Jože Dular Martinkova gos
(11. november.)
Ara sejmu je očka kupil             '    Ti ni mordk ie znano, Martinku konja, voz,                      da vsak pošten kristjan,
ostroge, bič ih sedlo                       najlepšo gos zakolje
ter praoo živo gos.                         na moj godooni dan ?«
Zoečer Martinek spal je                 Ko io soetnik dejal je,
in o sanjah »hi-jo hop!«                nenadno zašunri —
prijezdil s soojim vrancetn             in x> postelji Martinek
je tja pod božji strop.                   iz sanj se prebudi.
Soeti Martin ga zagleda,                Vse, kar mu sDetec rekel
zažugn mu z roko:                         je gori nad zemljo,
»Kaj tu, Martinek, delaš,               izvršil je Martinek
oisoko nad zemljo?                         do pičice tako.
Čemu si sem prijezdil,                   Po vrtu gos je pasel,
me- ti tako častiš?                          koruze ji dajal,
Ne ves za delo sooje?                    Martinooo nedeljo
Tako ti gos rediš?                          težko pričakoval.
In ko čez čas prišla je, patrona je častil, in z gosjim belrom o ustih sooj peti god slaoil.