NOVICE
KOPER, Ì6. FEBRUARJA 1973
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 2
VSEBINA:
Obalni svet Koper
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi najnižjega odstotka sredstev za izgradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
Občina Ilirska Bistrica:
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izločanju in usmeijanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
Občina Koper
—	AKCIJSKI PROGRAM odpravljanja neupravičenih in prevelikih socialnih razlik
Občina Piran:
—	ODLOK o doiočitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
-	PRAVILNIK o spremembi pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka in povračila potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionarjem in članom organov skupščine občine Piran
-	SKLEP o razrešitvi predsednice občinske skupščine
Občina Sežana
-	ODLOK o kompleksni razlastitvi za stanovanjsko izgradnjo namenjenih zemljišč, ki jih za območje mesta Sežana zajemata potrjena zazidalna načrta Kare za železnico in Kare za železnico - družinske hiše
-	ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za kmetij- ^ stvo
-	ODLOK o stopnji občinskega prispevka za otroško varstvo v letu 1973
-	RAZPIS prostega mesta sodnika občinskega sodišča v Sežani
\
OBALN) SVET KOPER
Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) sklenejo organizacije občin Izola, Koper in Piran, izhajajoč iz načela solidarnosti, da bi se ustvarili pogoji za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb delovnih ljudi in občanov naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DOLOČITVI NAJNIŽJEGA ODSTOTKA SREDSTEV ZA IZGRADNJO IN DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GÓSPODARSTVU
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbeno politične in druge organizacije, društva, družbeno politične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) zagotavljajò po načelu solidarnosti s tem sporazumom najnižji odstotek sredstev, ki jih izločajo iz neto osebnih dohodkov in namenjajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Upoštevajoč programe za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev, srednjeročnega programa stanovanjske graditve za obalno območje in potrebe po družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, določijo organizacije kot najnižji odstotek 9 % od neto osebnih dohodkov.
3.	člen
Na podlagi programa za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev, ki ga sprejme organizacija s splošnim aktom, lahko določi tudi višji odstotek sredstev od neto osebnih dohodkov kot je določen v 2. členu tega sporazuma, ki pa jih namenja za potrebe razšiijene reprodukcije svojih delavcev.
4.	člen
S tem sporazumom določeni najnižji odstotek izločanja sredstev za izgradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu velja za 4 leta od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1976, dokler velja srednjeročni program stanovanjske graditve za obalno območje.
5.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se izvedejo po postopku, kije določen za njegov sprejem.
\
6.	člen
Ta sporaAim lahko naknadno sprejmejo in podpišejo tudi organizacije, ki ga niso podpisale od dneva uveljavitve. Zanje veljajo določila tega sporazuma od prvega naslednjega meseca po podpisu.
7.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo organizacije po sklepih pristojnih organov upravljanja. Uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
Original sporazuma hrani Obalni svet Koper.
8.	člen
Sporazum se objavi v Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana.
Datum sklenitve sporazuma: 30. januar 1973.
Podpisniki samoupravnega sporazuma: Tomos Koper, Luka 'Koper, Mehanotehnika Izola, 2. oktober Koper - obrat Portorož, Zavod za turizem Portorož, Gostinski šolski center Izola, Intereuropa Koper, Obrtno podjetje Brivnice in česalnice Piran, Lesno podjetje Oprema Izola, Center za glasbeno vzgojo Koper, Delamaris Izola, PTT podjetje Koper, Obalne lekarne Koper, Cimos Koper, Dom upokojencev Izola, Soča trgovsko podjetje Koper, Kreditna banka Koper, Lama Dekani, Rižanski vodovod Koper, Slavnik - Potniški promet Koper, Invest biro Koper, Kemična industrija Iplas Koper, Slovenijales - Troples Koper, Gimnazija Piran, Zavod za korekcijo sluha in govora Portorož, Tehniška pomorska in strojna in elektro
10
-URADNE OBJAVE«
St. 2 — 16. februarja 1973
šola Piran, Upravni organi skupščine občine Piran, Zavarovalnica Croatia - poslovna enota Koper, Trgovsko podjetje Jestvina Koper, Splošno komunalno podjetje Izola, Sekretariat za pravosodje -RSPOU Zapori Koper, Tovarna pohištva Stil Koper, Stanovanjsko podjetje Koper, Stanovanjsko podjetje Izola, Proizvodno servisno podjetje Enotnost Izola, Vzgojnd varstveni zavod Semedela, Mladinsko zdravilišče Debeli rtič Ankaran, Dijaški dom Koper, Osnovna šola Pinko Tomažič Koper, Obrtno podjetje Kruh Koper, Združeno podjetje Transturist hoteli Simonov zaliv Izola, Agraria Koper, Pivovarna Union - poslovna enota Vesna Izola, Carinarnica Koper, Podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev Soda Koper, Primorski tisk Koper, Služba družbenega knjigovodstva -podružnica Koper, Inde - center za rehabilitacijo invalidov Koper, Komunalni zavod za zaposlovanje Koper, Osnovna šola Semedela-Koper, Hotel Triglav Koper, Stavbenik Koper, Emona - obrat Koper, Emona (konsignacija) Koper, Embalažni servis Koper, Gostinsko podjetje Primorka, Medobčinski zavod za požarno varnost in reševalno službo Koper, Komunalno podjetje Piran, Osnovna Šola Lucija, Ortopedska bolnica Valdoltra, Osnovna šola Piran, Vzgojni zavod Elvira Vatovec Strunjan, Hotel Riviera Portorož, Inštitut Tomos, Hotel Adria Ankaran, Stanovanjska zadruga Primorski dom Koper, Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Kmetijska zadruga Lucija, Zavarovalnica Sava, Elmet Koper, Osnovna šola Šmarje, Vzgojno varstveni zavod Koper, Vzgojno varstveni zavod Izola, Obalni sindikalni svet Koper, Kmetijska zadruga Izola, Trgoavto Koper, Osnovna šola Sečovlje, Adriacommerce Koper, Istrabenz Koper, Delavska univerza Ivan Regent Koper, Komite obalne konference ZKS Koper, Uprava skupščine občine Koper, Obalna konferenca ZMS Koper, Obalna konferenca SZDL Koper, Uprava skupščine občine Izola, Osnovna šola Gračišče, Droga Portorož, Splošna plovba Piran, Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Koper, Upravni odbor sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev, Ekonomska šola z italijanskim učnim jezikom Izola, Elektro Gorica - enota Koper, Poklicna šola kovinarske stroke Koper, Osnovna šola Vojko Smuč Izola, Uprava Obalnega sveta Koper, Hotel Piran, Piran.
0Bč!MA tURSKA B!STR!CA
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) so organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti, društva in državni organi, občina Ilirska Bistrica in občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica, izhajajoč iz načela vzajemnosti in solidarnosti, da bi se ustvarili pogoji za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb delovnih ljudi in občanov sklenile naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZLOČANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) določajo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi usklajujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze in pravice o izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb.
2.	člen
S samoupravnim sporazumom se določa:
-	najnižja stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki se izloča iz bruto osebnih dohodkov;
-	stopnjo obveznega združevanja sredstev od izločenih sredstev po prejšnji alinei za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje ter pogoje za upravljanje in koriščenje teh sredstev;
-	stopnjo obveznega prispevka od izločenih sredstev po prvi alinei 2. člena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
II.	Izločanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo
3.	člen
Organizacije, podpisnice tega samoupravnega sporazuma, se na podlagi svojih programov za reševanje stanovanjskih potreb in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini dogovorijo, da stopnja obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo ne more biti nižja kot 6 % od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb lahko organizacije določijo tudi višjo stopnjo obveznega izločanja kot je določena v 3. členu tega sporazuma.
Višino stopnje za stanovanjsko izgradnjo določa organizacija s svojim splošnim aktom.
Sredstva se izločajo na način, kot je določen z zakonom, drugimi predpisi in s tem sporazumom.
Določena stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo velja za tekoče srednjeročno plansko obdobje 5 let.
V kolikor se bodo prispevki na osebne dohodke spremenili, se temu ustrezno spremeni tudi najnižji odstotek.
5.	člen
Izločena sredstva za stanovanjsko izgradnjo se lahko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem samoupravnim sporazumom, splošnimi akti organizacij ter odloki občinske skupščine.
III.	Obvezno združevanje, upravljanje in koriščenje sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo
6.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 3. člena tega sporazuma združile 25 % za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje.
Sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in oročijo pri poslovni banki na posebni račun za dobo 25 let in po 2 % obrestni meri.
7.	člen
Združena sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje tvorijo posebni kreditni sklad pri poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga poseben zbor vlagateljev.
8.	člen
Zbor vlagateljev šteje najmanj 13 članov, kijih imenuje občinska skupščina na predlog občinskega sindikalnega sveta.
Najmanj 70 % članov zbora vlagateljev mora biti iz temeljnih organizacij združenega dela, ki so podpisnice tega sporazuma.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli zbor vlagateljev na svoji prvi seji.
9.	člen
S sredstvi za kreditiranje usmerjene stanovanjske graditve razpolaga zbor vlagateljev na podlagi posebnega pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev v soglasju z občino in občinskim sindikalnim svetom.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti v nasprotju z določili tega sporazuma.
10.	člen
Združena sredstva iz 7. člena tega sporazuma se lahko uporabljajo za kreditiranje:
-	gradnje novih stanovanjskih hiš;
-	nakup novih stanovanjskih hiš ali stanovanj;
-	za rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
St. 2 — 16. februarja 1973
URADNE OBJAVE-
H
11.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 10. člena tega sporazuma se odobravajo največ za dobo 25 let.
Obrestna mera ne sme biti nižja od 2 % odobrenega kredita.
12.	člen
Administrativne, finančne in druge posle kreditnega sklada opravlja poslovna banka na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z zborom vlagateljev.
13.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev iz 6. člena tega sporazuma imajo:
-	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem sporazumu;
-	delavci, zaposleni pri organizacijah, podpisnicah tega sporazuma.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi, da upravičenci gradijo ali kupujejo stanovanja v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini.
Pri odobritvi kredita delavcem je treba upoštevati še prosilčev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, kije določen z občinskim odlokom.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih sredstev določa pravilnik kreditnega sklada.
IV.	Obvezno združevanje in koriščenje sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
14.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 3. člena tega sporazuma združile 30% za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov v solidarnostni stanovanjski sklad.
15.	člen
Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se uporabljajo:
-	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane;
-	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice;
-	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja;
-	za kritje poslovnih stroškov sklada.
^	16. člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji, kije določena v tem sporazumu.
Ta sredstva se v celoti plačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Ilirska Bistrica.
17.	člen
Prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v višini, določeni v 14. členu tega sporazuma, vplačujejo organizacije v solidarnostni sklad tiste občine, na katere območju ima delavec oziroma občan stalno prebivališče.
18.	člen
Občinska skupščina bo odločala o celotni ali delni odložitvi plačevanja prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na posebno zahtevo posamezne organizacije, ko ta izvaja sanacijski načrt ali izplačuje minimalne osebne dohodke.
V.	Prehodne in končne določbe
19.	člen
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo v vsem upoštevale sporazumno dogovorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so predmet tega sporazuma in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu, določi obveznost izločanja in združevanja sredstev občinska skupščina z odlokom.
20.	člen
Sestavni del samoupravnega sporazuma je srednjeročni program stanovanjske izgradnje v občini in programi organizacij za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev.
21.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvršijo po postopku, kije predviden za njegovo sprejetje.
K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve.
X.
22.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse podpisnice na podlagi sklepov svojih najvišjih organov samoupravljanja, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
23.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Original spora: uma se hrani pri občinski skupščini.
Št.: 36-1/73-4/4
Ilirska Bistrica, 29. januarja 1973
Podpisniki: SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA; OBČINSKI SINDIKALNI SVET ILIRSKA BISTRICA; TOVARNA ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA; Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas PLAMA PODGRAD; Lesno kemična industrija LESONIT ILIRSKA BISTRICA; Lesna industrija TOPOL ILIRSKA BISTRICA; Kmetijska zadruga „4. JUNIJ" ILIRSKA BISTRICA; Pivka perutninski kombinat obrat ZABIČE; GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA, gozdni obrat ILIRSKA BISTRICA in KNEŽAK; Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa - obrat ILIRSKA BISTRICA; Avtopodjetje TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA; Prometno turistično in hotelsko podjetje SLAVNIK - poslovalnica ILIRSKA BISTRICA; ILIRIJA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, ILIRSKA BISTRICA; KRAŠKE LEKARNE -lekarna ILIRSKA BISTRICA; Proizvodno trgovski kombinat MLINOTEST - pekarna ILIRSKA BISTRICA; PLUTAL Ljubljana -obrat ILIRSKA BISTRICA; KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA; Kino SVOBODA ILIRSKA BISTRICA; Osnovna šola DRAGOTIN KETTE ILIRSKA BISTRICA; Osnovna šola KNEŽAK; Osnovna šola KUTEŽEVO; Osnovna šola PODGRAD; Osnovna šola PREGARJE; Nižja glasbena šola ILIRSKA BISTRICA; Delavska univerza TONE TOMŠIČ ILIRSKA BISTRICA; MATIČNA KNJIŽNICA ILIRSKA BISTRICA; AVTOMOTO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA; Veterinarska postaja ILIRSKA BI-STRICA; Kraški zdravstveni dom - enota ILIRSKA BISTRICA; Komunalni zavod za zaposlovanje - izpostava ILIRSKA BISTRICA; ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE - občinski svet ILIRSKA BISTRICA; ZKJ - občinski komite ILIRSKA BISTRICA; SZDL Slovenije - občinska konferenca ILIRSKA BISTRICA; Zveza združenj borcev NOV SRS - občinski odbor ILIRSKA BISTRICA; Jugoslovanski Rdeči križ - občinski odbor ILIRSKA BISTRICA; KB Koper - ekspozitura ILIRSKA BISTRICA; SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - ekspozitura ILIRSKA BISTRICA; SKUPŠČINA OBČINE - upravni o!gan ILIRSKA BISTRICA; OBČINSKO SODIŠČE ILIRSKA BISTRICA; Ribiška družina ILIRSKA BISTRICA.
12
-URADNE OBJAVE«
St. 2 — 16. februarja 1973
0Bč!NA KOPER
AKCIJSKI PROGRAM
ODPRAVLJANJA NEUPRAV!ČEN!H IN PREVELIKIH SOCIALNIH RAZLIK
Da bi pospešili odstranjevanje neupravičenih socialnih razlik, ki ne slonijo na rezultatih dela posameznih občanov, sprejema skupščina občine Koper akcijski program za svoje delo in delo svojih organov na tem področju, izhajajoč iz sklepov HI. konference ZKS ter nalog iz pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja ZKJ.
Skupščina občine Koper je že doslej sprejela vrsto ukrepov, katerih smoter je bi! zmanjševanje socialnih razlik. V zvezi s tem je posvečala posebno skrb izenačevanju pogojev življenja med mestom in podeželjem, financirala brezplačne učbenike in učne pripomočke za otroke socialno šibkejših družin, financirala sklad za štipendiranje, uvedla diferencirane oskrbnine v vzgojno varstvenih zavodih, pristopila k družbenemu dogovoru o politiki družbenih denarnih pomoči v SR Sloveniji, pri financiranju iz proračuna je posvečala posebno pozornost enakim pogojem vseh potrošnikov proračunskih sredstev, odločno finančno podprla akcijo za dodelitev denarnih pomoči otrokom socialno ogroženih kmečkih družin, z izgradnjo objektov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok zagotovila družbeno vzgojo in varstvo več kot četrtini vseh predšolskih otrok ter posvečala skrb drugim vprašanjem družbenega standarda.
Da bi dosegla usklajeno delovanje vseh organov, ki vsak na svojem delovnem področju lahko prispevajo k odpravljanju vzrokov za nastajanje neupravičenih socialnih razhk in k odpravljanju oziroma zmanjševanju obstoječih socialnih razlik, je skupščina občine Koper na seji dne 30. januarja 1973 sprejela	^
AKCIJSKI P ROG RA h! * ODPRAVLJANJA NEUPRAVIČENIH IN PREVELIKIH SOCIALNIH RAZLIK
!. Ustvarjanje pogojev, da ne nastajajo neupravičene in prevelike sociable razlike
1.	Vsi organi občinske skupščine naj pri izvrševanju svojih pristojnosti izhajajo iz nalog, ki so navedene v tem programu in pri tem posvetijo posebno pozornost vsem tistim ukrepom, katerih smoter je zaustavitev nastajanja neupravičenih in prevelikih socialnih razlik, ustvarjanje enakih pogojev in možnosti za življenje in delo vseh občanov, zlasti pa otrok in mladine, ne glede na njihov socialni položaj in doslednemu preprečevanju uveljavljanja neupravičenih individualnih interesov v škodo družbene skupnosti in prelivanja družbenih sredstev v individualno lastnino.
2.	Svet za zdravstvo in socialno varstvo naj skupno s temeljno izobraževalno skupnostjo pripravi program razvoja otroškega varstva za naslednje srednjeročno obdobje, ki naj predvidi izgradnjo objektov za otroško varstvo tudi na podeželju, zdravstveno varstvo otrok in mladine, in šolsko prehrano. Posebno skrb naj posveti tudi vprašanju šolskih kuhinj, subvencioniranju prehrane ter podaljšanega bivanja v šoli socialno ogroženih učencev, predvsem tistih, ki jim je potrebna dodatna pomoč pri učenju.
3.	Svet za šolstvo naj skupno s temeljno izobraževalno skupnostjo in zavodom za šolstvo predlaga ukrepe, ki naj zmanjšajo osip na osnovni šoli, omogočijo vsem otrokom enake možnosti osnovnega šolanja in s tem enake možnosti nadaljevanja šolanja na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. Pomembno vlogo pri tem naj odigra poklicno usmerjanje otrok in mladine. Posebno pozornost naj svet posveti skrbi za deficitarne pedagoške kadre na podeželskih šolah in na podlagi dosedanjih izkušenj naj predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z zagotavljanjem brezplačnih učbenikov in učnih pripomočkov socialno šibkejšim učencem in dijakom. Eden od vzrokov za velik osip na osnovnih šolah je tudi neustreznost učnih programov. Predlagati je treba pristojnim organom, naj pospešijo postopek za spremembo učnega programa osnovne šole. Obenem je treba vpeljati sistemsko spremljanje nadpoprečno nadarjenih učencev in jim, ne glede na socialni položaj, omogočiti nadaljnje* šolanje. Proučijo naj se tudi možnosti, da bi vzgojno zanemarjenim otrokom ustvarili pogoje za šolanje na rednih šolah.
Pomembno vlogo na tem področju bo odigra! tudi realen pro-gram investicij v šolstvu, zato naj vsi organi skupščine posvetijo po-sebno skrb njegovi realizaciji.
4.	Svet za telesno kulturo naj skupno z občinsko zvezo za telesno kulturo prouči in predlaga, kako ustvariti pogoje za množičnejšo rekreacijo otrok, mladine in odraslih.
5.	Skladu za štipendiranje,.dajanje podpor in posojil nadarjeni mladini je potrebno zagotoviti dovolj sredstev, da bodo prejeli štipendije vsi, ki jo glede na sposobnost in socialni položaj potrebujejo.
Sklad naj v javnih informacijskih sredstvih objavi rezultat'družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev skladu, pri čemer naj objavi tudi seznam delovnih organizacij, ki k družbenemu dogovoru niso pristopile. V javnih informacijskih sredstvih ali posebnem biltenu naj sklad objavi seznam vseh štipendistov v občini z navedbo višine in dajalca štipendije.
6.	Prizadevanja za ustanavljanje oddelkov višjih in visokih šol na obali niso obrodila še nobenega konkretnega rezultata. Komisija pri Obalnem svetu naj predlaga konkretne ukrepe, da bi do formiranja teh oddelkov prišlo čimprej, kajti le tako se bodo bistveno povečale možnosti za izobraževanje kadrov iz tega območja na višjih in visokih šolah.
7.	Konec leta 1972 je bil sprejet nov odlok o družbenih denarnih pomočeh. V zvezi s tem bo skupščina zagotovila sredstva za povečanje družbenih pomoči vsem občanom, ki jim je družbena pomoč edini vir sredstev za preživljanje.
8.	Upravni organ, pristojen za socialno varstvo, naj do konca I. polletja 1973 pregleda, kako občani izpolnjujejo pogoje za prejemanje družbene denarne pomoči in še posebej pogoje tistih občanov, ki prejemajo razne oblike pomoči iz inozemstva.
9.	Svet za zdravstvo in socialno varstvo naj v sodelovanju z ustreznimi organi primorskih občin prouči možnost ustanovitve posebnega socialnega zavoda za duševne in živčne bolnike ter kronične alkoholike, ki jim je treba zagotoviti zavodsko varstvo, a jih zaradi narave njihovega stanja ni mogoče sprejeti v dom upokojencev, ker motijo red in mir.
Obenem naj si svet prizadeva, da se čimprej izvrši investicijski program doma upokojencev v Izoli. Občinska skupščina bo v letu 1973 izpolnila svojo obveznost do te investicije.
10.	Svet za zdravstvo in socialno varstvo ter oddelek za družbene službe naj v sodelovanju z zavodom za zdravstveno varstvo, komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in obalnim zdravstvenim domom prouči delovanje osnovne zdravstvene službe z namenom, da sc odpravijo ozka grla, prav tako naj prouči možnost ustanovitve nekaterih specializiranih dispanzerjev (za medicino dela, psihohigien-ski dispanzer ter službo za bolnike - diabetike).
11.	Sklad za gradnjo bolnišnice naj do 31. marca 1973 objavi program gradnje tega prepotrebnega objekta. Iz programa, ki mora biti realen, naj bo razvidno, kdaj bomo prišli do prvih objektov glede na vire in način financiranja.
Skupščina poziva vse delovne organizacije, ki družbenega dogovora o financiranju bolnišnice še niso podpisale, da to storijo najkasneje do 31. marca 1973.
12.	Izgradnja višinskega vodovoda predstavlja bistven pogoj zmanjševanja razlik v življenjskih pogojih med mestom in podeželjem. Zato si bo občinska skupščina še odločneje prizadevala, da se sporazumno z občinama Izola in Piran čimprej pristopi k izgradnji tega objekta. Občina Koper bo zagotovila 60% od sredstev, kijih morajo pokriti občine. Občinska skupščina bo do 31. marca 1973 sklepala o programu financiranja in izgradnje vodovoda.
13.	Na stanovanjskem področju naj organi občinske skupščine poskrbijo za uveljavitev nove zakonodaje in za čimprejšnji začetek dela solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo naj omogoči tolikšen odstotek sredstev za solidarnostni sklad, da bo le-ta lahko izpolnjeval svoje naloge (subvencioniranje stanarine, gradnjo stanovanj za občane z nizkimi dohodki, mlade družine in stare ljudi).
Dt.lovm organizacije naj posvetijo posebno pozornost reševanju stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, kijih ne bo reševal solidarnostni stanovanjski sklad.
št. 2 — 16. februarja 1973
-URADNE OBJAVE«
13
Stroškovne stanarine naj sc uvedejo takoj, ko bo možno regresiranje, ker je sedanji način linearnega regresiranja predvsem v korist občanov z višjimi osebnimi prejemki.
14.	Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, urbanistična služba, upravni organi ter projektanti naj skupno s stanovanjskim podjetjem organizirajo tak način gradnje stanovanj, kjer bo lahko prišla najbolj do izraza ekonomičnost in racionalnost pri razpolaganju z zemljišči, pri komunalni opremi in gradbeni operativi in tako čimbolj cenene gradnje družbenih in individualnih stanovanj.
15.	Obalni sindikalni svet naj da pobudo, da sc sklene samoupravni sporazum delovnih organizacij o vrsti in velikosti stanovanj, ki jih bodo kreditirale delovne organizacije svojim delavcem, in zgornjo mejo kreditov iz družbenih sredstev, kijih lahko prejme posameznik za reševanje stanovanjskega vprašanja. V vsakem primeru bi morali investitoci privatnih stanovanj zagotoviti najmanj 25 % lastnih sredstev za gradnjo svoji družini ustreznega stanovanja.
16.	Obalni sindikalni svet naj bi spremljal izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V zvezi s tem naj ugotovi minimalni osebni dohodek, s katerim lahko delavec glede na specifičnost našega območja vzdržuje svojo družino in predlaga, kaj ukreniti v delovnih organizacijah, ki takih osebnih dohodkov ne morejo izplačevati.
17.	Svet za gospodarstvo in upravni odbor sklada za kmetijstvo naj proučita in predlagata ukrepe, ki so potrebni za dvig kmetijske proizvodnje, kar predstavlja pogoj za izenačevanje življenjskih pogojev kmetov in delavcev.
18.	Stabilnost gospodarstva in njegov usklajen razvoj je eden od bistvenih pogojev, da bodo ustvarjeni pogoji za usklajeno dejavnost tudi pri preprečevanju in odpravljanju neupravičenih socialnih razlik. Gospodarskim organizacijam se zato priporoča, da posvetijo posebno pozornost svojim razvojnim programom.
Svet za gospodarstvo naj prouči, kako bo predvideno sproščanje potrošniških kreditov delovalo na stabilizacijo gospodarstva in na zmanjševanje socialnih razlik.
Občinska skupščina priporoča vsem delovnim organizacijam ter samoupravnim interesnim skupnostim, naj uvedejo največjo mero varčevanja in racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Več pozornosti je treba posvetiti stroškom za službena potovanja, stroškom reklame in reprezentančnim stroškom.
19.	Krajevne skupnosti kot neposredne samoupravne skupnosti lahko močno prispevajo k odpravljanju prevelikih in neupravičenih socialnih razlik, ki jih opažajo na svojem območju, z opozorili, predlogi in pobudami občinski skupščini in njenim organom ter delovnim in drugim organizacijam.
Občinska skupščina bo tudi nadalje, v skladu s svojimi možnostmi, zagotavljala materialno osnovo za delovanje krajevnih skupnosti na svojem območju in usmerjala svoje delovanje v zmanjševanje razlik v družbenem in osebnem standardu občanov, ki živijo v mestu in občanov, ki živijo na podeželju.
H. Predlogi ukrepov za odstranjevanje neupravičenih in prevelikih socialnih razlik
V	naši hitro razvijajoči sc družbi obstaja vrsta neupravičenih in prevelikih socialnih razlik, ki niso združljive s socialistično družbeno ureditvijo.
Da bi jih odpravljali in zmanjševali, nalaga skupščina občine Koper svojim organom naslednje naloge:
1.	Ker predstavlja najvidnejši izraz socialne diferenciacije stanovanjsko področje, kjer se zaradi inflacije razlike poglabljajo v korist lastnikov stanovanjskih hiš ter stavb za občasno bivanje, je potrebno proučiti in predlagati take ukrepe, ki naj preprečijo, da imajo posamezniki koristi, ki ne izvirajo iz vloženega dela ampak predvsem iz nestabilnosti na tržišču.
V	zvezi s tem naj svet za proračun in finance, svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč proučijo, na kakšen način zmanjšati razlike na tem področju in doseči, da po načelu solidarnosti več prispeva, kdor več ima, za urejanje razmer na tem področju.
Prouči naj sc možnost progresivne obdavčitve stanovanjskega prostora v individualni lastnini občanov, ki presega potrebe lastnika takega objekta glede na njegovo družino./
Za kriterij neobdavčenega dela take stanovanjske stavbe naj se primerno uporabljajo določbe stanovanjskih predpisov za koristenje stanovanj v družbeni lastnini.
Uvede naj sc davek na vse prostore, razen za počitniške domove delovnih organizacij, ki sc uporabljajo le za oddih in rekreacijo, ustrezno njihovi vrednosti, velikosti in funkcionalnosti.
Prav tako n^j sc prouči tudi možnost, da se predlaga ustreznim družbeno-političnim skupnostim revalorizacija dolgoročnih kreditov, ki so bili dani pod ugodnimi pogoji za gradnjo stanovanjskih hiš in vikendov.	'
Svet za proračun in finance naj zadolži delovno skupino iz predstavnikov vseh organov iz drugega odstavka, ki naj do določenega roka pripravi v zvezi s tem predloge za sprejem občinskih predpisov in po potrebi tudi za spremembo obstoječih ali sprejem novih republiških predpisov.
2.	Pripraviti je potrebno predlog predpisa, ki naj omogoči, da se takoj odpove stanovanjske pogodbe za tista stanovanja v družbeni lastnini, ki sc uporabljajo zgolj za oddih in rekreacijo oziroma tistim nosilcem stanovanjske pravice, ki uporabljajo dve ali več stanovanj. Predlog ukrepov pripravijo oddelek za družbene službe, oddelek za gospodarstvo in finance in svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve.
3.	Prouči naj sc možnost uvedbe obveznega evidentiranja oddajanja v najem stanovanj s strani individualnih lastnikov in oddajanja v podnajem stanovanjskih prostorov s strani nosilcev stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini zaradi obdavčevanja tako ustvarjenega dohodka in zaradi zaščite stanovalcev. Prav tako naj se prouči možnost maksimiranja stanarin za tako oddane stanovanjske prostore.
4.	Komisija za ugotavljanje izvora premoženja naj uvede postopek za ugotavljanje izvora premoženja tudi zoper vse investitorje, ki so brez možnosti koristenja kreditnih sredstev gradili hiše velike vrednosti.
5.	Sklad za urejanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV naj prouči ali merila, ki so uveljavljena, omogočajo čimbolj racionalno in hitro urejanje stanovanjskih vprašanj borcev.
Komisija za družbeni nadzor naj pri tem sodeluje in ugotovi, ali je dosedanja politika in izvajanje politike sklada dala optimalne rezultate glede na razpoložljiva sredstva. O svojih ugotovitvah naj komisija poroča občinski skupščini do 30. aprila 1973.
6.	Komisija za družbeno nadzorstvo naj do 15. marca 1973 prouči sklep občinske skupščine o soudeležbi občine za komunalno opremo invcstitoijcm borcem, ki gradijo na območju zazidalnih načrtov, z aspekta primernosti takega prispevka in preuči možnost, da se taka udeležba da tudi investitorjem - borcem, ki gradijo na območju, ki se ureja z urbanističnim redom, kjer morajo investitorji sami skrbeti za komunalne naprave.
7.	Čeprav prodaja stanovanj družbene lastnine v naši občini ni zavzela širokega obsega, naj se prouči njena primernost. Zato naj svet za proračun in finance skupno z organi upravljanja stanovanjskega podjetja določi smernice glede prodaje stanovanj družbene lastnine.
Skupščina podpira predlog zakona, da javno pravobranilstvo ocenjuje zakonitost pogodb o prodaji stanovanj od leta 1965 dalje.
8.	Inšpekcijske službe naj posvetijo posebno pozornost izvajanju predpisov v zvezi z zaposlovanjem tuje delovne sile v zasebnem sek-toiju in pogojem, v katerih ti delavci delajo.
9.	Pri svojem delu naj davčna služba posveti posebno pozornost zlasti:
-	preprečevanju možnosti, da se na področju zasebne dejavnosti ustvarjajo taki odnosi, ki omogočajo bogatenje na račun tujega dela;
-	preprečevanju izmikanja plačevanja družbenih obveznosti s prikrivanjem dohodkov, s fiktivnimi prijavami obrti izven občine, s fiktivnim prenosom obrti na družinske člane ipd.;
-	da sc pri odmerjanju davčnih obveznosti stimulira tiste zasebne dejavnosti, kot je uslužnostna dejavnost, ki jo zavezanci opravljajo pretežno s svojim delom in da sc zavira usmetjanjc zasebne dejavnosti v tiste proizvodne in druge obrti, v katerih je zadostna ponudba proizvodov v družbenem sektorju;
-	da sc onemogočijo vse oblike dohodkov, ki niso odraz dela ampak izvirajo iz drugih virov (zemljiška in stanovanjska renta ipd.);
14
-URADNE OBJAVE«
Št. 2 — 16. februarja 1973
—	da pri pripravi osnutkov posameznih predpisov sodeluje z ustreznimi organi zlasti sosednih občin, da se poiitika na tem področju čimboij poenoti;
—	da bi pospešila in olajšata delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja, naj davčna uprava sistematično zbira podatke o občanih, za katere je očitno, da obseg njihove osebne ali investicijske potrošnje presega njihove redne dohodke. Pri izvajanju davčnih predpisov naj postane ena stalnih oblik tudi ugotavljanje izvora premoženja občanov po ustrezni komisiji;
—	prouči naj možnost, da bi vpeljala obveznost graditeljev individualnih hiš k vodenju evidence izdatkov zaradi kontrole dohodkov izvajalcev gradbenih in obrtniških del;
—	da bi lahko zajemala v obdavčevanje vse dohodke, ki so zavezani plačilu davka, naj davčna uprava posveti posebno pozornost kontroli poslovnih knjig in drugih predpisanih evidenc davčnih zavezancev; prav tako pa tudi osebam, ki vodijo poslovne knjige davčnim zavezancem;
—	davčno izterjavo je potrebno poostriti ter v zvezi s tem uporabiti vse zakonite ukrepe, da se omogoči popolna in pravočasna izterjava davkov pri tistih zavezancih, ki se izogibajo pravočasnemu plačilu davkov.
10.	Skupščina občine Koper bo zagotovila ustrezne pogoje za delo in okrepitev davčnih in inšpekcijskih služb (materialni pogoji, kadri, štipendiranje itd.).
11.	Kaznovalna politika do kršilcev davčnih predpisov naj sc čimbolj zaostri.
12.	Ker bodo v dohodkih proračuna imeli v bodoče čedalje manjšo vlogo prispevki delavcev iz delovnega razmerja, je potrebno posvetiti vso skrb davkom, kot glavnemu viru dohodka za kritje splošnih družbenih potreb.
V	zvezi s tem naj davčna uprava konstantno preučuje in predlaga take ukrepe, ki bodo najbolj pravično in realno obremenjevali davčne zavezance.
13.	Za urejevanje perečih vprašanj\družbenega standarda bo potrebno sprejemati družbene dogovore o prispevkih za reševanje skupnih potreb.
V	zvezi s tem bodo potrebni tudi samoprispevki občanov kot ena oblik solidarnosti pri urejanju vprašanj družbenega standarda (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, komunalni objekti ipd.). Družbenopolitične organizacije naj proučijo to vprašanje in pripomorejo k ustvaritvi družbene klime za uvajanje samoprispevkov občanov.
III Izvrševanje programa in roki
Program bo možno uspešno izvajati le objasni osebni in kolektivni odgovornosti pri opravljanju javnih pooblastil.
Uveljaviti je potrebno načelo javnosti dela vseh organov ter dosledno spoštovanje zakonitosti in socialistične morale in tako družbenopolitično vzdušje, da bodo politično-izvršilni in upravni organi, ki so glavni nosilci nalog po tem programu, lahko uspešno izvrševali svoje naloge.
Vsi organi občinske skupščine (sveti, komisije, upravni organi) ter upravni odbori občinskih skladov naj vsak na svojem področju pregledajo, ali izvrševanje sklepov skupščine omogoča realizacijo nalog, ki jih določa ta program in predlagajo spremembo in dopolnitev posameznih sklepov, če je to potrebno za hitrejše odpravljanje prevelikih socialnih razlik.
Predstavniki družbene skupnosti v organih upravljanja delovnih organizacij posebnega družbenega pomena sc morajo zavzemati za izvrševanje nalog iz tega programa. O svojem delu morajo poročati organom in organizacijam,Jti sojih delegirale.
Komisija za volitve in imenovanja naj prouči ali je potrebno kolektivne organe skupščine zaradi teh nalog številčno okrepiti in predlaga za to ustrezne ukrepe, ki naj zagotovijo tudi večjo udeležbo in vpliv neposrednih proizvajalcev v teh organih.
Svet za splošne zadeve naj preuči kadrovske in druge možnosti upravnih in drugih državnih organov za izvajanje navedenih nalog in predlaga potrebne ukrepe tudi v smeri močnejšega povezovanja upravnih služb na obalnem območju.
Vsi organi, ki imajo posebne zadolžitve po tem programu, morajo začeti z delom takoj. Za naloge, ki so trajnejšega značaja, naj določijo program z roki izvedbe posameznih nalog. O izvajanju nalog
poročajo komisiji za pripravo akcijskega programa odpravijanja neupravičenih sociainih raztik. Program svojega deia in prvo poročiio o izvrševanju nalog i; tega programa naj prediožijo komisiji do !0. aprila 1973.
Komisija za pripravo akcijskega programa odpravljanja neupravičenih socialnih razlik bo stalno spremljala izvrševanje programa in o tem poročala občinski skupščini.
Prvo poročilo o izvajanju nalog bo komisija podala skupščini v začetku maja, drugo pa v oktobru 1973.
Št.: 55-1/73
Koper, 30. januarja 1973	Predsednik
MIRO KOCJAN, I r.
1
OBčtNA PtRAN
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV TER MERIL,
PO KATERIH SE DOLOČI ZEMLJIŠČE, NAMENJENO ZA NORMALNO UPORABO ŽE ZGRAJENEGA OBJEKTA
1.	člen
Pomožni objekti po 2. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, ležeči izven zaključenega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, kije vpisana v register kot poslovni predmet organizacije;
b)	objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta:
-, garaže;
-	drvarnice;
-	shrambe za vrtno orodje;
-	kokošnjaki;
-	čebelnjaki;
-	zajčniki;
-	poljske hišice;
-	kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo v druge namene in
-	drugi podobni objekti;
-	objekti, ki odstopajo od urbanističnih in gradbenih normativov v občini Piran.
c)	kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tisto zemljišče, na katerem je sezidan objekt, ki po veljavnih predpisih predstavlja nedovoljeno gradnjo.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera se sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, kije sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
-	razmerje med tlorisno površino že zgrajenega objekta in nezazidano površino zemljišča;
-	višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta;
* višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih;
-	gostota zazidave;
-	konfiguracija terena;
-	lastnost tal:
gt. 2 — 16. februarja 1973
-URADNE OBJAVE«
15
-	morebitne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov;
-	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav;
-	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih;
-	urbanistični in drugi veljavni normativi;
-	nadaljnja urbanistična in prometna ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve.
3.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 351-1/73
Piran, 8. februarja 1973	Predsednik:
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 30. člena zakona o samoupravnem in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/71), 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestilo odbornikom, voljenim ter imenovanim funkcionarjem in sklepa občinske skupščine, št. 02-3/73 z dne 1/6-1972 je komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Piran na seji dne 25. januarja 1973 sprejela
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka in povračila potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionarjem in članom organov skupščine občine Piran
1.	člen
11. člen pravilnika o spremembi pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka in povračila potnih stroškov odbornikom, voljenim funkcionarjem in članom organov skupščine občine Piran (Uradne objave, št. 13/72) se spremeni in se glasi:
„Odbomikom, ki profesionalno opravljajo odgovorne funkcije v občinski skupščini in ki jim je zaradi prenehanja mandata ali razrešitve prenehala funkcija, pripada nadomestilo osebnega dohodka za dobo 6 mesecev, če prej ne nastopijo delo v drugem organu ali delovni organizaciji. Ta čas se lahko v izjemnih primerih podaljša še za nadaljnjih 6 mesecev; o tem odloča komisija za volitve in imenovanja/*
2.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnih objavah in se uporablja od 1. januarja 1973.
Piran, 25. januarja 1973	Predsednik
komisije za volitve in imenovanja ROMAN POLJŠAK, 1. r.
Na podlagi 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1972 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Jolanda Kos, predsednica skupščine občine Piran, se razreši funkcije predsednika skupščine občine Piran z 28. decembrom 1972.
2.
Ta sklep velja takoj.
St.: 111-7/73
Piran, 27. decembra 1972	Podpredsednik:
MAKS MAUER, I. r.
0Bč!NA SEŽANA
Na podlagi 31., 32. in 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O KOMPLEKSNI RAZLASTITVI ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO NAMENJENIH ZEMLJIŠČ, KI JIH ZA OBMOČJE MESTA SEŽANA ZAJEMATA POTRJENA ZAZIDALNA NAČRTA KARE ZA
ŽELEZNICO IN KARE ZA ŽELEZNICO - DRUŽINSKE HIŠE
1.	člen
Z namenom, da se pospeši organizirana stanovanjska izgradnja in da se v ta namen pridobijo potrebna komunalno urejena stavbna zemljišča, se za potrebe stanovanjske izgradnje v mestu Sežana po zazidalnem načrtu Kare za železnico in Kare za železnico - družinske hiše s tem odlokom uvaja postopek razlastitve naslednjih zemljiških parcel:
za pare. št. 2354/1, 2314/1, 2357, 2350, 2212/394, 2322/1, 2322/3, 2352/1, 2352/2, 2353, 2320, 2321, 2317, 2351/1, 2212/395, 2375, 2377, 2378/1, 2378/2, 2378/3, 2376, 2373, 2351/2, 2351/3, 2359, 2360, 2355, 2348, 2315/1, 2292, 2326/1, 2315/3, 2338/7, 2340/4, 2328/3, 2344/6, 2339/2, 2327/1, 2325/4, 2325/5, 2324, 2322/2, 2297, 2323, 2342/4, 2342/5, 2340/3, 2340/14, 2298/1, 2298/2, 2330, 2332/1, 2333/1, 2291/2, 2293, 2287, 2289 in 2294 vse k. o. Sežana.
2.	člen
Odškodnina za razlaščena zemljišča po 1. členu tega odloka se prejšnjim lastnikom izplača v roku petih let, računajoč od dneva, ko postane odločba o razlastitvi pravnomočna, če se razlaščenec in razlastitveni upravičenec ne dogovorita drugače.
Plačevanje odškodnine je obročno, tako, da se celotni znesek enakomerno porazdeli na pet letnih obrokov, od katerih prvi obrok zapade v plačilo v dvanajstem mesecu od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, preostali pa se do polnega plačila periodično ponavljajo.
3.	člen
Ne glede na določbe 2. člena tega odloka se prejšnjemu lastniku plača odškodnina v 60 dneh od dneva oddaje razlaščene nepremičnine novemu koristniku.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 464-1/73-3
Sežana, 12. februarja 1973	Podpredsednik
RUDI KODRIČ,!, r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 73. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA KMETIJSTVO
1. člen
4.	člen odloka o ustanovitvi sklada za kmetijstvo (Uradne objave, št. 23/69) se spremeni in se glasi:
„Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov. Šest članov imenuje izmed zasebnih in kmetijskih proizvajalcev občinska skupščina,
16
URADNE OBJAVE«
St. 2 — 16. februarja [973
druge člane delegirata Trgovsko-proizvodno podjetje Kras Sežana dva ter Veterinarska postaja Hrpelje enega člana.
Predsednika izvolijo izmed sebe člani upravnega odbora.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja štiri leta.*'
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 402-41/69-3
Sežana, 12. februaija 1973	Podpredsednik
RUDI KODRIČ, l.r.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1973 sprejela
!
ODLOK
O STOPNJI OBČINSKEGA PRISPEVKA ZA OTROŠKO VARSTVO V LETU 1973
1. člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljnih skupnosti otroškega varstva po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) se plačuje po stopnji 0,45 % od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 % od čistega mesečnega zneska pokojnin.
.	2. člen
Zavezanci, določeni v 6. členu zakona o skupnostih otro&a, varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR S) veniji (Uradni list SRS, št. 43/67) plačujejo prispevek, določen členu tega odloka, po stopnji 1,8 %.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih obiav ^ uporablja pa se od 1. januarja 1973.	'
Št.: 402-15/70-4
Sežana, 12. februarja 1973	Podpredsednik
RUDI KODRIČ,] ,
Skupščina občine Sežana na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65)
RAZPISUJE PROSTO MESTO SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V SEŽANI
Kandidati, ki ižpolnjujejo z zakonom predpisane splošne in posebne pogoje za sodnika, naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Sežana v 30 dneh od objave razpisa v Uradnem listu SRS.