NO. 175 Ameriška Domovina AJVUlRIC/I' id— ho /vi e AMCRICAN IN SPIRIT če ne bo Nkrumah tej deželi VrNil politične svobode. Novi grobovi John Mauer Po dolgi bolezni je preminul v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari John Mauer z 9100 Bessemer Ave., doma iz Žužemberka na Dolenjskem, od koder je prišel pred 50 leti. Do leta 1958, ko je stopil v pokoj, je bil zaposlen pri Jones & Laughlin Corp. Zapustil je ženo Frances, roj. Marinčič, sina Roberta, hčer Dolores Capretta, vnuke, brate Josepha, Ignaca, Albina, Charlesa in Antona ter sestri Gertrude Sedlak in Mario Barna. Pogreb bo v petek ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Victoria Sudeski Včeraj je umrla na domu svoje hčere Sophie Sobole 73 let stara Victoria Suleski s 14105 Darley Ave., doma v Lomži na Poljskem, od koder je prišla sem 1. 1910. Pokojna je bila mati 15 otrok. Bila je članica Oltarnega društva in bratovščine sv. rožnega venca pri fari sv. Kazimirja. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob osmih zjutraj v cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvarijo. fredsednik Kennedy si ogleduje središča za kodiranje v vesolje Washington, d. c. — r©disednik Kennedy je včeraj NJlctei za dva dni na ogled sre-lSc W naprav za prodiranje v ^csolje. V spremstvu obram-^.‘leiga tajnika McNamare je ennedy odletel s tukajšnjega tališča v Huntsville, Ala., od am na Cape Canaveral, Fla., v nuston, Tex., in St. Louis, Mo. s. Podpredsednik L. B. Johnson 1 bo istočasno s predsednikom % edal ta središča, vendar potu-e v pofsebnem letalu. Če sta Predsednik in podpredsednik na > n® smeta zaradi možnosti zilu e^e nikdar v istem vo- 2 Predsednik Kennedy bo danes sre svoi obhod vesoljskih e išč z govorom na stadionu 'Nrvenze v Houstonu, Kongres hiti i delom Glavno delo opravljajo skupni odbori Senata in Doma za izenačenje besedil odobrenih zakonskih predlogov. WASHINGTON, D. C. — Oba domova Kongresa se trudita, da bi čim preje zaključila vsaj najnujnejše letošnjo delo in odšla na počitnice, oziroma velivno kampanjo. Ta čaka vse kongresnike in eno tretjino članov Senata. Senatni finančni odbor obravnava še vedno zakonski pred- icuwi - w pic i sama ne podvzema nobenih log o zunanjrgcivini 'če pojHe Hašlkih akciJ Proti Kubi’ niti vse po sreči, bo prihodnji teden,116 dovoli’ da bi tehniki peši-predložen plenumu Senata. I1^11 na K,u,bo orožje ali kake Spremembe davčnega zakona !skuPine ki bi bile podob- so bile odobrene v obeh domo-,ne vojaškim formacijam. Vladno delo glede Kube se vib, vendar z različnim bssedi- Kubanski begunci žele večjo podporo od ZDA v borbi proti Castru MIAMI, Fla. — V Floridi je sedaj kakih 150,000 beguncev s Kube. Ti vsi ne morsjo razumeti previdnega in obotavljajo-[čeiga postopanja naše administracije glede vseh nastopov proti Castru in njegovemu režimu na Kubi. Dejansko' se je naša vlada postavila po onem nesrečnem poskusu invazije na Kubo, ki je propadel, na stališče, da omejuje na zbiranje informacij. lom in določili. Konferenca zastopnikov obeh domov bo mo-|Vladni oršani imaJ° Nal°gN Parala te razlike odpraviti. Senat Prečiti vsaka. nasilna dejanJa je odklonil odtegnitev davka od Pr0,ti kubanskim vladnim orga-dividend in obresti hianilnih nom in ustanovam. Ker naša vlog, Dom jo je odobril. Trdijo, (vlada ne.more doseči kupnega, da je možna kompromisna reši-1 vse-ameriskega vojnega nastopa tev: davki od dividend naj bi Proti Castru’ sama Pa £matra’ da bili odtegnjeni, ne Pa od obre- more1in ne sme nastopiti, kar sti hranilnih vlog. Obe besedili bi iazvala nfjeVC ^ in Pr0teste dovoljujeta večji odpis od dav- /Pri ve“ni , latinsko/n srednje- kov na račun nagle moderniza-|£mens'Klh drzav’ Je dejansko obsojena na opazovanje, kaj Castro in njegovi zaščitniki iz Mos- cije podjetij. Senat je odobril predlog za 100 milijonov bondov za Združene narode, da bodo mogli kriti stroške svojih operacij v Kongu. Predstavniški dom bo o predlogu začel razpravljati jutri. Sodijo, da bo brez težav izglasovan. Zakonski predlog o javnih delih kot pomoč po brezposelnosti prizadetim krajem je bil odobren v obeh domovih in poslan v Belo hišo v podpis. Premirje v Alžiriji še na pomeni pravega miru ALŽIR, Al. — Gverilske čete 4. in 3. vojaškega okrožja (vila-jeta) so se umaknile iz glavnega mesta po dogovoru z Ben Bello, da naj to mesto ostane brez vojaške posadke ene ali druge izmed nasprotujočih strani. Kljub temu dogovoru so se čete redne vojske pripeljale v Alžir pod po-veljostvom polk. Boumedienna. Ben Bella jih je sprejel in pozdravil, pa nato izjavil, da bodo nastanjene v predmestju, oziroma na robu mesta. Med tem še vedno ni rešeno viprašanje voliitevj ki naj dajo končno deželi zakonito vlado. Bilo je domenjeno, da naj bi bile 18. septembra, vendar nihče ne verjame, da bo do njih tedaj res prišlo. Zastopnik vojaškega okraja 4., ki je vodil borbo proti Ben Belli, je izjavil, da boj za oblast še ni končan, da je to le premirje. Vsekakor je trenutno Ben Bella gosipodar položaja. Redna armada, ki je prišla v glavno se ne bo obrnila proti njemu in mesto je za enkrat še na njego-jsfcušala postaviti na čelo države vi strani, vendar ni gotovo, če [svojega lastnega človeka. Zadnje vesti MANCHESTER, N. H. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah je guv. W. Powell izgubil ponovno kandidaturo republikanske stranke proti Johnu Pillsburyu. Za republikanskega kandidata v zvezni Senat je bil izvoljen kongr. Perkins Bass z malo večino nad vdovo po pok. sen. Styles Bridges. WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj po enem letu odobril imenovanje zamorcaThurgooda Marshalla za sodnika na 2. prizivno sodišče ZDA. kve na Kubi počno in pripravljajo. Sedaj> ko je Sovjetska zveza i javno in uradno priznala, da obo-rožuje Castrovo vojno silo in utrjuje to komunistično postojanko na tem kontinentu z izredno gospodarsko pomočjo, smatrajo begunci s Kube, da nK nobenega razloga več, da vlada vsaj njim dovoli, da bolj javno in odkrito pripravljajo domovine in rušenje Castrovega režima. Predlagajo naj bi naša vlada podpirala, ne pa ovirala vse tovrstne njihove akcije. RUSK: Ml SMO VELIKA DEŽELA, NAS NI STRAH! Državni tajnik Dean Rusk je k sovjetskemu svarilu pred oboroženim nastopom 'proti Castrovi Kubi, dejal, da “nismo nervozni in da nas ni strah.” Storili bomo, kar se nam bo zdelo potrebno. WASHINGTON, D. C. — Sovjetsko svarilo Združe-nim državam, naj ne uporabljajo sile proti Castrovi Kubi, če nočejo sprožiti svetovnega spopada z atomskim orožjem, iii napravilo na Kongres in vlado posebnega vtisa. Na splošno so ga označili za prazno propagando in rožljanje z orožjem v trenutku, ko tega ne misli nihče rabiti. Državni tajnik Dean Rusk je po razgovoru z vodniki kongresnih odborovža zunanjo politiko dejal: “Mi smo velika dežela. Mi nismo nervozni in nas ni strah. Mi bomo storili, kar smatramo za potrebno!” Sen. Humphrey, namestnik vodnika demokratske večine v Senatu, je dejal, da Hru-ščev ve, “da trenutno noben odgovoren član Kennedyeve vlade ne misli na invazijo Kube’’, da je torej njegovo “svarilo” prazno in brez osnove. V vladnih krogih so prepričani, da Hruščev ne bi svaril pred napadom na Kubo, če bi pričakoval, da bodo Združene države res nastopile s silo proti Castru. Hruščev je v preteklosti že ponovno izjavil, da bo podprl Kubo v slučaju napada, nikdar pa se ni k temu naravnost obvezal. Sedanje svarilo gre v tem pogledu najdalj. Sovjeiija svari ZDA pred napadom na Kubo Na tiskovni konferenci v Moskvi je sovjetsko zunanje ministrstvo onozorilo Združene države, da bi se utegnil vsak napad na Kubo spremeniti v splošno atomsko vojno. tfixoiMi slabo kaže LOS ANGELES, Calif. — Biv-osvobojenje svoje podpredsednik Združenih držav in republikanski kandidat za predsednika 1. 1962, kandidira za guvernerja v državi Kalifornija, da bi se v politiki znova uveljavil in bil morda ponovno imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata, najrajše leta 1968, ko Kennedy ne bo smel več kandidirati. Po precej ostri volivni borbi je Nixon z lahkoto premagal svojega republikanskega tekmeca, ima pa težave z demokrat-skiim kandidatom Patcm Brown-om, sedanjim guvernerjem. Povpraševanje in preiskava-nje razpoloženja volivcev je po-kazaloj da dajejo ti še vedno prednost Brownu v razmerju 47:43. , °vjetija ne bo gnala finske krize na novo višino pred volitvami v ZDA 1 MOSKVA, ZSSR. — Zunanje j^Nstvo je izjavilo, da Sov- hrTf3 Zrveiza ne bo §na^a ber-8 e krize do nove ostrine v ^,d n o vernih er sik im i volitvami Združenih državah V jabolku je okoli štiri P tlne v°de. m ^HL*WARMEfl Sončno in prijetno. Najviš' Ja temperatura 80. Kennedy preveč zaposlen s postranskimi posli? WASHINGTON, D. C. — Nekateri vodilni uradniki zvezne vlade se pritožujejoj da je predsednik Kennedy prevečkrat in predolgo izven Washingtona in da, kadar je doma, izgubi preveč časa s sprejemi političnih ljudi in skupin, tako da mu primanjkuje časa za preudarjanje o važnih narodih odločitvah. Predsesdnik Kennedy je menda več izven Bele hiše in Wash-ingtona kot katerikoli izmed njegovih predhodnikov. Predsedniki vlad držav britske Skupnosti narodov zborujejo LONDON, Ang. — Britanski gla in združena Evropa bo mo- Skupni trg, gotovo pa je, da se glede nekaterih vrst blaga, kot predsednik vlade Macmillan je‘gla uspešno tekmovati z Arne- bo temeljito spremenila. Vda- n. pr. glede čaja iz Ceylona, Pa-ob začetku posvetovanj predsed-|riko in Sovjetsko zvezo. Ima'nosit kroni je le zunanji znak kiistana in Indije, ki bo carine nikov vlad britanske Skupnosti dovolj ljudi, dovolj strokovnj a-'Skupnosti narodov, neposredne- prost tudi v bodoče. Niso pa! MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je včeraj zjutraj sklicalo časnikarje na tiskovno konferenco, kjer je objavilo, da je sovjetska vlada izdala vsem oboroženim silam ukaz k strogi pripravljenosti kot ukrep proti zahtevi predsednika Kennedya po polnomočju za vpoklic do 150,000 mož rezerv v aktivno vojaško službo. Govornik ministrstva je dejal, da bi vsak oborožen nastop proti Kubi sprožil vojno, ki se utegne razviti v splošen atomski spopad. Vlada Sovjetske zveze smatra za potrebno opozoriti vlade vseh dežel in svetovno javno mnenje na izzivanja Združenih držav) ki utegnejo pognati ves svet v nesrečo nove svetovne vojne z uporabo atomskega oroc žja,” je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva. Zastopnik zunanjega ministrstva ni nič povedal o sovjetskih pošiljkah orožja na Kubo, pač pa je pozival Združene države, naj trezno presodijo položaj” ter naj ne izgube razsodnosti. Poudaril je, da je sovjetski obrambni minister izdal ukaz oboroženim silam k pripravljenosti le kot ukrep previdnosti, da pa Sovjetska zveza ne bo klicala pod orožje nobenih vojaških rezerv. Zatrjeval je tudi, da Sovjetska zveza ne bo poslala na Kubo nobenih raket, ker to ni potrebno, ko ima doma take rakete, s katerimi more zadeti katerikoli del sveta. I Iz Clevelanda in okolice Iz Kalifornije na obisk— G. Albert Bradač in njegova žena sta prišla iz Kalifornije v Genevo obiskat njegovo mater Mary Bradač, ki je zaradi bolezni v postelji. Prijatelji ju lahko obiščejo na Rt. 20 v Genevi, Ohio, vzhodno od County Line Rd., pri Mrs. Candela. Rojstni dan— Mrs. Mary Oblak, ki živi pri svoji hčeri Mrs. Mimi Stibil na 4111 Pleasant Valley Rd., Parma 29, O., je praznovala 8. septembra 76. rojstni dan. Prijatelji ji čestitajo in ji žele še mnogo zdravih let. Seja— Društvo Napredek št. 132 ABZ ima v petek ob 7:30 zvečer redno mesečno sejo. Asesment bodo pobirali od 7:30 do 8. Za nagrado na Havaje— Frank Brodnick od Brodnick Bros. Appliance & Furniture Store na Waterloo Rd. je dobil za nagrado za svoje uspehe pri prodaji Gibson hladilnikov, štedilnikov in klimatskih naprav brezplačno potovanje in dvotedenske počitnice na Havajih. Tja je odpotoval včeraj preko Las Vegas. Pr^ss za Locherja— The Cleveland Press se je včeraj izjavil za R. Locherja kot demokratskega kandidata za župana Clevelanda. Že preje je storil isto The Plain Dealer. Kdo ima odveč hladilnik— Potrebna begunska družina želi dobiti zastonj ali proti mali odškodnini dober rabljen hladilnik. Kdor ima kaj takega na razpolago, je prošen, da kliče po sedmi zvečer EN 1-5936. mogli priti do sklepov glede poljedelskih pridelkov Kanade, narodov, ki so se zbrali v Lon- jkov in dovolj bogastev za ta na- ga učinka na življenje pa nima. donu, nastopil kot zagovornik men. |Ta učinek ima doslej gospodar- vstopa Velike Britanije v zapad- Če Velika Britanija vstopi v ska povezanost ki so jo tekom no-evropski “Skupni trg.” Po-Jskuipni trg) bo s tem napravljen1 desetletij zgradili. Države, ki so udarjal je v glavnem naslednje: .znaten korak k enotnim cenam bile poprej britanska koionijal-Evropa bo mogla uspešno uve-J življenjskih potrebščin za ves na posest in so kot neodvisne Ijavljati svoje koristi v novi svet. Ves sestav svetovne trgo-'ostale v Skupnosti, imajo ali ca- mednarodni situaciji le, če bo vine se bo spremenil. rine prosto trgovino v okviru jo veto pravice in Velika Brita- varo. združena. Samo združena se bo Macmillan je poudaril, da bi se Skupnosti ali pa imajo vsaj po-uveljavila ob dveh velikanih: mogli ogniti dvema svetovnima 'sebne olajšave, ki so dragocene Združenih državah in Sovjetski vojnama, če bi bila Velika Bri-'za uspešnost njihovega zvezi. Zahod. Berlin WASHINGTON, za Kubo? D.C. — Re- Avstralije in Nove Zelandije, 'publikanski senator iz New Te države sedaj ostro nasprotu-^ Yorka K. Keating je dejal, da jejo Macmillanovim predlogom, je možna kupčija med Ameriko Zastopniki narodov, ki sedaj in Rusijo o Berlinu in Kubi. O-zborujejo v Londonu sicer nima- značil jo je že v naprej za pre- Razširjenje prometnih zvez in izpopolnitev industrijskih proizvajalnih sredstev sta v dobro večjim državam. Ozemeljsko male države izgubljajo svoj gospodarski pomen. V novih razmerah so za uspešno gospodarjenje potrebna večja oze,melja. Ta skupna gospodarstva slone na obširnihj velikih domačih trgih. vojnama, če tanija dovolj zgodaj tesneje po- 'darstva. vezana z evropskim gospodarskim življenjem. Končno je izrazil mnenje, da To je doslej gospo- najmoč- nejša vez med njimi. Če Velika Britanija vstopi v Skupni trg, bo morala sprejeti določila ne vidi bistvenega nasprotja med |te skupnosti glede vseh carin in interesi Skupnosti narodov in ne bo mogla dajati olajšav člani- Skupega trga. Splošna sodba je, da je to najvažnejša seja zastopnikov narodov, ki so ohranili svoje zveze z cam Skupnosti po svoji volji in njihovi potrebi. Britanska vlada se je zelo trudila. da bi vnaprej, že pred nija je svobodna, da sama odloči ali vstopi v Skupni trg ali ne. Čie se kaj izrednega ne zgodi, bo •Sen. Keating je opozarjal že dalj časa na dovažanje sovjetskega orožja in vojaštva na Ku- verjetno vstopila, ker je šla se- bo. Kljub zanikavanjem od stradanja vlada že zelo daleč v to ni zvezne vlade je trdil, da so smer. Gotovo pa bo Velika Bri-(poslali Sovjeti na Kubo več ti-tanija to storila le, če ji bo uspe-'soč pravih vojakov in ne samo Fantič do smrti povožen— Sinoči je tovorni avto do smrti povozil 12 let starega Thomasa Dedor, ko je z dvema tovarišema tekel preko ceste na križišču Lorain Ave. in W. 75. 75. St. Njegova tovariša sta jo srečno odnesla. Članski sestanek— Slovenska telovadna zveza bo imela v petek, 14. septembra, svoj redni sestanek vseh članov. Vljudno vabljeni! ------O------- Sovjetski poljedelski minister na obisku v ZDA WASHINGTON, D. C. — Sovjetski poljedelski minister Konstantin Georgijevič Pysin je s šestimi poljedelskimi strokovnjaki prišel na popotovanje v Združene države. Ostal bo pri nas deset dni in potoval po sedmerih državah. Ogleduje farme, poljedelske raziskovalne postaje, znanstvene ustanove, industrije za predelovanje in pakiranje hrane v lowi, Wisconsinu, Nebraski, North Dakoti, Montani in Kaliforniji. Naš poljedelski tajnik Freeman ga je sprejel in pozdravil z željo, da bi mogle Sovjetska zveza in Združene države kmalu izmenjavati svoje skušnje v poljedelstvu za skupno korist obeh narodov. vojaških strokovnjakov. Sedaj je povedal, da krožijo v vladnih krogih govorice o pred- lo ohraniti verjetnost, da radi tega njenega ukrepa, ne bodo Kanada, Avstralija in Nova Zelandija izstopile iz briitske Skupno- logu kupčije za Zah. Berlin med sti narodov. To hoče ohraniti, Združenimi državami in Sovjet-ker od tega zavisi njen pomen in sko zvezo. Združene države naj vipliv v bodoči politični skupno-| bi prepustile Sovjetiji Zah. Ber- angleško krono, kar jih je do-.vstopom dobila od Skupnega tr- .,r-. . _________^____________r___, (slej bilo. Sicer ni verjetno, da^ga zagotovila, da bodo poedine^sti Evrope, ki je končni cilj vseh lin, zato pa bi se ta umaknila s Kube. Sen. K. B. Keating je tako kupčijo že v naprej ostro ob- Zapadna Evropa se je po dru- bi Skupnost narodov razpadla, [države dobile potrebno zaščito [teh povezav na gospodarskem gi svetovni vojni krepko oporno- če Velika Britanija vstopi vjtuidi tam. Dosegli so sporazum področju. — V ameriških naseljih so stopile prve določbe o nočnem miru v veljavo letal 1881 sodil kot hudo prevaro. Taka kupčija bi bila tako u-sodna za ameriško politiko, bi imela tako porazen vpliv na a-meriške zaveznike, da jo skoro ni mogoče smatrati za možno. Ameriška Domovina /■»•/VI« 1/10'» V—MO/Vil «117 St. Clalr Ati. — HEnderton 1-0B2« — CleTeland 3, Ohio TE National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, HoUdays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA! ga Zedinjene države: 114.00 na leto; |8.00 za pol leta; f4J»0 xa t meeeee ga Kanado in dežele izven Zed. držav: 116.00 na leto; f9.00 za pol leta; $6.00 za * meaeee Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 month*; -4.60 for 8 month*, panada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 8 month*. Friday edition $4.00 for one year. na Balkanu utrdil komunistično oblast. V novi zvezi naj bi bile Bolgarija, Rumunija, Albanija in Jugoslavija. Bolgarija in Rumunija bi skrbeli, da nova zveza ne bo delala škode sovjetskim načrtom, Albanija in Jugoslavija pa bi prenehali hoditi svoja posebna pota in bi bili zopet povezani s sovjetskim vplivom na tem polotoku. Hruščev smatra, da je sedaj pravi čas za tako konsolidacijo njegovih sil, ker je Tito v stiski radi zavoženega gospodarstva, Albanija pa tudi čuti, da se mora nasloniti na neko bližjo silo, kot je Kitajska, da bo mogla zdržati. Hruščev upa, da se mu bo posrečilo kasneje pridobiti za zvezo tudi Grčijo in Turčijo. Turčiji je Sovjetska zveza že ponudila gospodarsko pomoč v tem namenu. Sovjetski diplomatje zagotavljajo Grkom in Turkom, da bodo lahko ostali v svoji dosedanji povezanosti z zapadnimi silami in organizacijo Skupnega tfga zapadne Evrope, pa istočasno uživali tud ugodnosti članstva v zvezi, ki bo imela svoje najboljše odnose z Vzhodom. Po članstvu bi bila to res mešana, nevtralna zveza balkanskih narodov, ustvarjena samo za čuvanje interesov svojega področja. Ni pa prav nič težko ugotoviti, da Hruščev pospešuje te načrte tudi radi razširjenja komunističnega vpliva v dežele in med narode, ki so se ga doslej uspešno branili. Second Clast postage paid at Cleveland, Ohio No. 175 Weds. Sept. 12, 1962 Hruščev in Balkan Hruščev je letos poleti posvetil izredno veliko pozornost Bolgariji in Rumuniji. Prepotoval je obe deželi, govoril na več zborih in te prilike uporabil, da je povedal, kar misli o mednarodnih dogajanjih in sovjetskih ciljih. Ko je zapustil Balkan, so časnikarji čudom gledali za njim in se vpraševali, po kaj je mož šel na Balkan. Obisk v Bolgariji so razlagali, da je, bilo treba urediti razmere v komunistični partiji. Bolgarski komunisti se od smrti Dimitrova, ki je bil še gojenec predvojne in medvojne Moskovske šole in nekaj časa glavni tajnik komunistične internacijonale, ne znajdejo prav. Vedno hočejo biti ostro na liniji Sovjetov in Moskve, pa se vedno med seboj prepirajo, kakšna je pravzaprav moskovska pravoverna komunistična politika. V borbi za vodstvo še prvaki bolgarske komunistične stranke med seboj izpodrivajo, obtožujejo v Moskvi in ustvarjajo frakcije med članstvom stranke. Vse to je res, toda še vedno ni ta reč tako važna zadeva, da bi jo moral vodnik svetovnega komunizma osebno priti urejevat. V Bolgariji je Hruščev dal ono sladko izjavo o titovski Jugoslaviji in izrazil upanje, da bodo v bodoče vladali odnosi popolnega razumevanja in vzajemnosti med Jugo-r.aviio in Sovjetsko zvezo. V Rumuniji niti strankarskih opravkov po vsem videzu Hruščev ni imel. Kongres rumunske komunistične partije je bil v najlepšem redu, kakor komunistično zborovanje mota biti. Na svojih zborih Hruščev ni z ničemer nakazal, da bi imel njegov obisk tej deželi kak poseben namen. Približno istočasno je bil sovjetski zunanji minister Gromyko v Belgradu in odšel od tam v upanju, da je dobro opravil. V končnih izjavah je bilo rečeno, da sta Jugoslavija in Sovjetska zveza soglasni v premnogih vprašanjih mednarodnega značaja, zlasti v vseh glavnih vprašanjih, ki vplivajo na razvoj socijalističnega reda in napredka in se bosta prizadevali, da bosta v bodoče koristno sodelovali. Od tegaj se pridno vrste obiski z Balkana v Moskvi. Diplomatje, kulturniki, gospodarstveniki iz balkanskih držav so tam deležni tolike pozornosti, da se ponavljajo vesti, da Sovjetska zveza pripravlja neke nove načrte za Balkan. Rusija je po tradiciji v svoji zgodovini imela Balkan za področje svojega posebnega zanimanja. Odkar se ji je posrečilo omajati in pregnati turško oblast ob Črnem morju, da to morje ni bilo več turško jezero, — že pred letom 1829, ko je v pogodbi ruski car dobil pravico, da ščiti male krščanske balkanske države —, je Rusija na Balkanu in v znatni meri vplivala na ravnanje in življenje teh narodov. Po drugi svetovni vojni so komunisti na Balkanu uspeli v zelo veliki meri. Bolgarija, Jugoslavija, Albanija in Rumunija so postale moskovske vazalske države. Malo je manjkalo pa bi bila med njimi tudi Grčija. Sovjetska zveza ima pod svojo oblastjo vso plovbo po Donavi, svoje pravice v Carigrajskih vratih. Klub vsemu temu se ji je zgodilo, da ima namesto štirih ponižnih in pokornih satelitav tam samo dva, dva se ji pa od časa do časa zmaličita in delata zgago, dasi tudi ta dva povuarjata neprestano, da sta po vseh rojstnih podatkih, po krvi in duhu otroka komunistične družine in nič drugega nočeta biti. Odkar je Hruščev bil na Balkanu, se ponavljajo vesti, da Sovjeti pripravljajo neko novo zvezo balkanskih narodov, ki naj bi seveda bila komunistična in orodje komunistične mednarodne politike. Prizadevanja povezati balkanske državice v zvezo, ki naj bi ščitila polotok v celoti, so stara. Odkar so Turki izgubili svojo balkansko državo, odkar je tam nastala vrsta malih državic, vedno jih je nekdo povezoval v neke vrste balkansko zvezo. Čeprav narodi sami čutijo, da so razdeljeni vedno predmet tujih intrig in bi radi našli skupno obliko državnega življenja, je vendar Balkan doslej ostal zgled neurejenih razmer med sosedi. V času med prvo in drugo svetovno vojno so bile bal-banske države deljene v tabor zagovornikov mirovnih po-godb, kakor jih je diktirala Alijansa v Parizu in tabor revizionistov. Bolgarija je bila središče balkanskih akcij za t t l Mill I M »«"» BESEDA IZ NARODA \ Petdesetletnica šole pri Sv. Vidu Cleveland, O. — Kadar koli grem po Glass Ave. mimo naše šentviške šole, se vselej s spoštovanjem ozrem na spominsko ploščo, ki je vzidana v jugovzhodni ogel te še danes tako mogočne stavbe v senklerskem slovenskem okolišču. Glasi se: Slovenska šola SV. VIDA 1912. Ima me, da bi se kar odkril pred tem spomenikom, ki nam nemo tako veliko govori že polstolet-ja. Saj je to slovenski spomenik sredi tujine, spomenik slovenskih pionrijev, zlasti pa največjega med njimi, ranjkega župnika Jerneja Ponikvarja, nam njihovim naslednikom v opomin. Vse letošnje leto mi že hodi na misel, ali se bo kdo med nami spomnil te petdesetletnice. Vprašujem se, kdo je v to zlasti poklican. Pol stoletja je namreč že kar lepa doba in gotovo vredna, da se človek posameznik pa tudi skupnost ob njej ustavi, da pogleda nazaj in se zamisli vnaprej. Zaradi našega sedanjega mladega rodu bi bilo to še posebno potrebno. Slovenska šola SV. VIDA, oglasi se! Spregovori! Ali pa si že mar mrtva? Ni li v tebi več duha starih naših pionirjev s svojim bloškim Jernejem na čelu? In še drugi med nami naj se oglase! Napis na spominski plošči nas kliče vse. Nobenega dvoma ni, da je med nami še veliko rojakov živih, ki so bili navzočni ob odkritju te plošče na naši šoli, ki so prvi hodili v ta hram svoje prve učenosti, morda je še celo živ kak učenik ali slovenska sestra ki sta v r onem času iz svojega znanja in ljubezni bogato delila najdražje v srca in pamet slovenske mladine. Kako bi bilo lepo, ko bi nam vsi ti kaj povedali! Sedanjim našim mladim bi bilo to v veliko vzpodbudo, nam starejšim pa v prijeten in drag spomin. žal, zelo žal, da ni več med nami župnika Jerneja Ponikvarja! Tega tako vrlega Slovenca in Slovana v Ameriki! Pa vendar duhovnika) da, v prvi vrsti duhovnika! Danes vemo, kako skromen je bil. Resnično, gledano z današnjimi očmi, veliko preskromen. Saj nam prav zaradi svoje prevelike skromnosti ni zapustil tako rekoč ničesar zapisanega o seibi, pa bi mi danes tako zelo potrebovali govE/ga pričevanja. Zato pa je i Čast in hvala jim! Skušajmo jim biti vredni nasledniki! Polstoletni jubilej Slovenske šole SV. VIDA to veli. Janez Sever. Blagoslov slovenske matere TT^TyTTTTTTTTttXxTXTXXXxX^xxjxxXXXXX^lCYXIXXXXXxxxxxTn Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — O Slovenskem Katoliškem Dnevu, ki se je vršil v Clevelandu pred ntKaj Cleveland, O. — V soboto pošljejo slovenske matere fare Marije Vnebovzete svoje otroke, ki so njihova kri in njihova duša, prvič v letošnjo slovensko šolo. Na pot jim dajo svoj materinski blagoslov: križ na čelo in besede “Pojdi, dragi otrok, in začni slovensko šolo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Učil se boš slovenskega jezika, ki ga je učila mene moja mati, ki ga učim jaz vas in ki vas ga bo učila slovenska šola spopolnjevati. Pridno poslušaj in rad ubogaj slovenske učitelj e) ki te bodo učili slovenšfko pisati in brati, ki ti bodo povedali, odkod je tvoja mati in oče in stari oče in stara mati doma. Učili te bodo peti slovenske pesmi, ki se razlegajo po vaseh in poljih in odmevajo med gorovjem naše lepe domovine. Molili boste v mojem jeziku Oče naš in Zdravo Marijo, da ne pozabiš molitev, kakor sta nas učila sveta brata Ciril in Metod! Pojdi sinko in hčerka in moj in atekov blagoslov vas bo spremljal.” Ni dvoma, da so otroci najbolj materini. Malo Štefko, februarja bo dosegla 6 let, so pripeljali zadnjo soboto vpisat. Župnik Father Jager jo je vprašal: “Čegava si pa ti?” In Štefka je korajžno in glasno odgovorila — “Mamina!” “To je pa res. Bolj pravilno ne bi mogla odgovoriti,” jo je pohvalil župnik. Zato se pa naj starši in zlasti matere zavedajo, da je glavna slovenska šola doma, v družini, učitelji so mama in atek. Šola pri fari samo spopolnjuje domačo šolo. Pošiljajte otroke redno v šolo in vcepljajte jim spoštovanje do slovenske šole. K temu spoštovanju pomaga tudi, če so otroci primerno oblečeni, ne kakor za igrišče. Prihodnjo soboto se otroci zberejo v razredu pod staro cerkvijo. Nato gredo v cerkev k desetminutni pobožnosti k Sv. Duhu. Po pobožnosti se odpenja. jljejo v dvema buso,ma v kulturni vrt, kjer bo otrokom razložil V nedeljo na obed Oltarnega društva k Sv. Vidu! Cleveland, O. — Kot je bilo že objavljeno priredi Oltarno društvo fare sv. Vida v nedeljo, 16. sept., v šolskem avditoriju obed za članice, za vse druge faranke in farane, pa seveda tudi druge slovenske rojakinje in rojake. Od 12. do 4. popoldne bodo na razpolago pečene piske vsem, kar spada zraven. Članice Društva ste prejele listke po pošti ali osebno. Prosim, da se jih poslužite in pridete. S seboj pripeljite tudi svoje može, hčere in sinove, pa tudi prijatelje. Listki bodo na razpolago pri vratih. Da vam je društvo pri srcu, to dokazuje že samo vaše članstvo; potrebno pa je tudi, da vse članice sodelujejo z odborom za čim večji uspeh društva in njegovih prireditev. Ves čisti dobiček pojde za cerkev, torej v čast božjo ter v našo duševno in telesno korist. Pridite tudi iz drugih sloven skih fara) da bo dvorana polna, lonci in sklede ter mize s pecivom pa prazni. Enkrat na leto trkamo na vaša vrata, odprite nam jih! Pozdravljeni in na svidenje! Mary Marinko. ------o------- zapustil za seboj poleg sedanje svetovidske cerkvene zgradbe, ki je še danes ena izmed največ- kulturni vrt profesor Janez Sever, otroci bodo pa ped vodstvom svoucga učitelja petja (Janez revizijo vsega, kar je okrepilo Grčijo in rodilo in ohranjalo jih cerkva v Clevelandu, drugo Rigler) zapeli nekaj narodnih ' prav tako pomembno in impo- pesmi. Od kulturnega vrta se zantno zgradbo “Slovensko šolo otroci vrnejo v solo, kjer ostane-SV. VIDA.” Cerkev in šola sta 1° do opoldne. Ako bi kdo od sicer nema in obenem glasna strašsv želel iti z otroci v kultur-njegova spomenika, ki bosta vse Jugoslavijo in razne “Balkanske zveze” so bile več aii manj skupne priprave Grčije in Jugoslavije za slučaj, da bi Italija ali Nemčija v Bolgariji zopet zakurili balkanski požar. Po drugi svetovni vojni sta Tito in Dimitrov skušala napraviti zvezo Bolgarije in Jugoslavije kot začetek širše Balkanske zveze. Stalin se je okrepitve svojih balkanskih satelitov bal in je poskuse razbil. Odkar se Tito proglaša za neodvisnega in neutralnega, je bilo tudi več medsebojnih jvala, da je bil slovenski bloški pogodb in zvez, zlasti med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki gospod Jernej in njegovi zvesti pa so vse zvodenele in usahnile v pomanjkanju medsebojnega zaupanja. Tito jih je končno zadavil s. svojo vijugasto politiko med Vzhodom in Zahodom. Sedaj izgleda, da Hruščev snuje novo zvezo, ki bi naj služila kot sredstvo, da bi rešil nekaj neprijetnih sporov in čase, dokler bo tod obstajal slovenski rod, na ves glas izpriče- slovenski bratje in sestre, čeprav po imetju čez vse ubožni, pa vendar po svojem duhu vsi zelo veliki in zato vredni večnega našega spomina in zahvale! 'ni vrt, bodo lahko prisedli v buse. Matere naj ne po;zabijo> da je soboto zvečer sestanek Društva mater pod novo cerkvijo ob zvečer. Predavatelj bo Fa- Klub upokojencev tudi Newburgu Cleveland, O. — V naši naselbini suho se upokojenci in upokojenke po zgledu drugod povezali v Klub upokojencev. Ta je imel 29. avgusta svojo prvo sejo. Udeležilo se jo je 31 prijavljenih članov, 28 vpisanih članov pa na sejo ni moglo. Vse one, ki so se vpisali, prosim, da se prav gotovo udeleže seje 26. septemlbra ob dveh popoldne. Udeležbo na seji naj smatra vsakdo ne samo za svojo dolžnost, ampak tudi za priložnost za razgovor in razvedrilo pa mu ne bo težko dobiti tistih nekaj ur časa. Vabimo tudi še vse druge upokojence in upokojenke, ki se doslej niso imeli pri ložnosti prijaviti, da pristopijo h klubu, čim več nas bo„ tem bolj prijetno bo. Lažje bomo tudi pripravili kako veselico ali izlet. Največ se je za ustanovitev klube trudil predsednik Anton Pelko. Vsi mu dajemo za polno priznanje. Prejeli smo lepo pismo od Slov. narodnega doma na E. 80. St. Pišejo nam, da jih veseli, da smo Klub ustanovili in nam dajejo na razpolago Domove prostore. V imenu Kluba se Domu za njegovo naklonjenost iskreno zahvaljujemo, prav tako za njegove čaistitke k ustanovitvi Kluba. Za leto 1962 je bil izvoljen sle deči odbor Kluba: predsednik Anton Pelko) podpredsednik An ton Škufca, tajnica Rose VatO' vec, 10801 Prince Ave., tel. BR l-4582! blagajnik Gašper Šegu lin, zapis. Jennie Pugely, zastopnik Kluba G. Segulin, nadzorniki John Lavrenčič, Miha Stra-diot, Joseph Rolih; odbor za pravila Jennie Zupančič, Anton Zrimšek in Frank Roče. Na svidenje na prihodnji klu-bovi seji, 26. sept., ob dveh popoldne v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. Rose Vatovec, taj. 8. ther Martelanc. J. G. — Državi Michigan in Minnesota imata vsaka po okoli 11,000 jezer. Dolga pot skozi prekop Panamski prekop je dolg komaj dobrih 40 milj, vendar potujejo ladje skozenj od 9 do 12 ur. tedni, smo čitali po Ameriki raztrešeni Slovenci veselo poročilo. Kar je vsaj za mene posebno zanimivo je to, da za tako važen dan in važnost istega je eilo nekaj reklame, a ne posebno kričave, kakor tak dogodek zasluži, a kljub vsemu temu se je narod odzval in svojo zavednost pokazal, da mu je katolištvo in slovenstvo nad v-’t močno pri srcu. Meni je stopil pred oči temu dogodku podoben dogodek iz 1. 1923. Bilo je to na nedeljo pred konvencijo KSKJ. Delegati smo se zbirali v slovenski metropoli. Clevelandski Slovenci in zastopniki društev KSKJ so priredili veliki javni shod v Gordon Parku, kjer se nahaja Jugoslovanski kulturni vrt. Udeležba ‘ je bila velikanska. Clevelandski listi so drugi dan poročali, da je bilo- nad 20,000 udeležencev. In bilo jih je morda še več. Saj je ves park, kolikor se spominjam, bil poln ljudstva, kakor bi se kake tri divizije vojaštva zgrnilo skupaj. Pokojni Mr. A. Grdina, eden najpožrtvovalnej-ših slovenskih lajikov, je vodil in bil duša vsega. Govoril je kakor Janez Krstnik in ljudstvo je poslušalo i njegov govor, kakor enega izmed naj večjih gorečnežev tiste dobe in ka-koršnih se zdi, da med nami ni več tudi zdaj. Morda jih nam cas prinese odkod na okrog, kar Bog daj, ker potrebni smo jih kakor Sahara dežja. Za tedanjo slovensko javnost, ki je bila nekam kar prepojena z neko liberalno mlačnostjo, je bil tisti shod nekaj takega, kakor v sedanjosti nekak astronavtski polet v neznane višine vsemirja. Vse j«e osupnilo. Zazijali so začudeno liberalni krogi okrog tedanjega G. N. tam v New Yorku in vsi njihovi pristaši. In krogi slovenskih socialistov :(o .debelo pogledali, češ, kaj pa se godi, ali “mrtvi” vstajajo? Pokojni Etbin K. je pred leti preje odšel iz Amerike v Jugoslavijo in nekateri so govorili, da je prišel tja z ne praznimi rokami. O milijonskem fondu, kako se je razpolagalo z njim, so govorili. V Mariboru so baje socialisti kupili neko tiskarno. Govorilo se je celo, s katerim denarjem. Morda so bili vse to neki stranski potočki in toki, ki so vodili v radikalno- glavno strugo, iz katere je nastala pripravna za linije tiste ideologije, ki danes prevladuje v domovini za morjem in katera je zavzela mesta kjer so preje služila za kažipota življenju Slovencev križi in kapelice — zdaj pa jih označujeta komunistično kladivo in srp. — Yes, yes, komur so znana leta pred 40 leti med nami, mi bo to pritrdil, razen če ni že oč nekdaj adoptiranec nasprotnega tabora. Tak seveda bo trdil po svoje, kajti vsak je tak, več ali manj, v kakem vrtu zraste in v kakem vrtu je odgojen. Nekdo mi je pred nekaj čara dejal, ko smo govorili o tistih časih, da bi bilo morda bolje, ko bi bili mi na naši strani manj udarni. Zameril mu nisem, kako? Kako pa naj kdo priporoča udarnost proti gadom in vol kovom, če pa ne ve, kako znajo volkovi hlastati in grizel in gadi pikati? Tak bi jih šel še z golimi rokami prijemati. Ampak kdor pa volkove in gade pozna, ta pa ve drugače in se počasi nauči kako je treba postopati z njimi, če ga voikovi preje ne pohrustajo in gad! pr e je usodno ne opikajo. Kaj naj kličem stare spomine za priče!? Lahko bi jih in še koliko! Tam po pennsylvanskih premogarskih revirjih, doli po Kansasu, po Illinoisu, so pisali naši ljudje pisma na uredništva kako je bilo tista leta. “Naprod ni” socialisti in svobodorniseici so ustvarjali med našimi slovenskimi delavci po naselbinah “ne-vo napredno kulturo”. Kakšno? Dopovedovali so svojim piista-šam, pa tudi vsem preprostim, nepoučenim, da je vse kar P° krščansko in po veri diši je nazadnjaško! Nevedne so hujska h, da so marsikje ob nedeljah na cestnih križiščih smešili in zmerjali tiste, ki so si ob nedeljah še upali v cerkev h službam božjim. In te drznosti so se posluževali tu v svobodni demokratični Ameriki — ne Amerkan-ci, ti so gentleman!, marveč ljudje naše krvi, ki so se predstavljali in nekateri se še “napredne”! Pa bi bilo bolje, “da bi bili manj udarni”? Kaj takega more svetovat' le, kdor ni imel opravka s takimi razmerami. Ko bi bili še živi nekateri, kot pok. Andrej Tomec, peko j m1 Mrs. Bevec, oba iz Pennsylvani-je, in mnogi drugi drugod, ti bi vam znali povedati na stotine takih slučajev. Meni so jih, zato vem o njih. Sredi tega vzdušja se je vrši* tisti prvi, menda veliki katoliški slovenski shod v Clevelandu leta 1923, nedeljo pred konvencijo KSKJ. In kaj je dosegel? Predramil je nekatere vodilne osebnosti, da samo molčati, cadar te kdo po “buči” maže, ne pomaga nič, marveč le dokazuje, da si lutka, če tako ravnaš. Kadar gre za načela, tedaj i^l se vsak mož, če je kaj moža v njem, pokaže, da je vreden, nlače nosi! In tu je stopilo pred vse zavedne in prave slovenske zavedne katoliške ljudi geslo, d ga je tako imenitno povdard na tem zadnjem petem slovenskem katoliškem dnevu 5. avgusta 1962 Msgr. Matija Škerbec v svojem govoru: “Ne moreš objemati hudiča in Kristusa obe' nem ... Med Kristusom in hudičem ni kompromisa .. Yes, ne moreš, ne moreš, ue moreš! Pred štiridesetimi leti so slivenski katoliški shodi po uu-ših naselbinah preporodili 'sC naše slovensko življenje koliko1 toliko. Uspehi: Mhogi so jih uaj' brže pozabili. A biili so obsežni in vsestranski. Brez tistih vahnih shpdov bi marsikje nar brže že ne bilo slovenske žup nije. In kaj so pridobila z nji01 naša slovenska katoliška društva? Je to že vse pozabljeno Ali niso tisti shodi podvojil1 članstvo KSKJ? In od tega bile še mnoge druge koristi. Na tisoče se jih je vrnilo nazaj verskemu življenju. Uspehi bili vsestranski. Kakor tedaj, je v takih gib3 njih in delovanjih mnogo Prl lik in priložnosti še vedno ohranjenje slovenstva med mi. Za ohranjenje in podad^ nje obstoja naših društev, not in drugih takih ustanov-Treba je le, da se začnemo nimati za vse to, da postanem* delavni, aktivni na vseh kond in krajih. Polje je obširno, hc ba pa je delavcev, ki se zna]0 žrtvovati za skupnost svoje J‘a rodnosti. Zavihati je treba r0“a ve in iti z vsem navdušenje1^ k so za pa- stra Ši nu- na delo. Nihče naj se ne dela, pa tudi kake napake Napak ne napravi nihče le ta:ri’ kjer nihče nič ne dela. Da sem jaz na mestu l1^ 1 J ki imajo kje vodilna mesta naši javnosti, bodisi pri štvih, jednotah ali kjerkoli že zdaj začel zvoniti z naj''' jim zvonom: Slovenci širom velike zemlje, kje je vas še kaj Kje se beste zganili zdaj l;1'^ s kakim slovenskim katolik tu- ri rubi /cč-te shodom? Nič ne de, di ni več kakor en sam govorite, postanite glasni, jajte druge! Bodite jur vorite glasno! Tihota in samo na pokopališčih! pa še živi in živeti hočemo, lati za napredek svojega da, za naše potomce in za ° ■ in Njegovo slavo! če vas dačah obu- naki! G°' mir ie Mi siri0 de-naro- Andrej ček- Ob 500-lelnici ustanovitve ljubljanske škofije V Ljubljani praznujejo 6. septembra 500-letnico ustanovitve ljubljanske škofije, samostojne visoke cerkvene ustanove v sredini slovenskega ozemlja, ki je bistveno vplivala na na-daljni razvoj slovenskega naroda. Tu prinašamo sestavek dr. J. Grudna o ustanovitvi ljubljanske škofije, kot ga je napisal za svojo “Zgodovino slovenskega naroda”. * * * Ustanovitev ljubljanske (škofije (Konec) O škofovskem delovanju Krištofa pl. Ravbarja nam je malo znanega. Opetovano či-tamo o jem, da je potoval po škofiji in posvečeval cerkve. Trajnih zaslug si je pridobil s tem, da je postavil sedanji škofijski dvorec, katerega je sezidal domači stavbenik Avguštin Černe. Tu je bival, kadar so ga cerkveni posli zadrževali v Ljubljani. Sicer pa je bilo njegovo najljubše bivališče v Gornjem gradu, kjer je vdrževal mnogoštevilen dvor, ki je štel nad 90 oseb. Zaradi vednih turških navalov je dal grad močno utrditi, prav tako tudi svojo rezidenco v Ljubljani. Za njegove vlade se je ljubljanska škofija nekoliko povečala. Prideljene so ji bile župnije: Kranj, Dob in Slovenji gradeč na štajerskem. Zadnja leta se je moral škof Ravbar boriti proti živahni lutrovski agitaciji, ki sta jo pričela v Ljubljani Primož Trubar in deželni pisar Matija Klomber. Trubarju je sicer pridige v ljubljanski stolnici prepovedal, vendar naraščajočega gibanju ni mogel ustaviti. Izreden pojav v Ravbarjevem življenju je bil tudi ta. da je imel poleg ljubljanske škofije še dve drugi važni cerkveni službi. Bil je hkrati opat samostana Admont in upravitelj sekovske škofije na Štajerskem. Ko so leta 1501 v admont-skem samostanu nastali prepiri in sta si dva opata lastila pravico predstojništva, je posegel vmes cesar Maskirnih jan in imenoval razumnega in odločnega Krištofa pl. Ravbarja za samostanskega predstojnika. Ravbar je skrbno varoval koristi opatije in gospodarstvo ohranil v dobrem stanju. Posebno leta 1525 si je pridobil veliko zaslug za Admont, ko je z vojsko ščitil opatijo pred upornimi kmeti. Upravo sekovske škofije je dobil Ravbar po odstopu učenega škofa Matija Scheidta leta 1503. Vse te visoke cerkvene službe je opravljal do svoje smrti. V zgodovini si škof Ravbar ni pridobil slavnega imena toliko s pastirskim delovanjem, kolikor bolj s svojimi zasluga-nh na vojaškem in državniškem polju. Dvema cesarje-nia, Maksimilijanu L in Ferdinandu L je bil zaupnik in zvest služabnik v vseh važnih državnih poslih. Že v mladih letih je bil poslan v Rim k papežu Juliju II. v važni politični zadevi (leta 1505). Ko se je vrnil, mu je cesar Maksimilijan poveril poslanstvo raznim nemškim knezom. Kmalu potem ga zopet nahajamo kot cesarjevenga političnega posredovalca v Rimu in Neaplju. Posebno važno vlogo pa je imel Krištof pl. Ravbar na dunajskem kongresu leta 1515. Takrat so se zbrali na posvet trije mogočni vladarji: cesar Maksimilijan, Sigismund, kralj Poljski in Vladislav, kralj ogr-8ki. šlo je zato, kako napra-viti mir med krščanskimi kne-zi in jih združiti za odpor proti Turkom. Cesar Maksimilian je prevzel nalogo, da posreduje med Poljaki in Rusi. Leta 1517 je šlo posebno poslanstvo treh mož z Dunaja v Moskvo, da se pogaja o miru ined tema narodoma. Med nji-nh nahajamo dva plemiča iz Kranjske: Krištofa Ravbarja in Sigismunda pl. Heberštaj- na. Leto pozneje je imel Ravbar zopet posla na Poljskem in poravnal napetost med poljskim kraljem in ruskim velikim knezom. Maksimilijanov naslednik cesar Ferdinand L je skoraj v vseh važnejših državnih zadevah škofa Ravbarja povprašal za svet. Bil je njegov poslanec na Ogrskem in Hrvaškem, ko je šlo za to, da se te dežele pridobe za habsburško oblast. Kako tesna je bila v škofu Ravbarju cerkvena služba združena z državno, poznamo iz tega, da je bil leta 1529 imenovan za deželnega glavarja kranjskega in je postal leta 1532 celo cesarski namestnik za Nižjo Avstrijo. Izmed Ravbarjevih vojaških podjetij je omenjati predvsem njegov delež pri prvi be-nečanski vojski (1508-1515) ; o posameznostih te vojske hočem razpravljati v naslednjem poglavju. Tu naj le opomnim, da je bil Krištof Ravbar takrat od cesarja postavljen za varuha mesta Trsta, za splošnega proviantnega mojstra (preskrbovalca, živil) cesarske vojske, vojnega komisarja in poveljnika enemu delu avstrijskih čet. Vplival je na vojsko ne le s svojim svetom, ampak se tudi osebno udeleževal bojev, naskokov na trdnjave in drugih bojnih podjetij. V njem je mogočno plamtelo junaštvo in bojno navdušenje njegovega rodu, ki je dal državi toliko odličnih junakov in se poleg duševnih darov odlikoval zlasti s svojo telesno močjo. Zato je bil tudi škof Ravbar kos tolikim in tako mnogo-stranskim nalogam, ki so se mu stavile. Leta 1525 je zbral Ravbar v Gornjem gradu malo četo 41 konjenikov in 46 pešcev in šel z njimi na Gornje Štajersko, da ščiti svojo opatijo Admont proti upornim rudarjem in kmetom. Zasedel je spodnjo in zgornjo Admontsko sotesko in prenesel vse dragocenosti iz samostana na Grad Galenštajn. Toda uporniki so obe utrdbi naskočili, zavzeli samostan in ga oplenili. Ravbar je bil preslab, da bi se jim mogel uspešno ustavljati. Leto pozneje se je zopet udeležil vojske proti upornikom, a zadela ga je nova nesreča, ker je bil njegov sorodnik Gašper Ravbar od kmetov ujet in obglavljen. Leta 1529 nahajamo Ravbarja z vojsko pred Zagrebom. To pot je šlo proti privržencema madžarskega plemiča Ivana Zapolje, ki je hotel postati ogrski in hrvaški kralj. Večji del hrvaškega plemstva je leta 1526 v gradu Cetina avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda priznal za kralja, dočim so se nekateri slavonski plemenitaši z zagrebškim škofom Simonom Erde-dom vred oklepali Zapolje. Mesto Zagreb je bilo takrat na strani Ferdinandovi, toda grof Nikolaj Turn ga je le težko branil proti Zapoljevi stranki, ki se je utrdila “na Kaptolu” in oblegala mesto. Cesarski posadki je začelo primanjkovati živeža, in grof Turn je že hotel mesto izročiti nasprotnikom, ko pride Krištof Ravbar z vojaško četo Zagrebu na pomoč. Zapeljanci so se bali, da ne bi bili zahrbtno napadeni, opustili so obleganje mesta in se umaknili proti Dravi. Zadnje večje podjetje, ki se ga je Ravbar udeležil, je bila vojska proti Turkom leta 1532. Takrat je kot cesarski namestnik branil Nižjo Avstrijo proti četam divjih roparjev. V družbi z bavarskim vojvodom Friderikom je 19. septembra ob reki Schwarzi zajel trume Kassimbegove in jih popolnoma potolkel. Po tem letu se je škof Ravbar odtegnil bojnemu polju in živel le za svoje cerkvene in upravne posle. Cesar Ferdinand je v trajen spomin Ravbarjevih zaslug za državo njemu in vsem njegovim naslednikom, ljubljanskim škofom, podelil knežji naslov. V listini, ki je bila izdana na Dunaju 26. maja leta 1533 pravi: “Mi Ferdinand priznavamo, da je prečastni, tlptbi-^ in pobožni ljubljanski škof Krištof, upravitelj sekovski, naš namestnik v Spodnji Avstriji, našim prednikom, avstrijskim nadvojvodom, rimskim cesarjem in kraljem, posebno našemu ljubemu dedu Maksimilijanu blagega spomina, v benečanski vojski dolgo časa, zvesto, neumorno in odkritosrčno služil. Nič manj ni služil tudi nam za naše vlade v Spodnji Avstriji v raznih poslih in poslanstvih, posebno ko je mogočni sovražnik krščanstva, turiški cesar z neštetami trumami oblegal naše mesto Dunaj in ko je preteklo leto iznova napadel našo deželo. Zato smo hoteli njemu v plačilo za zvesto službo, ljubljanski škofiji in zaradi njega tudi vsem bodočim ljubljanskim škofom nakloniti našo milost in smo prostovoljno, po prevdarku in treznem Stavke v Gorici Italija je letošnje poletje doživela vrsto stavkov, med drugim so prav te dni stavkali dva dni tuldi zdravniki po vseh javnih bolnišnicah. V Gorici so stavkali najprej peki. Posrečilo se jim je doseči 400 lir višji zaslužek na dan za strokovne delavce. (Ponovno so stavkali gradbeni delavcij ne da bi jim uspelo doseči izpolnitev zahtev. Za novo stavko so se odločili tudi uslužbenci podjetja Ribi, če ne bo to izpolnilo njihovih zahtev. Suša povzročila dvii? cen zelenjave Na Goriškem že dolgo ne pomnijo take suše, kot so jo imeli letos. Doslej so utrpeli kmetje zaradi nje blizu milijardo in tri-četrt lir škode. Cene zelenjave na trgu so se dvignile. Trgovci so se nato domenili za dobavo zelenjave in sočivja iz notrajno-sti Italije ter s tem prisilili domače pridelovalce, da so cene zopet znižali. Kot nekdaj so se odločili Slovenci za romanje na Višarje, da bi izprosili dež. Ta jih je močil že na poti na goro, še bolj pa na tL ženske dobijo delo svetu imenovanemu Krištofu in zaradi njegovih zaslug tudi vsakemu bodočemu ljubljanskemu škofu milostno podelili naslov kneza, njegovemu dvorcu v našem mestu Ljubljani pa pravice knežjih gradov ...” Krištof Ravbar je dosegel nije. Po opravljenih pobožnostih so si romarji ogledali na povratku še Rajbelj in Rajbeljsko jezero. Romarje sta vodila msgr. Humer. Najstarejši Benečan umrl V Klinjah v Beneški Sloveniji je umrl 107 let stari Josip Jusič, najistarejši beneški Slovenec in najstarejši človek v vsej Julijski krajini. Pokopali so ga na občinske stroške ob navzočnosti predstavnikov krajevne in občinske uprave. Na pokopališču se je od njega poslovil župan Crucil iz Šenpetra Slovenov. Elettro bodo popravili V tržaški arzenal so pripeljali razbitino Marconijeve ladje Elettra. Ko jo bodo obnovili, jo bodo poslali v Rim in jo postavili kot spomenik pred ministrstvo za pošte, telegraf in telefon. Ladjo je uporabljal Marconi za poskus z brezžičnim bro-javom. Med drugo svetovno vojno so jo potopili pred Zadrom. župnik Kr. Tomšič umrl V nedeljo, 2. sept., so pokopali v Vipolžah župnika Krištofa Tomšiča, ki je umrl 31. avgusta star 80 let. Z vseh strani Brd so prihiteli njegovi prijatelji na pogreb, med drugim preko 30 duhovnikov. Pokojni je bil skoro 40 let župnik v Trnovem pri Gorici, kjier je 1. 1956 praznoval tudi svojo zlato mašo. Nato Iranu je Inajtežje vpraša nje i— oskrba xz vodo TEHERAN, Iran. — Ena najtežjih posledic zadnjega potresa, ki je ustvaril nad 40,000 brezdomcev, je dejstvo, da preživelo prebivalstvo nima vode. V Iranu je več nižjih in višjih planot, ki nimajo dovolj padavin in naravnih izvirov vode. Pred dva do tri tisoč leti so Perzijci rešili to vprašanje na Delo dobi Iščemo žensko, ki bi skrbela za našo mater. Pogoji po dogovoru. Za vsa pojasnila kličite EX 1-6734 od 5. pop. do 6.30 zvečer. ; v —(177) MAU OGLASI Naprodaj Dvostanovanjska hiša, pet način, ki ga še danes tehniki ob- |Sob spodaj, 4 sobe zgoraj, čudujejo. Zajeli in napeljali so |dva plinska furneza, alumi- vodo iz gorskih studencev ali podzemeljskih ležišč na nižje ležeče planote in ob napeljavi zgradili selišča in vasi. Cevovodi leže ponekod komaj kako ped pod površino, ponekod so pa do tisoč čevljev globoko. Graditelji so hoteli num siding, na East 77. Street je naprodaj. Kličite po šesti luri zvečer 361-6591 _______________________(178) Trgovska priložnost Trgovina s pijačo — Last-dobiti pravšen |n*ka potrebujeta družabnika, ki bi upravljal trgovino ali kupca, moški a 1 i ženska. I $4,000. Kličite GL 1-8306. (177) padec, da voda v cevah niti ne dere in ne ruši, niti ne zastaja in pušča usedline. Na vsakih 150 čevljev vodi do cevi rov, ki omogoča nadzorstvo, popravljanje in vzdrževanje, ki je razmeroma drago. Zadnji potres je pokvaril te._ . , v. cevovode na 8,000 kvadratnih! n~druzmska, 6-4-2, 5-sobna čevljev površine. Šah je poslal vojaštvo, da odkopuje cevovo- HIŠE NAPRODAJ Blizu Sv. Vida enodružinska in garaža, na lepo zasajenem lotu. Veliko senčna-de in jih popravlja, kolikor jih $13 800> doci usodi tega dela otoka.1 Pianistka Damjana Bratuš v ZDA Po dvomesečnem obisku v do- starost sedemdesetih let. Spomladi leta 1536 se je še mu- ™vini se je Damjana Bratuš po- dil v Gornjem gradu, potem pa šel po opravkih na Dunaj, kjer se ga je lotila huda bolezen. Umrl je 26. avgusta. Njegov stric Daniel pl. Gallen-berški in Franc Kacijanar, njegov naslednik na ljubljanski škofijski stolici, sta mu stala ob strani v zadnjih urah. Truplo so prepeljali v Gornji grad. škof Hren mu je dal napraviti grobni spomenik iz belega marmorja, ki proslavlja njegova dostojanstva in zasluge. Med ljubljanskimi škofi je Krištof Ravbar brez vrstnika. Nikdo ni za njim opravljal tako raznovrstnih poslov, nikdo ni združeval v sebi tolika dostojanstva, kakor ta znameniti državnik in vojak na škofijski po- {stolici. novno podala v Združene države, kjer bo prihodnje leto na Bloomington univerzi v Indiani promovirala iz glasbe. Dobri (poznavalci Gostje ob mizi so si ogledovali neki predmet: “Po mojem mnenju je tp ka-men-peščenec!” “Ne, za to je preveč trd, naj-brže je školjkin apnenec.” “Izključeno!” pravi tretji. “To bo čisto navadna opeka. Sicer pa je najbolje, če vprašamo gostitelja.” Gostitelj pristopi in pravi: “To je kolač, katerega mi je spekla moja hčerka za moj današnji rojstni dan.” Predsednik vlade se je tekom debate pritožil, da Združene dr. žave niso pomagale Nizozemski, ko se je borila za pravično rešitev tega vprašanja. Generalni tajnik Združenih narodov je imenoval Josea Rolz-Bennetta za direktorja u-prave Združenih narodov za Za-padno Novo Gvinejo. Ta bo prevzel upravo 1. oktobra, izročiti pa jo bo moral Indoneziji do — Iowa ima okoli četrtino vse najboljše orne zemlje deželi. J. P. MULL ASSN. Realtors UL 1-6666 (178) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 all UT 1-4234. Naprodaj . i Duplex ali kakor dve eno- L maja pnhodnjaga leta. Rola- dnižinake hiše, 7 in 8 sob enne je tp omat pa poklicu v..aka, ena prazna. 3 garaže, m je elan administracije Združenih narodov iz Gvatemale. Sedma britanska atomska centrala Pred letom dni so začeli graditi v Sizewellu atomsko centralo, ki bo doslej naj večja v Veliki Britaniji. Malone dograjeni sta poslopji za reaktorja, položili so temelje za strojnico, v kateri bodo stale turbine, gradijo ogrodje za velike generatorje, kopljejo pa tudi že temelje za poslopje, v katerem bodo črpalke, ki bodo dovajale vodo za ohlajanje. Centrala v Size-wellu bo dajala britanskemu o-mrežju 508,000 kw, in sicer po ceni, ki ne bo višja od proizvodne cene električne energije, pridobljene v navadnih kaloričnih centralah. Db leta 1965 dograjena atomska centrala bo sedma v Veliki Britaniji, vse skupaj pa bodo imele najkasneje leta 1967 štiri in polmilijona kilovatov. Prvi izmed treh reaktorjev naj bi začel obratovati čez dve leti, z vso zmogljivostjo pa bi se centrala v Sizewellu vključila v britansko električno omrežje sredi leta 1965. Na gradbišču oporab-Ijajo nad 80 m visoki žerjav, ki lahko dvigne 400 ton. V kratkem bodo s tem žerjavom spra vili v dvorano sestavne dele polkrožne celice za pritisk, ki jih montirajo kar na gradbišču. na E. 151 in Lake Shore Blvd. Tudi ekstra lot. Lastnik IV 1-7381. (177) V najem Štiri neopremljene sobe zgoraj oddajo v najem na E. 185 St., blizu E. 200 St. Kličite KE 1-0371. ______________________(17G) Sobe oddajo Mirni družini oddajo 4 sobe, kuhinja in mala soba spodaj, 2 spalni sobi zgoraj. Za informacije kličite WH 3-4339. Za ogled sob se vpraša na 1378 E. 52 St., spodaj po 5. uri zvečer. (176) Stanovanje Imamo pet sobno stanovanje z vso udobnostjo, zgoraj, v najem. 1043 E. 70 St. Tel.: EX 1-2356. (176) V najem tri sobe in kopalnica, zgoraj, oddajo odraslim na 16809 Trafalgar Ave. KE 1-6218. (177) TUDI REDOVNICE POTREBUJEJO ODDIH — Slika kaže katoliške redovnice na velesejmu v Chicagu. Celotni njegov zabavni del je bil neko popoldne ^rezerviran skupini kakih 1,200 redovnic, ki so se zbrale v Chicagu na posvet. — Mrežnica v človeškem očesu je sestavljena iz devetih plasti. Sobo išče Starejši moški išče opremljeno sobo, po možnosti s hrano, pri slovenski družini. Prosim kličite LI 1-4064. -(175) Naprodaj Gozdnati lot, velikost 1 2/3 akra, blizu Green Ridge golf igrišča, na neprehodni cesti. Za pojasnila kličite WH 3-1708. (179) HENRY BORDEAUX; Zametene stopinje Nekateri hribolazci so bili preveč nesramni in so radi živeli zastonj, zato so morali predpisati rok. Caux pa leži v višini tisoč metrov. Tam je bila moja žena vsa srečna.” Ni ga obdržalo. Vstal je in se poslovil: ‘‘Oprostite! Vedno sem zraven, kadar gre Silvija spat. Grozno je, če otrok nima več matere. Ne veste, kako ste srečni.” * w#; Mihael Mbnestier se je spominjal zakonskega življenja Ro-menayevih le še od prej. Nič ni vedel o tem, da sta se ločila in se je gospa zdaj ponesrečila. Na zemlji živi vsakdo le svoji misli. “Ne veste, kako ste srečni.” Mark je mirno prenesel to Jneusmiljeno norčevanje, katerega je krivo življenje, ne pa človek. Zahotelo se mu je ven, da se napije zunaj nočne samote. Ko si je ob izhodu oblačil plašč, ker je bilo zunaj hladno, je zadel ob Edmonda Baulainea. Ta je pač vedel o njegovi ločitvi: mor- sko življenje ubilo lepo zmožnost, ki so jo lansko leto toliko častili v Parizu. “Bolezen bi morala biti prihranjena le za postavne zakone”, je čebljal v ljubki šaljivosti. : 4 ( In še je nadaljeval razgovor do mile volje, tako je bil žejen duše, ki bi ga poslušala. Oh, če bi se Maneta hotela vrniti k svojemu možu! Slišal sem, da bi jo rad vzel nazaj. Dober mož je. Prav rad bi mu jo vrnil.” In izbruhnil je v smeh, kakor bi bil povedal kaj posebno duhovitega, prav pariškega. Govoril je o Maneti domače, kakor o dobro znani ženski, in v prijazni porogljivosti je priznal, kako je že naveličan in kako neznansko je slab: “Kakšna sreča, da ste Vi tu! Se bova lahko kaj pomenila. Jutri boste videli Maneto.” Mark je ostal hladen in tuj in mu je voščil lahko noč. Tudi tega se mu ni treba bati; tudi ta ne bo zvedav in klepetav. Ka- da je po časopisih zvedel že tu- kor Mihael Monestier in vsi o-di za nesrečo na Velanu in za koli njega, je tudi ta skrbel le imena žrtev. A glej, ljubeznivo zase. Na zemlji živi vsakdo le mu je nudil roko, kakor bi bilo svoji misli, svoji tegobi. In v to srečanje zanj nekaj posebno j nadlogi je vsakdo sam, neskonč-veselega in nepričakovanega; v no sam. prekipevajočem veselju ga je pozdravljal kot rojaka, skoraj kot prijatelja. In ker morda dolgo ni imel nikogar, ki bi ga bil poslušal, je takoj pričel zaupno: ‘Da! Iz Italije se vračava v Švico. Na poti ni tako silno dolgčas: vsak hip je nekaj novega in tako človek ne ratemišlja. Oba sva tu. In Maneta je seveda bolna. Ne veste, kaj je ženska, ki je vedno bolna. Zares, nekaj groznega. Nikoli nisi prost poleg nje, nikoli brez skrbi in vesel. Včasih več ne vzdržim: prime me, da bi vse skupaj pustil in ...” Vse, to se pravi ljubico in ljubezen. Ljubko se je smehljal, ko je pripovedoval o teh gren-kostih življenja človeku, ki mu ni bil tovariš, ampak le davni znanec, ki ga že dolgo ni več videl in ga je zdaj le slučajno zopet srečal. Že po naravi ni bil zaprt značaj, otročje je odkrival svojo sebično naravo, odpor, ki ga je čutil do telesne bolečine in svojo nezmožnost, prenašati svoje in svojih trpljenje. Tako je njegovo Ijubezen- CH1CAGO, ILL. BOATS FOR SALE 24’ SWEDISH Baltic Cruiser, with new 100 h. p. Volvo marine engine — Perfect condition. Completely equipped incl. 5 wheel trailer. Elec, brakes. Call EV 4-2282 weekdays. (176) REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON Vic. — Tower Lake. Brk. and frame. 2 Ige bdrms., Ige. day rm., elec. kit. and dinette, full bsmt., gar. pnld. fam. rm., many clos. and stor. Oil ht., shaded lot. 150x150. JA 6-4661. (175) PALATINE BY OWNER Mbving — Must sell at loss. Immediate possession. 3 Bdrm. brk. ranch, att. gar., % acre. Many extras. Reduced to $18,900. FL 8-4475. (175) PARK RIDGE — By owner, 8 Rm. Colonial. 4 Bedrms. 1 Vi baths, rec. rm. 1st. fl.. Tiled bsmt. Alum, siding. Beau, landscaped. Nr. schools, transp. Priced to sell. Immed. occupancy. TA 3-5208. (177) Vrata so bila odprta. Mark je stopil na prosto. Hrup se je že polegal. Mlade deklice so nekaj časa šarile po harmoniju, nato pa je utihnil še ta. Iz velike sobe, kjer so se zbirali vodniki, poganjači in kmetje, je prihajal oddaljen šum, ki je polagoma ugašal. Potniki so odšli v sobe, ljudje so pospali. Šel je po vnanjih stopnicah navzdol in se nameril v smeri proti Italiji prav do malega je-zerca. Trepetajoča lunina svetloba je oživljala mrtvo vodo. Bil je zadnji krajec in oblaki, ki so plavali po nebu, so ga zdaj zakrili zdaj zopet pokazali; zdelo se je, da beži, skokoma beži po nebu. Luna je oživljala nočno pokrajino. Žalostni krog skal in črnih gora se je dozdevno gibal v skrivnostnih in grozotnih sencah, ki so se bližale in spet oddaljevale. In včasih se je le- denik, ko ga je dosegla svetloba, okitil s trepetajočim, srebrnim nakitom. To je moral biti zasneženi Velan. V gorah se nas poloti v nočni samoti čudna zamaknjenost. Čisti zrak, ki ga vdihavamo, nam ostro boža ustnice. Zvezde so bolj prijazne, tišina, ki kakor oddaljen pevski zbor spremlja globoki glas vetra, postane svečana, skoro pobožna. Prevzet od vseh teh močnih moči se je Mark počasi vračal proti gostišču. V mračnem četverokotu ogromnega poslopja je tu in tam še bleščalo okno. Dolgo časa je gledal luči, ki so ugašale druga za drugo. Naposled je v potniškem oddelku opazil le še dve. Nato je ugasnila še ena. Ostala je ena sama. Zdaj je vedel: tam leži Tereza. In ker je ob siju nočne svetiljke uganil, kje počiva, se mu je zdelo, da se je življenje trdneje drži, čeprav jo je še vedno morila bližina smrti. Tam je, tako blizu njega, tako blizu in zopet tako daleč. Zastonj se je mučil, da bi vzbudil v sebi usmiljenje, klical je Julko na pomoč in si ponavljal obupni krik Mihaela Mo-nestierja: “Kako grozno je, če' otrok nima več matere ...”, — vendar ni našel v sebi moči, da bi ji odpustil, čeprav ne t>o umrla. Znova jo je videl na pragu svoje hiše, iz katere jo je bil spodil: prihajala je od ljubimca in ustnice so ji bile še miokire od (njegq/wih poljubov. Nosila je jesensko obleko iz črnega baržuna, vrat in rokavi pa so ji bili obrobljeni z bledo-rjavo kožuhovino, ki se je tako lepo ujemala z njenimi bujnimi lasmi, ki jih je bila gotovo le težko zopet uredila v vozel; izpod valujoče obleke so gledale njene dolge, prožne noge. Koliko premagovanja, če bi še hotel živeti poleg te ženske, ki se je takrat v obupu zvijala po tleh, pa jo je spodil. Pa že je drugi privid pregnal prvega: na ledeniku, ki ga je bil pravkar videl v luninem svitu nad seboj, vidi dve človeški postavi: prva leži, druga pa kleči in obupno dviga roke ... Tako jo bo videl odslej vedno. Živela bo in njeno življenje bo vklesano v to stojo, kakor bi bila iz marmorja. Kadar so vrata smrti odprta dvema, smrt eno žrtev lahko izpusti, a ločiti ju vendarle ne more. Ne življenje, smrt je prekinila to pregrešno ljubezen in ji postavila lep nagrobnik. In Tereza ga je le še čuvala. Mark je čutil, da mu teko po licih solze obupa. Ledeni zrak jih je hladil... V. Drugi dan je bila nedelja, toda Mark se še vedno ni mogel odločiti. Tonil je v spanje kakor v morje brez dna, ki ne vrača ponesrečencev. Ko se je zbudil, je občutil v sebi več začudenja ko žalosti. Zdaj, ko je Tereza rešena, mu je ni treba več pomilovati. Ni je želel videti in vendar je vedel, da ne bo odšel, preden je ne vidi. Navajen je bil hitrega odločevanja in zdaj je samega sebe zaničeval zaradi svoje neodločnosti; a vendar ni mogel iz nje. Čakal je, da bi dogodki sami — kakršnikoli že — odločili, kako naj ravia. Vse jutro se je mučil v brezdelju in so ga begale misli. Medtem, ko sta bili Julka in gospa Acherjeva pri maši v hišni kapelici, je šel na kratek sprehod na ono stran jezera v smeri proti Italiji, kamor se je bil že si- noči nameril. Kakor je bil voznik ob pogledu na Velan napovedal, se je tudi zgodilo: vreme se je spremenilo. Vrh gore je bil sicer še čist, toda po vsej dolini je že polegla megla. In že je silila tudi v goro. Tako hitro se je dvigala, da je ob prvem ovinku zajela tudi Marka. Zdelo se mu je, da se hipno pogreza v brezno. Mahoma ga je obdala, ko sredi vojske je bil sredi težke megle, ki ga je ločila od ostalega sveta. Skoraj bi mislil, da je sam sredi pustinje; le iz dalje je slišal medle in oglušene zvonce krav, ki so se pasle po planinah spodaj v dolini Aoste. Ti daljni zvoki, ki so prihajali iz Italije, so bili klic obljudene zemlje. Bili so pa tudi slika te- ga, kar je občutil v svojem čustvenem nemiru: temne zarje življenja v trenutku, ko se mu je zdelo, da ga že drži smrt za roko. Megle so padale druga za drugo, kratki svetlobni trakovi so prodirali skoznjo, kakor se vedno godi v gorah. Kakor je bil Mark hitre sredi megle, tako se je je tudi brž oprostil. Sklonil se je, da bi ugledal čedo, ki mu je bila ko ljuba prijateljica v tej samoti, toda planine ni mogel zazreti. Obrnil se je. Srečala ga je starka, doma iz doline, v rumeni in rdeči ruti; vračala se je v svojo kočo. Imela je polna usta, pa ga je vendar ustavila, morala je imeti nekaj na srcu. (Dalje prihodnjič) V NAPADU — Slika kaže skupino padalcev 82. padalske divizije ZDA pri vajah v Darlingtonu) S. C. ( 1894 1962 CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY HEATING — Air Cond. Business. Buy before season starts, established 24 years. Exclusive Franchise. Exc. accounts. West. sub. FI 4-6007. (175) LASTNIK PRODAJA RESTAV-RANT V bližini South Water Street market. Pod ceno. Lastnik ima druge posle. Kličite HA 1-8869. (176) By owner. PIZZA RESTAURANT— Established 6 years. Also must sell 2 flat, 6 rooms *ach. Moving to California. FU 5-3®2. (176) REAL ESTATE FOR SALE FRANKLIN PARK’ — 4 Bedrooms. Octagon front. 2 tile baths, tile kitchen, 3 car gar. Auto gas hot water heat. 50’ lot. Side dr. Nr. schools, churches, transp., shopping. — By owner. $23,500. GL 5-1485. (175) DES PLAINES — BY OWNER Cape Cod, 3 bdrm., large kitchen, dining rm., living rm., 2 baths, 2 car gar. with attached patio. Low 20’s. 824-6796. (176) Naznanilo in ^Zah-dala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in brat, ANTON KASTELIC Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu na dan 12. avgusta 1962. leta. Rojen je bil 31. januarja 1894 v vasi Oselca pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Jeroma. Pogreb se je vršil 16. avgusta 1962 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev sv. Jeroma, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Msgr. Hammer za obiske pokojnika v bolnišnici in za darovano pogrebno sv. mašo. Father O’Neil pa za obiske v bolnišnici in za molitve v pogrebnem zavodu. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so prispevali ali darovali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo! Ljubi mož, dragi oče in stari oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Vse prehitro si nas zapustil, dragi naš! Lahko bi živel še kaj let in v miru užival večer svojega življenja, ljubljen od nas vseh. Pa je BOG odločil, da Te že sedaj pokliče k SEBI in da Te bogato nagradi za vse dobro, ki si ga na tem svetu storil. Mi Te pogrešamo vsepovsod. Saj si nam bil tako ljubezniv mož in tako skrben in dober oče! Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah. Žalujoči: JENNIE — soproga RAYMOND, DANIEL — sinova CONSTANCE por. PIERCE — hčerka MILLIE, DIANE — snahe Cleveland. 12. septembra 1962. FRANK — zet 3 vnuki in 4 vnukinje IVANA PUGEL (Minn.) — sestra OSTALO SORODSTVO. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgubili smo iz naše družine pre-Ijublieno in nikdar pozabljeno mater, staro mater in sestro Mary Mohorčič ki je previdena s svetimi zakramenti po 14 letni bolezni izdihnila svojo blago dušo in za vedno v Bogu zaspala dne 23. avgusta 1962, v starosti 76 let. Doma je bila iz Drašče vasi, fara Šmihel, odkoder je prišla v Ameriko pred 58 leti. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila položena k večnemu počitku na 25. avgusta 1962 na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvalili Rev. Jošt Martelancu za obiske v bolezni in za podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajškove pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Ravnotako naj prejmejo najlepšo zahvalo Msgr. Louis Baznik, Father Rupar in Rev. Raymond Hobart. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so jo obiskali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Posebna zahvala sosedam Mrs. Alich in Mrs. Levstek z Bonna Ave., ki so pomagali ko je bila bolna in pri pogrebu. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojno pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti želimo izreči našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnici okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. j Enako naj tudi sprejmejo našo prisrčno zahvalo članice deklišKe Marijine družbe fare sv. Vida, ki so se udeležile skupno in molile ob krsti. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ, Oltarno društvo pri fari sv. Vida in S£Z št. 25 za molitve in udeležbo pri sv. maši in zadnjem sprevodu. Posebno pa prisrčna hvala nosilcem krste, ki so jo spremili do groba in položili k večnemu počitku. Prisrčno se zahvalimo pogrebnemu zavodu Zakrajšek za vso prijazno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljena in nikdar pozabljena mati in stara mati! Božja volja je bila, da si se morala ločiti od svojih dragih in bridka žalost nam teži srce, ker Te ni več med nami. Toda tolaži nas le misel, da si rešena trpljenja in v glo-i boki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: JOHN, sin MARY, hči TEREZIJA STRNAD, sestra v starem kraju PAULINE, snaha MARY FRANCES, JOHN, JIMMY, BARBARA ANN, vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio, 12. septembra 1962.