List 43. D d a r Tečaj rtu v ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 23. oktobra 1867 Gospodarske stvari. Na R usovskem ■^■»co 1(1 U O V V O ft, U Ui , III tem velikem cesarstvu ugodn če tudi ni bila letina povs od v Kako letošnjo letino po svetu? lahko v tuj dežele prodal > boj vendar mnogo žita e avgusta meseca so iz Rusovskega 2 milijona četvrtov (1 četvrt meri po naše našem (avstrijskem) cesarstvu je letina 3 vagane) izpeljali v tuje dežela, kakor drug leta večidel prav dobra ; tako ? da so nektere dežele toliko pridelale zlasti pšenice in koruze, da morejo podpirati druge dežele in so tedaj veliko svojega pridelka v vna-nje kraje prodale. Tudi živinske krme in sadja se je přidělalo obilo, hmelj je dobro obrodil, in tudi s krom-pirjem se skor povsod hvalijo. Vinski pridelek je bogat in vino bode dobro. Na Ogerskem in Hrvaškem in v Slavonii so přidělali pšenice toliko, da najstareji ljudje lah ke Zraven Ogerskega, Moldave in Vlahije so letos v Ameriki največ pšenice, koruze in ovsa přidělali. Iz vsega tega se vidi, da so slab letine na Fran cozkem, Angležkem, Spanjskem, Portugaljskem m Belg Sploh pa je letina taka, da ne bodo Svaj pomanjkanja trpeli, ako se oskrbijo s pridelkom tujim Ce pa tudi ne bode po takem vendar se bode t ikj manjkalo žita ? cena miraj precej ne iio tolike žetve, al zrno ni kaj kleno lie U U UJ JLI JU \J lUUI\t( íi^ttv J c»i ûiuv Ul »MJ IlLlVliU , ItViiûO pšenice do 82 funtov vagán je veliko. Najslabeja v našem cesarstvu je letina v Galicii (Poljskem), kjer sta dež in toča veliko škodo učinila. Na Nemškem so mislili, da bojo veči pridelki; zmotili so se, zlasti v južni Nemčii, kjer je pridelka držala. Po mislih kmetijskega sležkega časnika se vendar ni še više cene bat j še nekoliko pasti, samo pri rži ne ampak ko pa ker da utegne rži se je skor povsod le malo přidělalo. To misel pa, da se žito ne bode še podražilo, podpira omenjeni Časnik s tem, manj kot v severni. Na Angleškem se letina imenovati, zlasti slab v se srednja ne more da pravi njim že oskrbele žita 1) dežele, ki potrebujejo , — da ki ga niso izmlatili, tujega žita, so se ž na Nemškem Še veliko da pridelek je pšenice in ovsa. Angleži nikoli ne pridelajo toliko, kolikor potrebujejo žita; ker je bil tedaj letos pridelek slab in ostankov od lani tudi ni, zato bojo letos potřebovali veliko tujega žita. Na Irskem je bila letina bolja. Francozi bojo letos potřebovali veliko tujega žita sená přidělali > žitom Pirj da tedaj ne bodo ikj so povsod mnogo živine krmili se so skor povsod přidělali mnogo krom-in po takem bode za živež človeški sèm ter tjè so večidel tudi povsod sočivja zalegel krompir, in da 5) (fižola itd.), pa tudi ajde přidělali precej ? krajih kajti letina je bila pičla, in to najbolj v južnih PoglejïïlO, kako Se gOdí S pogojzdovailjem Krasa. Kdor koli potuje od Postojne proti Trstu, mora si ? ki so sicer najbogatejše. Pšenice je malo rži m ovsa. , pa Zato so Francozi samo iz Ogerskega da tudi naročili pol milijona centov žita. Preračunili so bo letos šlo iz Francozkega za žito v ptuje dežele 300 misliti, da je zašel v arabské afrikanske puščave miiijonov frankov (1 frank je po našem" denarji 40*5 je na vse strani skor vse tako golo in kamenito, ker da krajc.) Algi eru (Afriki) je zeló slaba letina » aiglCl U. ^XIH mi y JO ÛCIU Oiaua l^uua , vsega , umjmu OV I;iigit » ^v/JViUMionm J.ÍU maníka; ondotni prebivalci gonijo svoje čede v pri- vedeni in izurjeni možaki posvetovat se, kako bi bilo 1 * 1 " „ . . . v mogoče, golemu Krasu spet potrebno nekdanjo gozdno na vso moč žali oko. Dosti, jako dosti se je pisarilo o tej zadevi, iz daljnih dežel so prišli v gozdnarstvu iz- morska mesta, da živino menjajo za pšenico in ječmen * S vaj ci so malo žita přidělali, i«au, ua uuju *** »«^m več tujega potřebovali mimo druzih let ; krompirja imajo žalostni podobi —• prava puščava tako da bojo odejo povrniti. Al pri vsem tem ostane Kras v svoji » • • v^l j • !• v v • ! dosti. Na Laškem so v Lombardii in Beneškem loge Deželna vlada primorska se je vrlo poprijela na-, pogozdovanje Krasa karkoli mogoče podpirati in mnogo in dobre pšenice přidělali, tako tudi konopelj pospeševati. Ona je pregovorila veliko sosesk (komu- m vina. pravile. Sardinii pa so kobilice veliko škodo na- nov), da so odločile take dele pašnikov (gmajn), kodar Moldava in Vlahija ste zraven Ogerske letos skemu ne odraste se ne sme pasti, dokler ozeleneli les gobcu živm- tudi so v/gciDivc íciua sivomu iiv. uviicotv^, tuvu o\j ograde napravile, v milijona kvar- drevna semena sejejo, pa tudi od vlade přejeti drevni v kterih najbolj blagodarjeni. Pravijo, da okoli trov kvartér meri Čez 4 vagane) bojo žita lahko sadež sadé. Tako je vlada razdelila to leto drevnih prodali v tuje dežele. Po vsej Turčii se je žita přidělalo obilo. Na Dánskem je žitna letina precej dobra, so přidělali obilo, krompir je bolezen zeló pokvarila. sadik 42.900, in semena 230 centov, oboje bilo je raz- sená nih plemen. Krašovci so se prebudili, začenjajo spo-znavati dobroto tega početja, in upati je po takem. da bo sčasoma Kras se predrugačil in spet svojo nekdanjo Na Švédském in Ňorveškem je žita malo, gozdno odejo dobil, namreč ta, kar ga spada pod pri- sená obilo. morsko vlado. « 353 Kaj se pa v enaki namen poeenja po Krasu, kar ga spada pod kranjsko vlado? Na ravnost moramo reci — nic! Kras se celó širi s tem, da se veliki del gozda postoj nske cesarske grajščine neusmi-ljeno podira! Kaj pomagajo vsi naši poduki, kterih nimajo „Novice" že na cente, — kaj pomagajo najbolji sveti kmetijske naše družbe, kterih je že registratura polna, ako kranjski posestniki s prstom kažejo na to, kako se godi Krasu, ki je v državnih (cesarskih) rokah. Kam bo naš ubogi Kras po takem početji přišel, kako bo mogoče dalje hujši burji se v bran postavljati, sam Bog vedi! Zadnji čas je, da c. kr. vlada obrne svojo pozornost na naš zanemarjeni Kras, da skuša prihraniti saj to trohico lesovja, kar ga še stoji, — da enako c. kr. primorski vladi podpira na javno korist vnete kraške posestnike v njihovem trudu za pogozdovanje Krasa. Dr. O. 0 uravnavanji in gospodarstvu kmetij spioh in nekoliko besed o umném kmetovaiiji. (Dalje.) Pripravili in oskrbeli smo vse; zdaj je treba, da napravimo osnutek (plan) svojemu gospodarjenju. Sestavili bomo kolobár ali vrste nje sadežev (Rotation, Feldsystem). Ravno ta beseda „kolobár" je, o kteri hočem posebno govoriti, ker kolobarjenje je djanje, ktero je naj-imenitnejši del gospodarjenja. Ker je pa ravno v naši ljubi domovini kolobarjenje še premalo znano, zato bom poskusil, kar sem se učil od modrih mož, popisati bolj na drobno; upati smem, da bode vsak, kdor ima splon duh napredka in ki želí premoženje svoje pomnožiti si, ta moj spis o kolobarjenji dobro prevdaril, pa tudi po njem se ravnal in v prihodnje umno obdeloval polje, da ne bo več ropal zemlji njene moči, ampak po pa-metnem kolobaru skrbel za to, da zemlja vedno pri moči ostane. Verjemite mi, da s samim gnojem ne bomo polju vedno moči ohranili, ampak le tedaj, ako g n o j i m o in umno kolobarimo. Kaj je toraj kolobár? — Kolobár je v r s t e n j e rastlin na njivi tako, da se v pravem redu od leta do leta menjajo pridelki. Dobro sestavljeni kolobár zemljo vedno pri moči obdržuje; on nam kaže, ktero rastlino naj sejemo za drugo, da vsaka dobiva iz zemlje, čeaar se njej prileže. Nektere rastline potrebujejo mnogo fosforo-kisline, kremenine itd., nektere mnogo raznih soli, pepeličnega okisanca, sploh pepelikovih soli (Kalisalze). Rad bi prostim našim kmetovalcem prav do picice razložil, ktere stvari so učeni možje, ko so razkrojali mnoge rastline, našli v njih pepelu. Al to vse preu-čene reči, ktere le učen člověk razumeti more. Drugi naši kmetovalci nam že morajo verjeti, da ene rastline o b s t a j a j o iz enih tvarin , druge iz druzih , tako na priliko ko ruža iz druzih, krompir spet iz druzih in tako dalje. Iz tega pa se lahko vidi, da razne rastline tudi razoi (mnogovrstni) živež od zemlje tirjajo. Umno kolobarjenje tedaj zahteva, da na tanko prevdarimo, ktere rastline ta zemlja rediti more, ktere druga, kako naj se vrstijo rastline na njivi, da jej ne izpijejo vseh redilnih moči. Naj omenim rastline po vrsti, ktere zemlji posebno njene moči oropajo. V prvem redu stojijo: pesa (za sladkor), tabak, konoplje, koruza, v drugem redu žita, v tretjem sočivje, proso, a jda, v četrtem detelja, čeravno nekteri menijo, da detelja zemljo bogati v njeni moči. Al to je gotovo napačna misel. Uprašam: od kod pa dobiva detelja redivne tvarine ? Gotovo jih jej zemlja daje, toraj detelja zemlje ne obogati; a toliko ie res, da detelja zemljo po pšenici in drugem žitu dobro stori, ker njene korenine globoko v zemljo segajo, toraj iz dna redilne tvarine srkajo ; tvarine pa, ktere so zgoraj v zemlji, ostanejo prihodnjim rastlinam. Zato čeravno detelja redilnih tvarin zgornji zemlji ne vzame, vendar ne smemo reči, da detelja zemlje nič ne oropa ali da jo celó bogati. To nam priča pa tudi ta skušnja: če namreč deteljo kmalu spet na tisto njivo sejemo, ne bo nam dobro rastla, ampak le malo je bomo nakosili. Predno na dalje gremo, čujmo, kako nepozabljivi naš Vrtovec med drugim raznasuje život rastlinski sè životom človeškim. „Vse odsluženo in tedaj za naprej nepotrebno — pravi v svoji „Kemiji" — gré iz cloveškega telesa nekoliko po puhtenji in dihanji, nekoliko se pa spravlja iz celega života v kri, iz krvi v mehur, iz kterega se pa ob svojem času izceja; kar je pa člověk živeža k sebi vzel, da ga ni mogel želodec prekuhati, ali saj , da ga niso mogle ali smele čevne pijavčice posrkati, gré po drugi poti iz njega. Ravno tako gré tudi marsikaj že odsluženega in za naprej ne-potrebnega iz rastlin po puhtenji in dihanji, drugo tako gré pa iz njih po korenikah v prst; tudi rastlin-ske koreninice — postavimo pri kaki veliki móči, kadar je preveč raztopljenih soli — bi utegnile pregladovo srkati, in rastlinam marsikaj v živež pošiljati, česar ne morejo v rej o obrniti. Vse tako , česar ne morejo rastline porabiti, dajo nazaj od sebe ali v lubad, da jim je zlasti pozimi za kožuh, ali pa po korenikah v prst kakor očiten ognjusek. Nobena rastlina ne bi se mogla iz svojega lastnega ognjuska živiti, tudi druga enacega plemena ne ; to nam že naša lastna pamet pravi, in vsaka po več let živeča in močno zablatena rastlina bi mogla poginiti, ako bi si iz lastnega zabla-tenja ne pomagala; pomaga si pa tako-le, da zmiraj naprej v čisto, nezablateno prst nove koreninice pošilj a, zdravega neomadežanega živeža iskat. RazloČuje se pa rastlinsko blato 1) v tako, ki je obstoječe iz čisto že odsluženega — mrtvega, kterega bi menda tudi nobena druga rastlina precej v živež ne srkala, in 2) v tako, ktero so koreninice gladovo posr-kale, kterega pa rastline niso mogle v svojo rej o obrniti, in so ga nazaj v prst kot ognjusek ali ostanek dajale;^s tacim bi se pa mogle mnoge druge rastline živiti. Cesar ne sné gospod, to pride strežetu na hvalo, in kar še temu ostane, to berač rad pojé." Iz tega se bodo naši bralci prepričali, kako potrebno je pri kmetijstvu k o 1 o b a r j e n j e z mnozimi pridelki ali premenjevanje posetve. Njivo preoraj e za nov ali drug sad spraviš blato poprejšnjega sadu na dan, na zrak, solnce, dež, da popred razpade, da razpadlo ali sčasoma segnjito more vsacemu sadu v živež služiti." (Dalje prihodnjič.) Narodne stvari. Ravnopravnost narodna — rešiteljica Avstrije. Govor dr. Lavriča. Gospoda! Přetekli veki so imeli državnike in tudi zdaj ni malo takošnih, ki mislijo, da je tista država srečna, ktera ima državljane samo enega naroda. Ti trdij o namreč, da je potem naj lože vladati tako eno-lično celoto. Ne dá se tajiti, da je taka država čvrsta, in da ne more biti prepira v njej zarad národnosti. Res je dalje, da, če govorijo vsi državljani isti jezik, in imajo v obče rečeno, enake šege, naklone, značaje in sploh enake dobre in slabe lastnosti, da ne more biti težko dobrih postav dajati in izvrševati zlasti, ker je vsega \ naroda splosna omika blizo na isti stopinji državi se lahko napravljajo postave j ki takej je enakopravnost in svoboda nam edina pomoč. se vjemajo s in v tem je moč. Kdor noče djansko v življenje vpe- potrebami vsega naroda, in ki so primerne narodnemu ljati tega načela, ta je vědoma ali nevedoma Avstriji duhu vseh državljanov in občni izobraženosti. Očividno neprijatelj. je dalje, da naposled ni težavno centralizovati vodstva vseh javnih opravil in tako zmirom bolj krepeati javno pred Naj bi zatoraj Nemci in Magjari spoznali, da imajo drugim avstrijskim narodom, vsem pravični biti oblast. Po takem postane takošna država, če ima kajti pravica je sleme vsaki državi! modre in sposobne državnike, krepka in moeocna. Al centralizacije slaba, celó huda stran je ta ? da Nam Slovanom je pa složnim biti vselej in v vsakem obziru, da bodemo mogli v bran staviti se vsa- se zedinjene javne moči prav lahko krivo rabijo, in da kemu napadu in vsakteri krivici. je zarad tega centralizacija zeló nevarna svobodi tudi v In kedar se bo Avstrija v tem zmislu zares pre- ljudovladah ali republikah; saj nas tako zgodovina uči. naredila, potem bo mir med narodi in sloga in moč v Temu vkljub ali morda ravno zarad tega je cen- državi, tralizaciia mikala razne vladarje, ministre in celó ljud- -- > Slovutvene stvari ske poslance, in mnogo krvi se je prelivalo po Evropi da bi obveljala državna ta oblika, na priliko, na Fran- cozkem. Takim državnikom je le za močne države ali prav za prav mogočne vlade mar. Izvestja ali programe Djalo bi se tedaj ? da je nesreća ? država raznotere narode y in prasa če obsega kaka se: ali ne more nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij pa država z mnogovrstnimi narodi složna in močna biti? Ko bi bilo to res, ne bi mogla složna in močna mogoče je, in biti država, ki ima razne stanove, zgodovina nam kaže, da se je zgodilo k aj ti niemogredé nekaj slovniških opazek. Spisal prof. Zepič. (Dalje.) Str. 27. (na) „goréh" namesti na goràh menda 9 da so se razni To vendar nikjer ne. govorijo?! pa „Včasi, pa stanovi iste države med seboj strašno bojevali. je bilo ondi, kjer je kak stan predpravice vžival in pri- stek o v (za ozkimi soglasniki ev) v mn. Na isti strani stoji : redko, dobijo možki samostavniki prira- « meni vilegije. Vsi prepiri in boji so pa hipoma nehali, kedar so se odstranile predpravice vse. Enakopravnost pred postavo pomirila je francozke stanove. Ko bi bilo dalje res, kar sem vprašal, ne čvrsta, složna in slavna biti država, ktera ima držav- znano , morejo ta prirastek * dobivati jednozložni, razun véter, ki Kar je samostavniki ima tudi vetróvi, zlasti na bi mogla glasnikom široke končnike, s predtegnjeno-dolgim samo- morejo izhajati v gen. jedn. na ú ali ijane raznih vér; kajti znano je po zgodovini, da so državljani med seboj strašne boje bojevali zarad vere. snég-á To pa zopet le tam, kjer je kaka vera posebnih pravic hrast pa na a na pr. grád-ú; svét-á; bogá; dúh-á; vál-ú; sláp-ú; méh-ú; sín-ú; stráh-ú; lán-ú; sád-ú; móst-ú; pod. — Ali od vol, sod (Fass), pràg, kmèt, srp, ràk, greh, grób, snôp in i. t. zèt nisem nikdar slišal nom. mn. volovi, sodóvi ) vživala in nad vlado vala druge. Zginili so pa ti boji precej potem, ko se je enakopravnost zares vpeljala po krist- pragóvi, hrastovi, zetovi itd. janském načelu: vsak je tvoj bližnji. . ~ ...... Evo tedaj pot, po kteri more tudi država z raz- y še J^ 1 a ^ V V JL y Jll 1 CVO l W V JL j U U \j V J. ilUi y ou mai kake dvozložne beséde (razun véter) na pr golobóvi; gavran — gavranovi itd. manj pa od nimi narodi biti složna in mogočna svoje, pa ne na videz in Dajte vsacemu lób od máček od go-ali mackovi, od m u tec y na nici in djansko, in zginil bode vsak papirji y ampak v res- in u t c e v i Nemec — Nemcévi. Toliko k temu pravilu. Na isti prepir strani stoji, da se v genit. dvoj. in mn. pri samostav- Podelite narodom enakopravnost in svobodo, nikih ženskega in srednjega spola e ali i vrine med in vsi narodi in vsi državljani bodo mirni, kajti nobeden končne soglasnike, ako je sicer besedo težko izgovarjati. ne bo imel pravnega vzroka, da bi se pritoževal; in Točnije bi bilo rečeno, da se tukaj vrine sploh e in država bo čvrsta, ker bo vse pravične okoli sebe zbrala pred j i na pr. sester, ladij (od sestra, ladja). Str. 28. m jih vezala zastava, na kteri ste pisani te dve besedi: „Jože-eta, Mark a-ata, Luka-ata itd." Sloven- yy vsacemu svoje!" ska govorica na več mestih, zlasti na gorénskem y sloga Vsak narod živi potem svoje sposobno življenje, in s Hrvati in ostalimi Slovani, in stara slovénščina ne se vlada po svojem značaji, naklonu, po svojih šegah, dopuščajo nam jemati v knjižni jezik tega t pred sklo- lastnih imenih na samoglasnik izvzamši one m vlada se potrebah in raznih svojih lastnostih svojemu primerno, vsi pa morajo ljubiti središče jim zagotavlja in hrani take dragocenosti. bistju ktero nili pri na e é ta J\ v starosl.); torej: Tóne-eta, Francè- y Tomè-éta y pa ne Márka-ata, Lúka-ata y sploh nekaj takej državi je sicer postavodajanje in vladanje Máli-ita, Metelko-ota, Bráčko-ota, Perko- bolj različno, zatoraj teže, pa tudi slavneje. ota, Gúzi-ita y Drug dobiček je ta, da je v takej državni zvezi Mali-ja-ju, Gúzi-ja-ju itd. ampak: Mark a (o)-a-u, Luk a-a-u y sem užé svoboda najbolj zagotovljena, ker se vsak narod v f uc1 rekel O v VVVUMI UWJ MV1J AIU^VIU Vijena y XVU1 O^ V O cl IV JLLCtl \j\jl UU1 1 V^IVVl pTl ^giagV/iU y V U1JLLLL tUUl U ML IX CA)J y «V/ JV f wxvawuj ceniti sebe in druge, in ker je svoboda vsem raznim premalo jemal obzir na naglasek. To mi daje povodu narodom podeljena, vsacemu posamnemu narodu naj- da tukaj ob kratkem izrečem svoje mnenje o slovén- ■■ " W^M . da glagolu' ť, velím tudi tukai, Kakor da se je v sklanji bolje poroštvo, da jo sam ohrani. ski ákcentuaciji. Za naglašene zloge mislim Nepravična in prenevarna pa je naredba, po kteri potrebujemo v slovenskem štiri znamenja akcentna ali narod predpravice vživa, kajti kolikor se enemu naglaske: (f), (A), in moka, most, tèle. kajti kolikor se enemu naglaske: (f) vol. in (^): moka, most, tèle, ivâk narod predpravice y^iva^ najn auimiu ou uuujluu. več dá, toliko se vzame drugim. Iz tega pa naravno nastane zavidnost, upor in strašna nesloga; a potlej dr- strešico ali cirkumfleks, a za zategnjeno-dolge ostrivec Zakáj predlažem za predtegnjeno-dolge glasove žava hira , moč jej gine, in lahko se zgodi vname notranji boj med narodi in državljani državi in državljanom grozna nesreča. y da se y kar y ali akút, imam tá-le dva razloga: 1) je Je naglaskov tudi v grŠkem njeno-dolgi glasovi ta ista raba teh , vv je, da dobivajo predteg-cirkumfleks, a zategnjeno-dolgi akút to Gospoda! Avstrija obsega razne narode; o njej na pr. nom (skrčeno iz noiéw), èatœç (iz é craw g), xça veljá tedaj vse, kar sem ravnokar razložil. Zato in ker TBITB (iZ ni mogoce odstraniti teh različnosti, in ni mogoce XQaréets), xqcctsitcov (iz xQatesrœv) itd. Iz teh pre- l/VVI-V ^ JLXJ J y v w r \ ^ ^ ^ ^ ^ ^ J — „—. ■ » w^ — izgledov se vidi, da v grškem ima cirkumfleks óna liti avstrijskih narodov kakor stare zvonové, dolga slovka, ki postaja iz dvéh samoglasnikov ? kterih prvi je naglašen oštro, a akut óna dolga slovka, ktere drugi samoglasnik je oštro naglašen, torej je oa — ocu, à ~ œcc y rj — érj itd., a a — ccá, t] — srj, œ — ocó itd.; in 2) tudi Srbje in sáj nekteri Hrvatje rabijo akut za slovke zategnjeno dolge, a cirkumfleks za predtegnjeno-dolge (po imenu pak ima Vuk v srbskem rečniku to akcentuacijo) na priliko duša, vráta, vrábac itd., glâd, sunce, grád, gužva, gôst itd. Tudi je treba pametiti, da je pri nas postalo státi iz stojáti, báti (se) iz bojáti, a pâs iz pojas. K temu imam še dodati, da odprti e in odprti o po mojem mnénju v slovenskem ni nikoli dolg, ampak da je časih lé ostro ali kratko naglašen, da torej ne veljá pisava kosa, zemlja, mogla (morem), rêbro itd., temuč da je treba pisati kosa, zèmlja, mogla, rèbro itd. Dozdaj sem našel samo tri beséde v hrvaškem, ki imajo namesti slov. odprtega o ali e zategnjeno-dolgi naglas : vojska, óvca invréme (—vrijeme). To napome-nivši še dostavljamo, da nektera sklonila ménjajo naglas v korenu ali osnovi (menda so bila ta sklonila iz-prva dolga, kakor so še zdaj sáj déloma v hrvaškem in češkem). Naj sledi zdaj za primer nekaj beséd, kako bi se sklanjale po predloženi akcentuaciji: 1) jelen, 2) jeléna, 3) jelénu, 4) jeléna, 5) jelénu, 6) jelénom; mn. 1) jeléni, 2) jelénov, 3) jelénom, 4) jeléne, 5) jelênih, 6) jeleni; 1) klobúk 2)-úkaitd.; 5) klobuci; v mn. 5) klobûcih, 6) klobûci; 1) mesár 2) -árja itd. v mn. 5) mesârjih, 6) mesarji; 1) grob, 2) groba, 3) grôbu, 5) grôbu, 6) grobom; mn. 1) grôbi, 2) grobov ali gro- bóv, 3) grobom, 5) grôbih ali grobéh, 6) grobmí; 1) tât-, 2) tatû, 3) tátu, 5) tátu, 6) tâtom; mn. 1) tatjê, tatovi, 2) tatóv, 3) tatêm, tatôvom, 4) tatí, tatove, 5) tatéh, tatôvih, 6) tatmi, tatovi; 1) prosô, 2) prosâ itd., mn. 1) prósa, 2) prós itd., 1) sèlo, 2) sèla itd. ; mn. 1) séla, 2) sél, 5) sélih itd. ; 1) kopito, 2) -ita itd. ; v mn. 1) kopîta, 2) kopît itd.; 1) sito itd.; mn. 1) sîta itd.; 1) čelo, 2) cèla itd., mn. 1) čéla, 2) čél itd.; 1) okno, 2) okna itd.; dvoj. 1) ókni, 2) oken itd., mn. 1) okna, 2) oken itd.; 1) dúša, 2) dúše, 3) dúši, 4) dúšo, 5) dúši, 6) dušo (o postal iz eiTft); mn. 1) dúše, 2) duš, 3) dúšamitd. ; 1) gora-2) gôre gorê, 3) gori, 4) gorô, 5) gori, 6) goró (o ^ oiS\) ; mn. 1) gore, gore, 2) gór, gorá, 3) gôram, goràm, 4) gorê, 5) gorah, gorah, 6) gorami, gorâmi, a dvoj. 3) in 6) gorama, gorama; 1) pámet, 2) pámeti, 6) pâmetjo; 1) klôp, 2) klopí, 3) klópi, 5) klópi, 6) klopjó (pod klôpjo); mn. 1) klopí, 2) klopi, 3) klopêm, 5) klopéh, 6) klopmí ; 1) peč, 2) pecí, 3) in 5) péči, 6) pečjó itd. Dat. in instr. dvoj. ujemlje se sploh v naglasu z dativ. množ. (razun na pr. gorâma, goràm). Tudi moram tukaj ome -niti, da imajo tudi nekteri predlogi upljiva na naglas; zobe, v zobe; očí, v oči, nocí, do noci, vodo, na vodo, pomoč, na pomoč, gorô, na gôro ; rokê, v (na) rôke ; uhô, v uho, nogê, v nôge, glavô, na glâvo, vrtá, do vrta, nebâ, do neba, pesti, v pesti (acc.), tate, po tate, vode, brez vode, lase, v laše, senâ, do sêna, do polti, gradu, do grâda, okô, v ôko itd. — Iz navedenih iz-gledov se vidi, da ima upljiva na naglas v deblu sklonilo v I. sklanji lok. ih in instr. i (nom. stolárji, lok. stolârjih, instr. stolárji), v II. sklanji pa o v instr. (lipa instr. lîpo) in sploh izlizano sklonilo druzega padeža mn. (starosl. i ali i») pri možkih in srednjih imenih (kôza, kóz, las, lás, mož, mož, lônec, lónec, kónj, kónj, kóža, kož, lipa, lip itd.), nadalje da pri srednjih imenih v mn. in dvoj. naglas na deblo pada s sklonila (kolô, mn. kóla) in se tudi ménja, nazadnje da nekteri predlogi naglas iz sklonila nazaj vlečejo na deblo. Želeti bi bilo, da to stvar točno preiščejo možje, ki imajo priliko vec občiti s slovenskim narodom, kakor jaz. Jaz sem to reč le hotel sprožiti. (Dal. prih.) Slovensko slovstvo. * Stovenska Talija, zbirka dramatiških del in iger. Na svetio daje dramatiško društvo v Ljubljani. Ravnokar prišla sta na svetio vezek 2., ki obsega igri „Ultra" in „Na mostu", obe iz českega poslo-venjeni, tedaj izvirno slovanski in vezek 3., ki obs ega po Raupachu poslovenjeno igro: „Mlinar in njego va hči." Oblika je enaka „Cvetju" in cena nizko postavljena, namreč vsakemu vezku 25 kr. Vezek drugi obsega 66 strani, tretji pa 80. Prvi vezek: „priro čna knjiga za slovenske diletante" se tiska ter skoraj iziđe. „Slovenska Talija" bode na prodaj po vseh bukvarnah, kjer se po navadi dobivajo slovenske knjige po ceni, ki je tiskana na vsakem posamnem vezku. Naj bi jo rodoljubi pridno kupovali in pristopali dra-matiškemu društvu, da bode krepko napredovalo. * (Kuharicam.) Znane so nam naših kuharic želje po novih kuharskih bukvah. Tem željam se bode v kratkem vstreglo, kajti že je v tiskarnici rokopis, kterega je gospodičina Neža Lésarjeva spisala po narekovanji gospé vdove Magdalene Pleiweis-ove, na dolgo in široko znane bivše kuharice ranjkega knezoškofa Antona Aloj-zija. Okoli novega leta menda že pride ta knjiga na svetio. Jaz imam čedno ljubico. Sp. Fr. Z. Jaz imam čedno ljubico, Koj za-njo kri prelijem; Kar pametim, že ljubim jo, In venčeke ji vij em. In komur še neznano je, Kdo brhka je deklina, Povem mu častno njeno ime, Glasi se: domovina! Dovolj sem videl že svetá, Deklet pa cele roje; Al nezbrisljivo v dnu srca Mi vlada dekle moje. Že mlaď ga njen pogled me zgrel, Ko blagi žar poleti ; Al nisem upal nisem smel Srca ji razodeti. In ker bahanja znala ni Ko druge tovaršice, Zasmeh so revi sipali U prostomilo lice. Kak jokala na skrivnem je, Kak milo žalovala, Kak ji je pokalo srcé, Kak solze je skrivala ! Me zbodlo je to videti, In kri je hudo vrela, Ter svetli meč opasem si: „Ti ljub'ca bod' vesela!" Dopisi. Z brkinskih hribov na Přímořském 12. okt. — Bendimo smo imeli zadnje dni septembra v naših hribih, in sicer v vremenu zeló neugodnem. Pridelek je vendar boljši mimo lanskega pridelka. Sadja sploh je vsakega nekoliko. Hvaležni bodimo svojim prednikom, da so nam marsikak sadek požlahnili! Bili so umni in 355 izeló pridni v sadni reji; kajti bilo jim je težko v hrib ker sem omenil zemljevidov ZiCiu unuiii v aauLii ivajti uiivj J^ixi jc v uuu ».a, j\oi oclli uiucuu ígouhjcviuuv , Se mčtic^č* uc in graben in med grmovje sadja saditi. Zato jih po- šolski deski, da bo narisai avstrijsko cesarstvo malega dečka raz- snemajmo tudi mi, da si pri vabimo več denarcev. Sedaj so čeŠplje mernik po dinarji. Boljša jabeika gold. UVAW^I. V^VUIAJ. J UU k/v/ liunoai avoiii oav vv/Qai otvu y LCkli' dělil ga v posamezne kronovine, pokazal gore in vode, se v se prodati nismo mogli. Žalibog, da morem reči, da so mnogi naši ljudje 2 gold, cent, kterih v prejšnjih časih , nekdaj so bile po gol- povedal glavna mesta, načrtal železnice, domá lahko prodajo Čudi is se mu po Skoda prenemarni v toliko koristni sadjereji! nam je to, da tudi pri nas vlada še ona misel, da brez dečku, ki se tako spenja po deski in ne more doseči vrha, ker je premajhen, pa vendar toliko vé. Mislil viu« , ivoi jo ^icuiajucu , ua vcuuai tuuiiu vc. JJJ.isi.il boš, ta je v šoli gotovo edini, ki kaj tacega zná in je velika morebiti naučen za gIej izpit f da delà kot orgljice. In pričakoval sem tudi jaz, da bo omenjeni fante branja in pisanja se lahko živi, in da v marsikteri hiši dobil prvo premijo, pa premije mu neusmiljeni gospodje j • vf v _ tici se kak goldinarček. ki bi se lahko obrnil za kako podučno knjigo, ^«om« za vpis v družbo sv. Mohorja. Kdor dan danes kmetijstvo in obrtnijstvo čedalje bolj naprej hiti, ne bere, kaj po svetu boljega znajo « w •• VI 1 a • V V 7 za „Novice" in kak drug časnik > y ali ko dali niso, — še le prvi je bil pohvaljen. Sola ta namreč ima vsaj 30 učencev in učenek, ki vedó vse domače gore, vode, mesta, trge in ceste, ki poznajo vse posa- nic kot mi, tak mezne države evropske y ki vedó narisati vse dele božji volek na lastno svojo s kodo. opasujmo uma svitle meče, berimo, napredujmo! ostane svetá, ki ti bodo pripovedovali o daljni Kini tako kot Zato, rojaki, o Mehiki; tu ti bodo z dotično zgodovino kazali kraje Brkin. kjer se je voj skoval naš Maks z nesrečno Kveretaro vred, ki mu je vzela življenja blago luč. Ta geografo- Iz Središča. F. — 10. dne t. m. se je pripetila manija se je iz šole vèn tako razširila po šentviški fari pri nas čudna nesreča. Mlinar si je (to pač ni bilo da je neki oče pripovedoval o sinu, ki mu je porisal modro!) v mlinu na Dravi zakuril; pogasivši ogenj, se že vse hišno ozidje z raznimi deli in deželami svetá. apnom", je podal domů; al žalibog! tlela je iskra v panjači ; okoli Prašali so očeta, s kakošno kredo ^ daje risal fante? je začelo vse žrjaviti in v trenutku seje mlin vnel. Vse Í"e zgorelo; kamenje je v šajko popadlo; tudi ona bi >ila zgorela, ko je ne bi mlinarji prevrtali, dajeutonila. _ _ _ Res čudna prigodba, da je mlin na veliki vodi zgorel! vsako nedeljo morala razjasnovati odraščenim ljudém Iz Dolenskega. Z. (Šentviška sola na Dolenskem.) na zemljovidu kraje, kjer so se vojskovali naši vojaki pravi oče na to, „vsaj krede ne premore In v vlanskem vojskinem času je 121etna deklica iz skoraj St. Vida , imenujejo jo „ učeno Sentvičanko" Začetek novega šolskega leta v listu 32. pregledujem „Novice* i m dobim besede: „Izobraženje je na Dolenskem že tako napredovalo, da izmed sto ljudi znajo kaki trije brati in pisati." To pa ni misel „Novičina", in med njimi tudi marsikteri domaćin, sin fare šentviške. Na^to pa, kar sem povedal, pravi mi morebiti pisač da on tudi vé, da se dolenski otroci , da pa pozneje vse poza- tak v „N. F. Presse", v šoli marsikaj učé in naučé bij o kar so se učili. ampak tako je pisala letos obrekovalka „Neue freie Presse" na Dunaji. „Novice" se tej misli krepko ustav-Ijajo in tudi meni se, ko to berem, vriva prizor s pre- teklih šolskih počitnic, ko sem bil avgusta meseca pri „Pressinemu" le to v zobe povemo Kdor bi tako ugovarjal ? šolski preskušnji vŠt. Vidu na Dolenskem. Tukaj ima krog 5000 duš naj pa raji po vsem svetu šole zaprè. Po takem bi šole bile pozabilnice, a ne učilnice. Obrekovalcu , da v to faro, ki čez 30 listov ali „Danice" y sem izvedel. koliko veljajo one „Pressine" besede. Naj ali „Novic" dohaja in teh si gotovo ne naročajo šolski otroci povem tu nekoliko o šentviški šoli in o Šent vica"- ampak odrasli. Letošnji koledar družbe'sv. Mohora X . _ _ . 1 • v i v AA 1 v *1 t • 1 • « nih, leta. 7 morebiti bo primerno začetku novega šolskega pa tudi našteva čez 80 družnikov K ki so tudi brez iz-Fantje in dekleta berejo pri skušnji spretno da je kaj, in vse brano vedó v lepi svoji besedi povedati. Kako znajo kaj krščanski nauk? Mladina dobrega spo-mina se res sploh lahko naučí iz glave veliko in veliko ; pa kako kaj ume šentviška mladina zeló težko tvarino krščanskega nauka? r— ----—. ~ ----— , , ... «v, jeme skoraj vsi odrasli. Smem tedaj poprašati: kje na Nemškem, „N. F. Presse", pokažeš faro toliko ? > ki bi brala Poglej še v nedelj s ko šolo in videl boš zbrane tu odraščene fante in dekleta 7 možé in žene; zvesto Tako da se poslušalec poslušajo nauke svojega g. fajmoštra, ki jim berejo in skih in svetnih vednostih, še celó jela ■ pa saj celó v začetni fiziki. ne bo ver- mora čuditi modrému delovanju učenikovemu in bistrim razlagajo slovenske časnike , ki jih podučujejo v ver- mladim glavicam. Mislim si sedaj, če so otroci v težkem umenji krščanskega nauka dosegli tako stopinj o izobra-ženja, znali bodo pač tudi pisati. In glej, na mizi ležé spisi vlanskega in letošnjega leta. Potrudi se, dopisún „Pressin", „N. F. Presse" Jaz vsaj po vsem tem mislim, da ljudstvo, kakor je dolensko v šentviški fari — in upam tudi drugod še in potuj iz Ljubljane v Št. Vid na Dolen- na Dolenskem in Kranjskem sploh — je tako izobraženo, sko, pogledi spise leta 1866. in tu boš videl spis de- da se sme meriti z v sak i m drugim omikanim ljud-klice Ane Adamljetove, učenke 2. razreda; pritrditi boš stvom, kterega koli jezika v Avstrii.*) moral, da se s takim spisom vsaka mestna šola v Vi pa gospodje nemške straní na slovenskih tleh 7 razredu po pravici ponaša, če ga le ima. Pa ne sama ta deklica piše tako lepo, lepih pisav je še veliko, na-vajal tukaj imen ne bom; le pojdi, dragi, pošteno toraj 7 mirno ! Prepričajte se popred res- nice predno raznesete našo grajo med širni svet. raji sam na Dolensko in prepričal se boš, da si v svojem spisu do „N. F. Presse" grešil zoper 8. zapoved. Postregli ti bodo duhovni gospodje , čeravno se jih morebiti bojiš Le druzega ne tirjamo in tudi nočemo. Spoznati bote morali, če bote iskali resnice, resnico pišite o nas 7 da na Dolenskem pride čas sodim po fari šentviški 7 ko izmed 100 Dolencev ne bodo ; kmalu ki n e zarad slabe vesti, po slovenski navadi — prijazno. Šentviški otroci vedó tudi potrebno o sadje- in sviloreji. bi znali brati in pisati. Kdo pa je podučeval in podučuje v vseh tvarinah Šolska dekleta, ki imajo'daleč domů, učé se, če čakajo skoraj delavne in nedeljske šole še sedaj sam v Soli čez poldan popoldanske šole, nogovice plesti in pletejo šentviški, da je po tej šoli tolicega upljiva na vse Sentie res tako lepo, da mestna šola lepšega delà ne kaže. u vičane inupam na vso dolensko stran? S spoštovanjem čenci pa se skušajo med tem, kdo bolje zná risati zemljevide na šolsko desko. Tako se porabi v šentviški šoli tudi prosti čas v delo, da ne ostaja otrokom nobe- časa nevarnemu nega brezposelnega postopanju. Predno se končá šentviška skušnja, peljem trenutka, nobenega Saj vendar dobro poznamo nemške kmete na Koroškem in Stajarskem, v doljni in gornji Avstrii pa prav dobro. Bog jih že sam ni obdaroval s tolikim talentom, kakor naš slovenski narod ; al tudi šole jim niso nadomestile, kar jim ni prirojeno bilo. Vred. 356 imenujem imenitnega šolnika precastitega farmana gosp. Matija Kulavic-a, kiga bodo pomnili Sentvičanje in upam vsa dolenska stran. Sentvičanje pač ne bodo nikoli upili z učenimi nemškimi možmi na Dunaji : „Šolo proč od cerkve" , ker potem bi — porok sem vam — izmed 100 Šentvičanov res ne bili 3, ki bi znali — po nemški se vé da — brati in pisati. Ka Primskavem nad Kranjem. — Grozepolna bila je noč med 7. in 8. t. m., kajti videli so se trije požari: prvi v Náklem, kjer so pogorele 3 hiše, drugi se je od tod videl proti Dolenskemu, in tretji bil je na Primskavem. Ta vas oddaljena od Kranja četrt ure stoji na prijaznem levem bregu dereče Kokre, ktero so Rimljani imenovali Chorcoras. Ob polnoči omenjene noči začne sredi vasi goreti, in kjer sta zdaj burja, zdaj jug pibala, se ogenj urno razširja, zdaj na desno, zdaj na levo, kakor je sapa potegnila, in v kratkem času pogori 13 posestnikov in 1 kaj žar. — Le čudež mile vsegamogočnosti Božje se mora imenovati: ogenj ob polnoči, ko vse trdno spi, in da en človek ne zgori, tudi živino so večidel oteli, razun pri tišti hiši, kjer se jevnelo; tam je zgorelo 12 ovac, dvoje prešičkov, in pri bližnjem sosedu 2 telici. Toliko več pa se je žita, obleke, živinske klaje in druzih reči v pepel spremenilo. Pripoveduje se, da samo detelj nega semena je za 1000 gold, zgorelo. Res je, zavarovani so bili vsi, vendar-le z majhnimi zneski, ki ne bodo zadosti zdatni, da bi si spet poslopja postavili; lesa ima le málokdo kaj v svojem, kaj pa bo za semena, živež in živinsko pičo, kajti zima je pred vratmi. Res so pogorelci usmiljenja vredni! Tužnega srca moramo opomniti, kako skor ne-verjetno surovost in spridenost je neka drhal o tej priliki razodevala; nekteri so se tugajočim pogorelcem po-smehovali, neki zijale prodajali, roke križem držali ali tabak pili, drugi to, kar ogenj ni pokončal, z dolgimi prstimi ugrabili, in zadnjič še neki, ki so po minulem ognji žganja ali vina siti kakor divje z veri po vasi rjoveli in razsajali. V črne bukve s takimi pošastmi! Nasproti pa zapišimo v zlate bukve ljudomile poštenjake, ki so se pri ognji tako vrlo obnašali; posebna hvala gré Kranjcem. Tu pred drugim imenujemo sledeče gospode : kaplana dr. Strbenca, mestnega župana Matevža Pirea, Petra Majarja, Tomaža Pavšlarja, Franceta Prevca po domače Jahača itd. Tudi iz Senčurja so milosrčni ljudje kmalu prihiteli z gasilnico, kakor tudi Kranjci, na mesto gorišča. Med Senčurjani gré posebna hvala novoizvoljenemu županu Janezu Mas elj nu, po domače Koncu. Za Bogom se moramo tem in še drugim neimenovanim poštenjakom zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ki šteje 66 hiš. — Res je, da hude rane je ta nezgoda, ktere se sumi hudobna roka, ubogim pogorelcem vsekala, vendar se nadiamo, da bo od tod in od tam kaka pomoč prišla; vsaj krščanska ljubezen do siromaškega bližnjega še ni ugasnila; porok tega so nam visokorodni gosp. baron Cojz, vlastník Brške grajščine (res ne brez pomena: Edelstein), ki so s tako znamenitim milodarom ne- srečnike razveselili. Podělili so jim namreč 100 gold, v denarjih, do 100 centov sená in velik voz lepih žaganic, in sicer prec prvi dan po ognji. Kdor hitro dá, dvakrat dá. Bog ohrani še mnoga leta tega v naši okolici in po vsej deželi visokospoštovanega, ljubljenega, blagodušnega dobrotnika. Bog ga nam ohrani! Iz Ljubljane. Odbor c. k. kmetijske družbe je imel v nedeljo sejo, v kteri se je posvetoval še v nekterih zadevah stoletnice, ki se jutri (v Četrtek) praznuje v dvorani mestne hiše in h kteri po družbinih pravilih smejo tudi drugi priti, se vé da le kot poslušalci. V seji nedeljski je odbor v veliko svoje veselje za spomin stoletnice prejel s preprijaznim pismom ve- likodušni dar od 100 gold, od svetlega gospoda knezoškofa, ki so družbi ćastni ud. Gosp. prof. Radnički je poslal že nekoliko izdelanih srebernih in bronastih svetinj (medalij), ki jih je odbor po sklepu poslednjega zbora kovati dal. Kaj krasne so res te svetinje, ktere na eni strani imajo umetno izdelana znamenja kmetijstva, na drugi slovensko-nemški napis v spomin na 100 let, ki so pretekla od 1767. do 1868. leta. Gospodje, ki so se naročili na svetinjo, jo prej-mejo v četrtek, kakor tudi vsak ud pri prihodu v zbornico prejme knjižico „Crtice zgodovinske c. k. kmetijske družbe" v slovenskem in nemškem jeziku, poleg te pa tudi nova pravila in naznanila iz poslednjega občnega zbora kmetijske družbe. Nadjamo se, da se udeleži vse slovesnosti mnogo udov, ker stoletnice so redke in častne. Začne se pa slovesnost, kakor smo že zadnjikrat omenili, ob 8. uri dopoldne s slovesno sv. mašo v stolni cerkvi, ktero bojo prečastiti general-vikar in stolni prošt gospod Anton Kos, ki so tudi ud kmetijske družbe, peli. Pri sv. maši poje, kakor smo tudi že povedali, čitalničini pevski zbor, le to imamo popraviti, da se je po pomoti v poslednjih „Novicah" reklo, da tudi gospodičine pojó pri sv. maši; poje le možki zbor gosp. For s terj e v o mašo. — Zbor se začne ob 9. uri dopoldne. Ob 1. uri je skupni obed v dvorani čitalničini. Zvečer ob 8. uri se začne slovesná beseda, o kteri imamo dostaviti veselo novico, da pride naš izvrstni g. Fr. Grbic, ki je letos v Pragi s toliko sijajnim vspehom konservatorij dovršil, ta dan iz Bistrice v Ljubljano, in da v „besedi" poje „Reci-tativ in kavatino iz opere „Linda di Chamounix" od Donizetti-a za tenorov samospev. Tako bode tudi „beseda" na čast stoletnici v pevsko-instrumental-nem, kakor v dramatičnem oddelku gotovo zanimiva. Iz Ljubljane. Predvčeranjim smo brali v „Ta-gespost" pod naslovom „zur Mahnung" ta-le sestavek: „Zbornica poslancev sedanjega našega državnega zbora vede se kaj čudno; ona se uklanja vladini politiki, želje svojih volilcev pa večidel prezira. To je zdaj vsemu svetu jasno. Njej se to menda dozdeva zrela in pametna politika, zmernost in diplomatična modrost. Ako pa mi nezadovoljni volilci poslance vprašamo: kaj pomenja to čudno njihovo obnašanje? dobimo odgovor, ki se blizo tako-le glasi : „Mi ravnamo tako, ker sedimo pri viru (to je, v državni zbornici); nam se cedí spo-znanje vseh raznih razmer, kterih vi volilci ne poznate pri vsi svoji dobri volji in jasnem razumu." Ta skrivnostni odgovor se pa prav po domače glasi tako-le : Volilci, vi ne umete politike, ktero m i delamo ; vi ne morete videti, kaj se godi za kulisami; le pri miru in tiho bodite o tem, kar mi delamo, kajti mi smo poslanci, vi pa ste le volilci." S tem odgovorom nas to-lažijo naši poslanci. — Ljudstvo pa ima o tem vse drugačne misli, in te bi poslanci lanko pozvedeli z majh-nim trudom, ako bi se v razgovor spustili s svojimi volilci, kar menda ne bi ravno težko bilo, če tudi nova postava o skupščinah še ni potrjena. Zvedeli bi, da ljudstvo nikakor ni zadovoljno z njihovo omahljivo politiko, ki jo delajo na Dunaji. Ljudstvo zahteva pametno, toda določno prizadevanje, polno zavesti. Ljudstvo obhaja strah, da bodo po tej poti rodovi in rodovi morali čakati trdne vsem primerne ustave. Tega strahú mu ne more pregnati naših poslancev zagotovljenje, da bodo na Dunaji že vse popravili, kajti takih zagotovil so se že naveličala naša ušesa. Golo zagotovilo: „poslancem veleva pametna razumnost, da so zmerni v svojih zahtevah, saj nobeno drevo ne pade z enim mahom", to zagotovljanje nam ne ustreza, ž njim ni nič povedano. Druge države so — se ve da — potrebovale več časa, predno so se politično razvile; toda one so 357 lahko polagoma delale, ker so prej začele razvijati se. Avstrija pa, ki ima kar naj prej mogoče popravite zamude preteklih stoletij, ne more čakati tako dolgo, kakor so eakale njene sosede, sicer se utegne primeriti, da jo z nova zadenejo velike nezgode, ki so jo že večkrat prihitele. Kar pa tiče hvalisano zmernost v zahtevah, to res vidimo v tem, da so Êoslanci yedno prav toliko svobodomiselni, kakor baron >eust, in da zahtevajo le toliko, kolikor so že naprej prepričani, da dosežejo. „Tega ne dosežemo, zato tega tudi ne zahtevamo" — to je geslo poslanški zbornici. Zoper to čudno modrovanje govorilo in pisalo se je že marsikaj; a mi mu odgovorimo z vprašanjem: Ali ni državnemu zboru v prvi vrsti dolžnost: izgovoriti želje in zahteve ljudstva — in se le v drugi vrsti je vprašanje: ali je kaj upanja, da se že v tem trenutku spolnijo one želje in zahteve? — Ce tudi, kakor je našim bralcem znano, je „Tagespost" na-sprotnica naša, vendar si nismo mogli kaj, da ne bi bili njenega „opomina" vzeli v. svoj list, ker — skor bi smeli reči, — tudi vsem slovenskim rodoljubom prav iz srca govori v tem trenutku, ko so nam dunajski časniki přinesli glas, da so 17. dne t. m. naši poslanci gospodje Svetec, dr. Kl un in Lipoid (g. Lenček je zbežal), odcepljeni od svojih tovaršev : dr. Tomana, Pintarja, grofa Barbota, Crneta, Dalmatinca Lj u b i š e, Poljakov in Tiroljcev, glasovali za tako prenaredbo februarskega patenta od 1861. leta, kakor je je želela nemška stranka državnega zbora in je po godu nemškim centralističnim listom, ker v „centrum" (državni zbor) vleče take stvari in še celó ubogo ljudsko šolo, ktere so bi st vene deželnim zborom, ako hočemo, da postane toliko po-vdarjana avtonomija vendar kaj več kot — senca. Da smo kaj malega po tej novi „ustavi" dosegli, ne tajimo ; da se je taksativno izreklo (naštelo), kaj da pred državni zbor gré, to je tudi nekaj vredno, al — deželni zbor bo berač poprej kakor dozdaj. „Februar" ostane „februar" z malo premembo! Skoda, da so ga prede-lovali — oktobra meseca! 119 glasov je bilo za, 46 zoper novo ustavo; le 9 glasov je toraj čezpredpisani dve tretjini bilo za-njo. Ako bi bili Slovenci vsi in še Bukovinci potegnili zoper, pa bi bili podrli to osnovo. Pa dajmo nekoliko bolj na tanko pregledati novo ustavo. Če pogledamo 3. stavek §. 7. nove ustave, vidimo, da ima prihodnjič državni zbor pravice „zur Bil-dung von Gruppen und Vertheilung der Abgeordneten zum Reichstage"; — poglejmo pa zdaj „Anhang zur Landeswahlordnung" zadnjo vrsto, in videli bomo , da je do zdaj le imel pravico „zur Stellung von Antrage n auf Abánderung der Vertheilung" — tedaj ne, da bi bil sklepal in da bi bil skupine (Gruppe) delal. — Po 7. §. je gotovo rana vsekana deželnim pravicam in to — zoper Cehe za Nemce in pri nas tudi zná drugače nam na zlo priti. — Poglejmo §. 11. Koliko je natlačenega državnemu zboru; kaj bo še ostalo deželam?! Gimnazije in ljudske šole spadajo pod državni zbor! — Po sklepih v državnem zboru je nova črka o (§. 11) ustanovila, da državni zbor ima pravico „red" itd. staviti za delegacije. Te delegacije z Ogri imajo po §. 25. 26. in 29. elaborata od 1867. leta po „V ertretungeii der Konigreiche und Lander", tedaj iz deželnih zborov izvoljene biti. To je prevažno, zakaj iz tega bi izviralo, da vse izhaja iz deželnih zborov, namreč: državni zbor in delegacije. Zdaj je pa že prejudikat storjen! — Ce je oblika te ustave res bolj po oktoberski diplomi (§§. 11.12), vendar duh njeni ni v njej. V oktoberski diplomi ima „Reichsrath" le malo in samo naj važneje reči; vse drugo so deželni zbori. Večina deželnih zborov najvećih dežel: Galicija, Česka, Moravska, Tirolska, Kranjska in Primorska so se držale oktoberske diplome; zato je bilo treba zdaj njihovim željam bolj zadostiti, — ali koliko se je? — Morebiti kao pravi, da že zavoljo teh pravic, da sme državni zbor davke privoljevati in odrekati in tako tudi vojake, moramo to „novo ustavo" potrditi; temu moramo odgovoriti, da te pravici je imel vsak deželni zbor pred letom 1848. in da Ce hi se nečejo znebiti teh pravic. In državni zbor s tema pravicama je naš gospodar, deželni zbori ostanejo Še samo senca — ki lahko zgine. Toliko moč državnega zbora je pač „grob" deželnim zborom. In če bi tudi nova ustava v resnici enmalo boljša za dežele bila, vendar ni taka, kakoršno federalisti in autonomisti (posebno slovanski) zahtevati smejo in morajo, in so jo z ah te v ali v adresi zbori kranjski, češki, moravski in tirolski 1867. leta. Ce bi ustava bila „oktroi", bi se že pretr-pela; ali da si sam državni zbor ustavo izdeluje in da temu so pritrdili tudi nekteri naših poslancev, to moramo obžalovati prav iz srca. Kaj morejo naši bratje Cehi, Hrvatje in Mora vani k temu reči? Da Poljaci se danes tako, jutri tako sučejo, to žalibog! je resnica; al tudi Poljaci so zoper to osnovo glasovali, in Tirolci tudi. Po vsem tedaj ne moremo si kaj. da, če tudi prav s težkim srcem bi očitno ne obžalovali, da ni — in to v glavnih stvaréh — edinosti med našimi poslanci, in da sta Svetec in Kl un glasovala za principe, ki so zoper načela, ki jih je trdil kranjski zbor (in v njem tudi ona dva) tako stanovitno, da je bil celó zarad tega razpuščen. Ves svet more ,,No-vicam" spričevati, da so zmerne v svoji razsodbi in da se obnašaj o do naših poslancev tako, kakor zahteva to rodoljubje in poštenje njihovo ; al kadar se zgodi kaj tacega, kar se je zgodilo 17. t. m., takrat je dolžnost naša, da jih prijazno opomnimo: „videant consules, ne quid detriment patria capiat!" — Da gosp. dr. Klun ni glasoval z našimi, o tem se je svet manj čudil, ker ve, da že tudi v nekterih druzih zadevah se je ločil od njih ; al da g. Svetec ni šel ž njimi, to je osupnilo vsacega. Drago nam je tedaj bilo pismo njegovo, v kterem nam razo-deva, zakaj je glasoval za novo ustavo; in da rado-vedni svet njegove motive izve, naj jih posnamemo s prijatelj skega dopisa. „Tisti — pravi — ki smo glasovali za ustavo, smo bili prepričani, da nam nova ustava daje več, nego smo se nadjali; da smo §§. 11. in 12., ki pripoznavajo čisto v smislu oktoberske diplome federativni značaj kraljestev in dežel, potem v §.19. temeljnih državi janskih pravic, ki spozna vaj o in garantirajo enakopravnost, dosegli to, za kar se že toliko let po-ganjamo. Nova ustava naše avtonomije v ničemur ne krati, temuč jo v mnogih receh razširjuje, na priliko, zastran občin, tehniških, realnih in obrtnijskih šol, gruntnih bukev, policijstva etc., ker vse to pade odslej v oblast dež. zborom. — Poljaki so se spodtikali nad §. 11. lit. i od ustave, in nad §. 19. temelj, dež. pravic; zahtevali so oboje v kompetencijo dež. zborov. Mi smo jih sicer podpírali iz solidarnosti, vendar nismo bili v srci prepričani, da bi to tudi za nas Slovence dobro bilo. Namen Poljakov je bil očiten; oni so hoteli s tem Rusine čisto v svojo oblast dobiti; a nam, ki smo v mnozih dež. zborih v manj šini, dozdevalo se je, da bi za nas bolje bilo, ako bi se narodne reči v drž. zboru ob-ravnavale, ker je bolj neutralen in bolj pravičen, nego deželni zbori (na priliko, koroški, štajarski itd.) Naši poslanci, ki so zoper glasovali, storili so to neki z ozirom na Poljake, in neki z ozirom na Tirolce. Tako smo imeli vsak svoje motive. To je gotovo, ko bi se bila ta ustava odbila, ostal bi nam februarski statut ; 358 in jaz mislim, ako je voliti med februarskim statutom in novo ustavo, nihče si nebi dolgo premišljeval." Tako opravičuje gospod Svetec svoje postopanje o glasova-nji. Pri vsem živem in srcnem spoštovanji, ki ga imamo do njega, ga vendar pozornega delamo na to, da pride vendar v deželnem zboru morebiti prilika, da bode njemu samemu presedala ta „avtonomija," ki nam jo ponuja nova ustava. — (lz mestnega zbora.) V pondeljek je bil prvi mestni zbor po preteklih več tednih. Predsedoval mu je župana-namestnik dr. Orel vpričo ces. komisarja g. Hočevarja; veči del odbornikov je prišlo v sejo, pa tudi župan dr. Costa, danes kot odbornik. Po tem, kakor je unidan „Laib. Ztg." hrepenela po zboru, češ, da je rešiti mnogo reči, — da „konkordatne" zadeve gibljejo zdaj svet itd., se je mislilo, da bode ta seja zeló viharna, ako pride konkordat ali morebiti še kaj druzega dražljivega na vrsto. Al — nič ni bilo ; seja je mirno se vršila; o konkordatu in nobeni drugi zoperni reči ni nihče zinil besedice. In tako stoji Ljubljana s celo Kranjsko v vrsti tistih častnih dežel, kterim dunajski judovski listi niso možganov zmešali. — Predsednik je zboru naznanil mnogo reči, med njimi to, da se novi „Hradeckov most" ne bo še (v sredo) slovesno odprl, ker še ni dodelan, — da je dr. Valenta stopil iz mestnega odbora, in bral je pismo c. kr. deželne vlade, po kterem je županovanje g. dr. Costi začasno ustavljeno in vse opravilstvo magistratno cesarskemu komisarju g. Pajku izročeno. Odbornik dr. Bleiweis stavi predlog, naj se to pismo , ker je mestnemu za-stopu zeló važno, izroči pravoznanstvenemu odseku v sporočilo ; odbornik Dežman misli, da naj se izroči policijskemu odseku, odbornik dr. Župan pa, da se izroči obema odsekoma; s tem predlogom se sklada tudi dr. Bleiweis, in zbor pritrdi. — Odbornik Stedry poroča v mnozih stavbinih zadevah, ki so bili sprejeti; dr. Bleiweis poroča o ostrém pismu, ki ga je 1. magistrate svetovalec Gutman zarad Opelnovega ne-spodobnega spiska v letošnjem realkinem programu na-menil realkini direkci i. Ce tudi šolski odsek přiznává, da ta pisarija nikakor ni bila na pravem mestu v programu, se vendar ne sklada z dostojnostjo mestnega zastopa, da bi bil censor tacih nespo-dobnosti; on tedaj nasvetuje, naj se pod klop dene Gutmanovo pismo; v to pritrdi ves zbor. — Odbornik dr. pl. Kaltenegger nasvetuje, naj se dá navadna remuneracija od 20 gld. realkinemu šolskemu služniku; zbor pritrdi. Naposled poroča odbornik dr. S c h ô p p e 1 o mnogih denarstvenih zadevah, pri kterih se je spet jasno pokazalo, kako izveden je dr. Costa v vsem, kar je na prid mestu, in kako prevdarjeno kaže pot, ktero naj mestni odbor hodi, da gré pravo pot na mestni blagor. — Vse slovanské dežele so poslale konec lanskega leta narodnih oblék, narodnega pohišja itd. v Moskovsko etnografično razstavo, tedaj tudi iz Avstrije mnoga zgodovinska družtva, muzeji, nektere matice in posamezni gospodje. Kaj se je iz Ljubljane poslalo, pove-dale so ob svojem času „Novice." Za poslane reci so se delile častna pisma in svetinje, in tako so iz slovenskih dežel přejeli župnik Matija Majar na Koroškem častno pismo, dr. Jan. Bleiweis sreberno, dr. Costa, Franc Sovan, ranjki Jožef Pleiweis v Ljubljani., in Flis, učitelj tehnične šole na Laškem (Tiifřer) na Staj. bronasto medaljo. Ker je „Laib. Zeit." bila tako „prijazna," da je prekrenila „Agramerični" nedolžni dostavek, vpra-šamo jo: zakaj ni nobenega dostavka dodala takrat, ko so se iz Ljubljane pošiljale reči v franco s ko in angležko razstavo in so tudi svetinje iz teh raz- stav došle našim razstavnikom? Se ve da, ko bi tak duh vejal po vseh sercih, kakor v pisateljih „Laib. Zeit.," ne bi ne Pariz, ne London, ne Moskva vedela za to, da Kranjci kaj imajo, kar morejo razstaviti pred svet. — Nenadoma je dunajski vladni časnik prinesel včeraj novico, da za prvega c. k. vladinega svetovalca pride namesti c. k. dvornega svetovalca viteza B o s i z i a v Ljubljano knez Lotar Metternich, še le 29 let star gospod. — Dva stekla psa sta popadala v četrtek in petek po Ljubljani ; brž ko ne bila sta popadena od ste-klih psov, ki sta bila přetekli mesec ubita. Ustavne postave je tedaj dodělala zbornica poslancev, — kako? to smo obširniše razložili vsestavku iz Ljubljane. V pondeljek se je začela obravnava o novi zakonski postavi, ktero smo svojim bralcem že pred nekimi tedni popisali. Naš poslanec Pintar in Tirolec Greuter sta tehtno govorila zoper njo, dr. Megerle-Muhlfeld pa je podiral konkordat itd.J in vsa srečna nemška levica mu je ploskala hvalo ! — Presvitli cesar je odgovoril na adreso škofov; v tem pismu priznava cesar dobrovoljne namene viših duhovnih pastirjev; al to obžaluje, da škofje ne podpirajo vlade, marvec so jej zoperstavili zdaj ? ko je sloga toliko potrebna. Većina državnega zbora je z veliko pohvalo sprejela cesarjevo pismo in tako tudi večina n em-ških časnikov. „Zukunft" pravi, da je dunajski nadškof spet poklical škofe v zbor na Dunaj. — 21. dan t. m. se je cesar podal v Pariz. — V Liki na Hrvaškem strašna lakota tare uboge graničare; „Politik" in po nje „Zukunft" kličeta na pomoč ubogim našim bratom, vsigdar zvestim stebrom Avstrije. Naj se jih usmilijo tudi milosrcni Slovenci! — Vse druge politične novice pa presega zdaj to, kar se pripravlja na Rimskem v papeževih deželah^; zdaj gré za svetno gospostvo papeževo. Cez 12.000 Gari-baldovcev je že v papeževih deželah z orožjem v roči, da vzamejo papežu dežele njegove in Rimsko potopijo v edino Laško. Vojska papeže va znaša komaj 16.000 mož; laška vlada že komaj čaka, da posede Rimsko; češ, da mora punt zatreti. Napoleon se sicer delà še varha papeževega; al — težko da bo boj začel z laško vlado in vnel plamen, ki utegne dalje seči, kakor človeška pamet to spre vidi. Homatije so Jtedaj tú ta-košne, da utegnejo raztresti vsjo Evropo. Časniki pravijo, da se sv. oče podá na Spansko, ako mu sila preti v lastni deželi. Žitna cena v Ljubljani 19. oktobra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60. — banaške 7 fl. 20. — tursice 4 fl. — — sorsice 5 fl. 20. — rži 3 fl. 90. — jeČmena 3 fl. 60. — prosa 2 fl. 90. — ajde 3 fl. —. — ovsa 1 fl. 80. — Krompir 1 fl. 70. Kursi na iiunaji 22. oktobra. 5% metaliki 55 fl. 70 kr. Ažijo srebra 122 fl. — kr. Narodno posojilo 64 fl. 70 kr. Cekini 5 fl. 94 V2 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef BlaZDik v Ljubljani.