestolonaslednika. Udal se je in sicer glavno iz razloga, ker se je v Belgradu v obče govorilo, da je prestolonaslednik vodja vojne stranke v Avstriji, ki hoče podjarmiti Srbijo. Cabrinovič pripozna, da je vedel, da ima društvo »Narodna obrana« revolucionarni značaj in da služi velesrhskim namenom. Ker mu je neki Gjoko Bajić rekel v Belgradu, da naj se. če hoče izvršiti aten- SARAJEVO, 12. (Kor.) Izpovedbe obto-i Tat. <>brne na »Narodno obrano«, sta se ženca Nedeljka Cabrinoviča se krijejo ,»o-ih<>tela on in Princip obrniti na Milana Pri-polnoma z onimi, ki jih je podal v preis-' bičevića in Zivojina Barčiča, kot ugledna kavi. Obtoženec priznava v začetku, da i člana »Narodne obrane^. Teh pa ni bilo se je vdajal socialističnim in pozneje j- • v Belgradu. /ato sta se Cnbrinovič in Pri-narhističnim ideiam. V Belgradu ie prišel i nčip seznanila z uradnikom kraljevih srb-najprei v dotiko s srbskim majorjem Mila- skih železnic, Miianom Ciganovićem, da noin Vasićem, takratnim tajnikom »Narod- tt »d tega dobila bombe in orožje, ker jima bilo znano, da ie Ciganovič kot bivši vodja komitejev, s'al z »Narodno olirano* v tesni zvezi. Ciganovič jima je Sel na .'»ko, vendai pa. je izjavil, da sam nima nobenih sredstev, da bi nakupil brov-ning-pištole. zato, i?a ju priporoči rnajnr- ne obrane«. Ta mu je dal deituria za r.i-tavanje in mu priporočil, da raj bo dober Srb. To je povzročilo pri niem prevrat, da je postal pristopen srbskemu nacionalizmu. Pozneje v tiskarni saraievskeRa radikalnega lista »Narode in vsled njegovih . . _ . zvez s sarajevskim srbskim listom -Srp- ju Voji . ankosiču, o katerem je Cabrinovič ska Rieč« se je v njem že zdavnaj priprav-, vedel. Ja rr.u pripada večja vloga pri »Na-Ijal preobrat k srbskemu nactjonaltzmu. I rodni obrani«. Med kem sta pridobila Ca-Ko je bil iz tiskarne lista *G!as slobode« i nrinovič in Prinčip tudi Grabeža za svoj odslovljen, se je podal v Belgrad. Tam je naklep. pod pritiskom balkanske voine pos»al pre-j Tnfko Gra» ež le Šel po nalogu svojih pričan srbski nacijonalist. Povrhu pa je bil i sodrugov h I .»nkostču. Ta ga je vsprejel še po posredovanju proiesoria in ča^ij-'«^ vprašal, ako vo se odločili, da izvršijo karja Živojina Barčiča. ravnatelja srbske i atentat. kar jim je izročil Ciganovič državne tiskarne v Belgradu :« od!»oniika i Štiri revolverje er učil Grabeža in Prm-»Narodne obrane« sprejet v Belgradu vK»pa streljati. srbsko državno tiskarno. I Kmalu nato le prišel čas za odpotovanle Cabrinovič pripoznava, da ie bil srbski v Besno. Ciganovič lun je izroči šest nacijonalist in istočasno anarhist. Srnoier.l bomb in cijankali. zadnjega v svrho da ki si ga je začrtal, je bila združitev v^ehjse po izvrstnem atentatu zastrupijo, ker jugoslovanskih dežel in pa nasilno odtrga-!>i!o nevarno, ako bi izdal, povzročite-nje jugoslovanskih dežel od Avstro-Ogr- j »Je, namreč ciganovica m Ianko*iča i • __.«_._______a_i__*l_l__-II_ f .k! i ___,41 I. rvK cIaiia? u I ske, ki naj bi se za sedaj priklopile Srbiji. pri Čemur si Je on v ta namen predstavljal jugoslovansko republiko. Odtrganje jugoslovanskih dežel od Avstro-Ogrske pa da se lahko zgodi samo na nasilen način. Prva ideja, umoriti prestolonaslednika, mu je prišla, ko je od neke nepoznane osebe po pošti dobil izrezek nekega lista. Ciganovič da Je ob slovesu izročil Prinčipu pismo na kraljevega srbskega majorja Popoviča v Sahcu. S tem pismom da so se sešli atentatorji pri majorju. Major da Jih Je sprejel in jih odpravil potem z napačnimi izkaznicami za znižano vozno ceno v Loznico, kjer jih je vsprejel mejni stotnik .lasro Prvanovič. Tudi ta srbski Stran II. »EDINOST« St 256. V Trstu, dne 14. oktobra 19 M. v — > . 11 . , . S, rejci lift. ta i »rje ter izrn-.udi le tatrijotiCne i esmi. Pariz je postal i Ivan Km t od S., Anion Bassan od 3, t v. c ! t r; _ ; t in Orate; a srbskemu iirianč- iez noć moralen. Sicer pa ne govori nikdo j O acomini o 8., Ivan Žuljan od 1., Jo-ip iiemu pazniku Orbiću, da ^u opravi C:ez, o \ njiii. vsi >.e izogibljejo bolestnemu pred-mejo, Cabrinov Ju pa izr< čil pismo za fi- j metu, ali bol in strah se stapljata v duši nančnega paznika Suncja, oziroma srb- Fariža ia v smrtno, nepremagljivo sovra-Skega učitelja Jakov ljevica. Ištvo. Obenem pa so se vzbudili zopet vsi Ker Cabrinovi^ ni dobil finančnega paz- ideali Francije in ljudstvo se giijete v No- nika Suneja v Malem Zvorniku, se je obrnil na Jakovljeviča m je žnjim brez ovire prišel čez Drino v Zvornik. Omenjeno pismo se je tudi našlo pri Ja-kovljeviću. Iz Zvornika je Cabrinović s potnim listom Grabeževim, ki ga mu ie dal le-ta. odšel v Tuzlo. Orožje sta vzela s seboj Princip in Grabež. V Tuzli se je sešel Cabrinović s Principom in Grabe-žem in se peljal skupaj žnjima v Sarajevo. V Sarajevem da je potem Hanilo I lio zbral atentatorje in jim razdelil orožje in cian-kali ter jim je tudi nakazal stojišča za izvršitev atentata. tredame. Tako je najbolj bolno mesto v znamenju nevarnosti naenkrat ozdravelo in misli le na domovino in svojo zgodovinsko veličino. Bratulić od 12. in Anton Babic od 6. si t-nije; dalje Matej Gasparmi od 'J. stotnije C. kr. f": a:: li o. .J na Katlnari ie ČEŠKO - BI DJEV1ŠKA RESTAVRACIJA rstui s naha; i u;iti c'elle Poste štev. 14, vhod v ulici Gior^ic Galatti. zraven ulazne pnšte. daroval za IĆ ti križ K i rt.'Jo m >iccr so j (Bo-«'.kova ^zo na čvsk.i g >tilna v *| tiaro^al : B.i ičnjk Si vko, puj;: dn.k K 2, Me. itFch Dr; g tin prt*g t*1 ik K .. Jtr etin cesarsk h lovcev št. 27, Jo«ip Rz;ša od 4. J^nk" nndpaznik K 1.20. B- č;ir Gaspar nad- Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi, stotnije 40. pešpolka, Friderik Kra.is od 1. paznik K 1. Matrch Ann n n d aznik K 1,; stotnije 47. pešpolka, Oskar Snidersitsch odjD.»l|.ik Janko oadpaznik K 1. C «r elli uabrit l 2. stotnije 47. pešpolka, Anton Fer'uga in nadpaznik K 1, Grebene Ivan n;u preglednik Božo Grbić, oba od 15. stotnije 22. pešpolka v pok K 2 Remec \lojz r.ai;p zmk K 1 H? rik Calcagna od obrežne straže v Seslja na Trček Ivan, c. kr. preglednik K 4. Denar in Rudolf Blažek od 10. stotnije 27. peš- hrani uprava iista. Slovenskim starten! Vaditeljski zbor telovadnega društva »Sok o U v Trstu je sklenil v svoji zadnji seji, 12. t. m., da bo nadaljeval s telovadbo moškega in ženskega šo'skega naraščaja. \ sedanjem resnem času. ko je toliko o- četov naše mladire pozvanih pod orožje, Obtoženec je priznal nadalje, da je vr-il itti tej mnogo večia nevarnost pofujče-gel na avtomobil nadvojvode prestolona-i nja, nevarnost, da ne zaide na slaba pota slednika bombo v namenu, da bi ubi! pre- m med slabe tovariše. Z ozirom na to je Stolonaslednika. Bomba pa je eksplodirala prepozno, da so bile poškodovane le osebe za avtomobilom. Cabrinović je tudi povedal, da ga je nekega dne meseca aprila ob devetih zvečer, ravnatelj tiskarne Živojin Barčić predstavil srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in da je govoril žnjim. Obtoženec pa noće povedati vsebine tega pogovora. polka. — Ker s » prestali petdnevno opazovalno dobo, so bili iz te pomožne bolnišnice izpuščeni Peter Bonetić, Jossp O rgolj, En-gelb^rt Zanelta. Peter Ciković. Ivan MiloS, A Gjurgjević, Ant. Greblo. Ja*.Grebl< ,Oktavvac, J*koh Geržmić, Ivan Žiberna, Josip Jakin, Cezar Papo Jcsip Majcen, Ernest MhIuth in Oskar Žnideršić. — V pomožno b Inišnico v prostorih diuštva „Austria" je bil pred-v čer a j šn i m vsprejt neki mornar nemške vojne mornarice, ki e bil vkTcan na bivši uemški vojni ladji „Goeben", a ta mornar da je žc vče aj odpotoval v VilhelmshGhe. sklenil vaditeljski zbor kljub temu, tudi večina njegovih članov pod orožjem, i Iz mestne bolnišnice je bil pa izpušen < zdrav-da iznova začne gojiti telovadbo šolskega i 'j' ni Valentin KozIovjć, a sprega sta bil h v naslednik Karla L no prestolu Romunske. Pokojni romunski kralj Kari I. je bil oženjen z Eelizabeto princeso Wied, poznano v literarnem in glasbenem svetu pod psevdonimom Carmen Sylva. Iz tega zakona se je rodila samo ena deklica, imenom Marija, rojena leta 1870, ki je umrla po štirih letih svojega življenja na difteriji in škrlatici, ki je tedaj besnela v Bukarešti. Romunska ustava iz leta 1866 je poskrbela tudi za slučaj, da bi država mogla ostati brez naravnega naslednika na prestolu, pak določa zato, ako bi kralj Karol I. umrl brez direktnega moškega potomca. da preide nasledstvo na najstarejšega njegovih bratov iz rodu Hohenzollern, ali pa na moškega potomca najstarejšega med brati. Leta 1880, ko je kralj Kari izgubil vsako nado, da bi mogel dobiti sinu. uredila je rodbina Hohenzollern vprašanje nasledstva na romunskem prestolu na ta način, da je obelodanila odpoved princa Leopolda, brata kralja Karla I. Od onega dne je postal presumptivni naslednik romunskega prestola najstarejši sin Leopolda. princ Ferdinand, sedanji vrhni zapo-vednik romunskih vojnih sil, rojen v Sig-maringenu leta 1865. Oženjen je od leta IS92 s princeso Marijo Edinburško, vnukinjo pokojne angleške kraljice Viktorije. Njegov najstareji sin je princ Kari, ki se ima po načrtih svoje rodbine poročiti s hčerjo sedanjega ruskega carja Nikolaja II. in ki je v svrho seznanja priredil s svojimi starši obisk na carskem dvoru v Petrogradu. ob kateri priliki je prišlo, kakor se govori, do formalne zaroke. Malo na to je ruska carska dvojica vrnila ta obisk v Kostanci na Romunskem. Ti medsebojni obiski so vzbudili v svetu veliko pozornost, ker se je tedaj splošno menilo, da bodo imeli kot posledico izpremembo v smeri zunanje politike Romunske. Vsled teh obiskov je prišlo tedaj romunsko vprašanje do razprave tudi v delegacijah naše monarhije, pak so bili posebno značilni govori grofa Berchtolda o nekih extra - tourah Romunske, kakor tudi govor grofa Khuen-Hedervaryja. naraščaja obeh spolov, in sicer pričenši z današnjim dnem. Telovadba dečkov se bo vršila vsako sredo In soboto od 2 in pol do 3 in pol popoldne; telovadba deklic pa Ista dneva od 4 in pol do 5 in pol popoldne v društveni telovadnici, ulica Stadion štev. 21. Pozivljemo slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v sokolski naraščaj, kjer pod skrbnim in strogim nadzorstvom najdejo dobro družbo in razvedrilo, kjer se jim nudi, da krepć svoja mlada telesa in se razvijejo v zdrave mladeniče in dekleta. Vsak zavedni slovenski oče, vsaka zavedna slovenska mati naj vpiše svojega otroka v sokolski naraščaj, da tako ohranimo svojo deco zdravo in nepokvarjeno svojemu narodu! Na zdar! Vaditeljski zbor. Ccmate cesti. mestno bolnišnico I\an M jcen od 1. tn Ernest Maluta od 10. stotnije 97. pešpolka. Ecrovi. Za vdovo Tence iz Sv. Križa je daroval N. N. K 5. Denrtr hran uprava lista. Podružnici CA1D v Rojanu so d ir .vali: R"janski „Sokol- K 25; neimenovan ob sv- jt m godu K 4; N. N. K 2; mada družina Jelen iz Rojena K 2; v mi i t i p« k. očeta g. Ju! M kote nabran h K 12 in iz . čistega dobička da e Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Ca, ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). : HALI OGLASI:.» (••»utnje izvrš en pr fesor it li- janske nnrodnosti. Popo □ uspeh v rreh n.esecih za^otov jen I'oskt:* brpzp nć«*n. Ponudbe pod „Italijanščina" na tnseratni oddelek Ed nosti. M14 /možno kroji'i in Siva'i že' skt* oMeke iAfe takoj delavnica r a deželi. L> bra e rr; era li !3 h D. se 9. do št. 2, Rožne politične vesti. Resni Pariz. Pariška pisma v italijanskih listih poročajo, da je to velikansko mesto na Seni popolnoma izgubilo svoj vedri značaj. Mesto veselega smeha izgleda danes tako resno in strogo, da ga ni več izpoznati. Moulin rouge je prazen, pri Ma-ximu je nameščen Rdeči križ. V tisočerih varietetnih gledališčih pevajo subrete se- Dekliški „Trgovski tečaj- T. otvori v prvi polovici olct bra. Sprejema se učenke vsaki dan od 12 ure v T. I. D. ulica sv. Frančiška L nadstropje. Učenke, ki stopajo v II. letnik se morajo istotako javiti. Mesečni prispevek znaša K 4.30, katerega je pri vpisovanju za mesec oktober takoj vpla£ tega me je našel v Milanu, kako se bavim z neko romantično ljubeznijo, radi katere sem pozabljala na rodbinske zveze, na Ženina — na vse! Kako me je moral zaničevati! In koliko bolj me je moral zaničevati, ko ob svojem prihodu, popolnoma poglobljena v strast, ki je vihrala v moji duši, niti opazila nisem žalostne izpremem-be na svojem ubogem očetu — zakaj ni on ki je bil že mesec dni umirovljen in brez službe, sam prišel po mene? Po ničemer nisem vprašala in nič videla; jaz, kruta egoistinja, sem mislila le na svojo strast in na svojo pekočo vest. SLOVBiai Podpirane BDEČI KRIŽ! t" t Vc3 30. Ves dan ie bil oče tako obnemogel, da ni imel niti toliko moči. da bi se bil oblekel in šc-l na izprehod. Ležal je v spalni suknji, zleknjen na chaiselongui. \ič ni iedel in odsotnostjo, da me je nadomeščal pri njem, a sedaj, ko sem se vrnila, je hotel zopet dohiteti zamujeni čas. Imeli so uprizoriti novo opero in je vodil orkester. Bavil se je s komponiranjem nove opere in je imel pogoste sestanke s pesnikom, ki je pisal tekst. Ali očeta niso zadovoljevali ti razlogi. ki jih je poznal istotako kakor jaz; odgovoril je: »V prejšnjih dneh je pisal tukaj, ali je rned urami prišel po enkrat pogledat k meni. Danes bi moral prihajati tembolj, ker si ti tukaj. Ne ljubita se več kakor poprej! 2e včeraj sem opazil to. Zakaj nista govorila med seboj, ko sta se vračala s kolodvora? Niti pogledala ga nisi; in odšel je takoj. Čim si ti prišla. Sam sem moral po stopnjicah z velikim naporom. Sicer me je vedno on vodil. Kako je prišlo, da se v Milanu nista sešla?« Vsa ta vprašanja so mi trgala srce. Odgovarjala sem, izogibaje se in sem skušala, pomiriti ga; ali uvidela sem, da ga ne bom mogla več dolgo varati. Odsotnost Welfarda ga je žalostila in ni se mi posrečilo, da bi io zadostno pojasnila. Po dveh dneh je bil oče tako nemiren, da me je pozval, naj pošljem služkinjo k NVelfardu z vprašanjem, ali ni morda bolan. Porabila sem to idejo in sem, ne da bi bila poslala tja, stopila zopet v sobo s sporočilom, da Welfard leži v postelji; prehladil da se je in trpi na otečenem licu; toda nadeja se, da kmalu vstane zopet in čim mu bo bolje, pride nemudoma. Sicer pa da bolezen ni nevarna. Moi ubo- Podjetna deklica, ki je okradla svojega pijanega zaljubljenca. Teža* h an Jakoncič. ki je zaposlen na južni že ezmei ie predsi nočnjtm naletel na 25 letno Terezijo Viciče-vo, ki služi v neki ljudski kuhinji v ulici di Crosada ter se zalju il vanjo. Da ji dokaže to svojo ljubezen, je Jakončič povabil Terezijo na čašo vina. Terezija se je z veseljem odzvala temu vabilu in Sla je z Jakor.č čem. Šla sta najprej v eno, potem v drug i in slednjič še v tretjo krčmo in Jakončič se ga e pošteno naleze), d očim je bila Terezija bolj zmerna. Ko je bil Jakončič že jako pila n, sta šla v kavarno w Trie ste' v ulici Sv. Mavricija in tam je Jakončič prav sladko z?spal pri mizi in pri Tereziji. Ko se je pa zbuoil, ni bilo Tereziie več pri njem. Bila ga ie zapustilu in to je bilo Jakončiču žal. A še bolj žal mu je bilo, ko jekma u potem konstatiral, da, ne le da nima več pri sebi Tere ije. ampak da nima niti več v žepu no čarke, v kateri je imel 17 kron, ne list-n ce, v kateri j imel 56 kron v bank»-vc h. Jasno je bilo tedaj nesrečnemu Jak< nčiču, da. dočim le bil on /a'jt b j n v Terezijo Vičičevo je bila pa Terezija Vičič zaljubljena v njegov denar in da je pustila njega na cedilu njegov denar pa vzela seboi. — j končič je šel takoj zatem na policijo|in tam prijavil, kar se mu je zgodilo, a poboja je Vičičevo Rezko malo pozneje aretirala Rezka, ki je tudi zakotna prostitutka, ter je i gr.ana iz Trsta, taji, da bi bila vzela Jakončiču denar. Samomorilni poizkus. 36-letna Ivanka Kerda, stanujoča v ulici E. S. Piccolomin št. 16 je snoči, ko |e bita v t biskih pri neki družini v hiši št. 6 v ulici G. Galiina. izp: a nekoliko karbolne kisline. Pozvan telefon č-nim potom je z zdravniške postaje pnhitel k njej zdravnik dr. Rinaldi, ki iej je izpral želodec ter jo s tem sp avil iz vsake nevarnosti. Nato jo je pa dal odpeljati na njeno stanovanje. Umrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na me&tnem fizikatu: Kos Gverin, 4 dni, ulica dei Paliini 8; G dina Anton, 70 let, Skedenj št. 138; Sancin Vktora, 32 let, bkedenj št 320; Plossi Marija, 13 let, ul. M<»ntecucco št. 11; Tamburlini Angel, 74 let, Tart'nijev drevored 10; Papa Ivan, 5 mesecev, Skedenj št. 876; Krizman Valerija, 17 let, ulica dei Montechi št. 2; Dobrila Artur, 3 mesece, Škorklja št 294. — V mestni bolnišnici dne 10 t. m.: Galiina Ana, 82 let; Privileggi Peter, 66 let; Vovk Josip, 81 let; Castro Henrik, 20 let; Suban Ivan, 30 let — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 11. t. m.. Sabadin Josip, 39 let; Vel ikonja Zora, 18 mesecev; Sibelja Marij, 7 let Za Me6 križ Darovali so: Anton Miklavec in Konsumno društvo pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji K 100.6 >. Marija Sutter K 20. Kuratski u ad v Krašici, Buje K 7.75. Spitz Ljudevit K 30 Spitz Jul j K 30. Spitz Josip K 30. Spitz Frieda K 10. V blagu : Elizabeta Schvarz. nabiralnika v Rojanskem konsumnem društvu M'lać-'- 1 poslati pod: .šivilja- na rs-.--K 20. Naj s daroial:: Mariia Kokal, han Živic, g. Mandić po 2 K ; Ko-ovel in N. N. po 1 K; N. N. 40 stot., Iv.nn Hafner ho stot., Gams 30 stot., N. N. 20 stot., Ivan hrebelj 3 K, Ivan Gorup Bohinec in Meljavcc po 5 K. Ri£i02 š ev. (i. idunaj-ke in kn-tj^kei 12 kosov za eno krono >e vdnbijo e le |>ri SUBAN, Buffet v ulici S;»n Sebasti;»n<> Hi43 Keblooana soba v ulic CorninerciaU* štv zr čna, se odda taU<«j v n.«je gos | H) d u aii gospici 11. III nad-t. 4000 Due postelji vzmet' nove žimn cc K 86. Po-polna spalna soba z iimnicKmi K 29 Vi < Foitderia 1>, I. 23163 Ucsfi iz GcrlšUe. Županstvo Šmarje je nabralo milodarov za Rdeči križ dne 14. 8. 280 K 16 vin. in dne 25. 8. za Vojnopomožni z^ilog P 0 K. Nab ralo se je po vsej občini. Iz Sesljana Kakor v raznih občinah, ta o se je tudi pri nas nabizija Tausani 1, Baromei Emil 1, Ivana uc 2, Š n goj 2, AI« jz Metiikovec 4, Amalij Ga-brovec 1, Franc Cofja 1, jožefa Lrgiša I, Leg ša Ant n 1 Legija Jak« b 1, Žužek Val. 1, Fdipa Žuž-k 1, Jožet Žužek 1, J ž fa Le-giša 1, Kavčič 2, Apa Fon 4, Bradamante Silvia 2, Bradamante 1, Ema G; brovec 2, Ivan Colja 1, Furlan Francka 1, Viktorija Blažma I, Peric 1, Pesta l,Mervic 1, Moretti 40 vin., Quidotto 40 vin., Ujčič 40 vin., Antonija Humor 6<> vin., Ivan Pernarčič 50 v n , Pertot 20 vin., Kocjančič 20 vin., Ana Zu7ek 40 vin., Šuc Ani. lija 50 vin., Polona Gabrovec 20 vin, Klarč 40 vin., M. Per-narč č 20 vin., K avanja 40 vin , PiDan M., 5o vin., Legiša Lovro 60 vin, M. K osmina 40 vin., Ivan Furlan 40 vin., Škabar 60 vin. Skupaj 72 K 30 vin. Darovi za Rdeči križ občine Grahovo. Darovali so: Rejec Fr. K 1, Andrej Sattler 2, J žef Boltar 2, Šorli Rozalija 10 vin. M. Humar 3, Humar Ivan 2, Humar Janez 3, Gortan Alojzija 1 Krivec Jožef 40 vin, družina Lap; nje 2, Cvek M. 1, Kokošar Ivan K 10, G Ija France 1, Sjfvarča Peter 1.20, Škvarča Lucija 30 vin., Škv rča Mici 40 v., Škv.trča Frančiška 50 vin., Škvarča France 40 v., Skvarča Pettr^ek 20 vin., Škvarča Marjanica 10 vi >., Škvarča Ivanka 10 vin,-Seljak Marjeta 40 vin.t Brisar Terezija 20 v. družina Brišar 50 vin., Hvala Ivan 60 vin., $ rli Janez 20 vin., Arčon Marija 1, Arčon M. ml 2 > vin., Rejec Marjana ^0 vin., Jakt b Humar 20 v., družina Lahamar 60 v., Bravč Fr. 1, Štrukelj Franc 1, J. Brišar 1, Ivo in Marica Šorli 1, Anton Kogoj 60 vin., neimenovana 2, neimenovana 1, Flcjančič Ana 2t Muznik Marjan.«^ 10 v., Šorli M. 10 v. Brovč Terezija 30 v., Štravs Valentin 1, Kenda J. 40 v., Provč M. 20 vin., Rejec Ivan 10 Ln. Šorli Peter 1, Šorli Andrej 1, Florjančič Terezija 40 v., Florjančič Ivan 2(> vin., Štrigar M. 40 v., Brovč Matija 20 vin., Colja Ana 20 vin., Sorli Franc 1, Šorli Ivan 40 vin., Rutar Marija 2, Bozetič Katarina 20 vin. — Vsega skupaj 55 K 20 vin. Mlekarna vent-i štev ljudska kaMna dobri leeri p-uda se takoj. — Žiberna. ulic» Molm a 1«96 Kdor da kal □ a ilobro okusno domačo kuhinjo, ta zahaja v i.OnTLLNO BONVECCniAT 11, ul. CarloGhepa Stev 17. Ek p*>rtno Budjej. viško piv . 1 63 Odda se i f kar na. t'koj 8t-nov;.nje z (Itt-ma h b-main kuhinjo v ulici Beivedere Stev. 57 1102 Gospodična » ešča si venfičine, italijanš-- ne in nemščine v govo u in is »vi išče primerne službe v kaki družn i ali trgovin v Goril-i ali Trstu. Nasloviti pod Služba" poStnoleže^e trlavn pod a Gori' a. 11(19 nrfrfff fft tak .j inebliraria sobica *r< spej. - Na UUUU žejo tudi hrana. Ilica Commt-rciale šiv. 9. III nad., vrata M. 4002 Odda se ti«koj mtblir n.< sob;t, ua žrljo tudi bruna. S' ba p ipiavn za gospo v pokoju ali gosp dično. I lica Commerciale štev. 9. TTr n.id v.a a 37 40 3 l/iujim sedanji mini oddam sledeč* ostanke: Približno ?5.000 metrov 'ostankov flanele l.a vrste, pralne In vpo-rabne tol.ko za moško kolikor za žensko perilo po 40 st. meter Ostanki so zajamče-io brezhibni 3-10 metrov dolgi. — Naročiti je treb* najmanj 30 metrov i. s. po poštnem povzetju. Ud vseh mojih izdelkov pošljem na željo zbirko uz- rcev zastonj. Uzorcev ostankov pa ne pošijam. S. Stein, tkalnica platna NACHOD (ČEŠKO). UMkTNI Z03JI PLOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J.ČERMAK U.TUSCIIER zob €> zdrav« Ml) Mi K oh C zobni Ml* TKST TtM,ilK UUCA CASERMA, 13 II. nad. •e_____________________________ težil opetovano, ker ni bilo Wtlfarda. Ta je dolgo zanemarjal svoje ure med mojo gi oče se je žalostil vso noč, bdel je neprestano in je bil v strahu radi svojega mladega prijatelja. Spala sem v njegovi sobi, ležeč oblečena na zofi, da sem bila pripravljena, če bi me potreboval. Cula sem, kako stoče in se preobrača v postelji; nenavadno mnogokrat me je prosil, naj mu dam vode. Imel je hudo mrzlico. Zjutraj mi je rekel: »Fulvia, Welfard mora biti bolj bolan, nego si mi rekla ti. Smo šele v začetku septembra, huda vročina je, ko se ne ostaja takoj v postelji radi lahkega prehlajenja! Pošlji 5e danes pred-poldne tjakaj in poizvedi. kako mu je. In potem, Čim vstanem, najameva voz in se popeljeva tja, da se osebno prepričava.« V tem stanju pač nisem mogla izpostaviti očeta bolestnemu razkritju resničnega stanja stvari. Ce bi obiskala Welfarda, ne bi ga niti našla doma; papa bi izpoznal mojo prevaro in žalost radi tega bi ga mogla umoriti. Hitela sem v svojo sobo in napisala v vsej naglici nastopno pisemce, ki sem ga poslala NVelfardu: »Oče je zelo bolan in neprestano zahteva vas. V njegovem stanju ni možno mu povedati resnice; ubilo bi ga. Najina zveza je njegova edina nada in tolažba v njegovem trpljenja. Bodite velikodušni, Welfard! Pridite radi njega! Pustite mu njegovo iluzijo! In ko bo vaša pije-tetna naloga rešena, pustite me samo z mojo žalostjo. Potem me ne boste videli nikdar več. a jaz vas bom blagoslavljala za dobrote, ki ste jih izkazovali mojemu dobremu očetu. Fulvia.« Trgovina na debelo PSenlce, pSenKne moke, rumene In bele koruzove moke. ovsa. debelih in drobnih otrobov (otrobi) koruze, fiiola itd. itd. Ruasero (Samuel, Trst,1,1101 SVJSP"2 Telefon št 2403. • Brzojavi: „Gambel - Trst". Telefon št. 2403. IGMRZI0 P0T0CNIG Trst, ul. Riborgo 28, tfogal ul. Beccherie. (Mrul2^^ Amrri9rm) Velika Izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan Ul-ster v sivih In ntfavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. »a moifcn obleke. Sprejemalo se naroTla po meri & Veliko skladISte klobukov ctainlkov, bele In pisane srajce, izladsk. platna Šepnili robcev, molkih nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. - Postrežba totna. Narodna frgovlna. mm Narodna trgovina.