fjen; * mt ....... krsti . .... prHoa C Ljubljana, petek 29* aprila 1932 Cena 2 Din L pravoištvo; L .Oijana, Knatljeva alica 5. — Teleton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserafni oddelek: LJubljana. Selen-buronva trt. 3. — TeL 3492 in 2492. Podnj?rrca Maribor: Aleksandrova cesta ŠL 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Teleton št 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana Št. 11.842. Praha čisio 78.1S0. Naročnina znaša mesečno <0— D.u. za nrnrem«t»o 40— D n. Ureaniitvo: Ljubljana. Knaflteva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 tn 3126. M aribor Aleksandrova cesta 13. Te- lefon št 2+40 (ponoči 25S2). Celie Kncenfivs u| S Telet 5t lOO Kokop:si se ne vračajo. — Oslabi po tarifu Turčija na razpotju Poset turške delegacije v Moskvi tolmačijo v diplomatskih krogih kot afrorct proti Parizu ln Londonu V Moskvi se snuje nov vzhodnoevropski blok I davni poseti Bethlena. Venizelosa, Litvt va in Mušanova v Ankari so napravili Moskva, 28. aprila, g-. Pavi je prispela v Moskvo turška delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika in zunanjega ministra na oficijelni prijateljski poset. Turški zastopniki so bili sprejeti izredno slovesno. Pozdravil jih je predsednik izvršilnega odbora Sovjetske unije Kalinin. Nocoj je priredil ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov na čast turškim gostom svečan banket. Za bivanja turških državnikov v Moskvi so določene še druge prireditve. Vršila se bodo tudi pogajanja o izpopolnitvi rusko-turških odnošajev. Ofici-jelna »Pravda« posveča posetu turških državnikov uvodnik, v katerem ugotavlja z zadovoljstvom, da vlada kot posledica dobrih odnošajev med Turčijo in Rusijo sedaj ob Eosporu mir. Iroperijalisti. piše list, fci radi i/zvali med obema državama spore iu zopet, napravili iz Bospora sod smodni-l:-i, toda Turčija in Sovjetska Rusija sta k^nčnoveljavno likvidirali vzroke za nevarnost, ki je Turčiji preje pretila zlasti od se-verozapada. l*;»rit. '2N. aprila, r. Posetu turške delegn-rije pod vodstvom zunanjega ministra in ministrskega predsednika Ismet pase posvečajo v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost. Zlasti podčrtavajo dejstvo, .: ; j« Moskva organizirala la poset baš v ko zaseda razorožitvena konfcrenca in ko se v Ženevi ra/.pravlja o vitalnih problemih Evrope. V teta vidijo politično demonstracijo. « katero hočeta Moskva in Ankam pokazati, da gresta samostojno svojo pot in da na sodelovanje z evropskimi državami ne polacata prevelike važnosti. V zapadnih diplomatskih krogih že doigo časa z nezaupanjem gledajo na Turčijo. Ne- no- pravili v Parizu in Londonu vtis, kakor da ti poseti niso bili z2olj slučajni in samo čin vljudnosti. n^Lro da se skriva za tem večja politična akcija, naperjena v prvi vrsti proti Društvu narodov. Pocosti poseti turških državnikov v Rimu in Moskvi so ta vtis Še ojačili. V tukajšnjih diplomatskih krofih se kljub oficijelnim demautijem vzdržujejo ve^ti. da se skrivaj snuie nov blok Turčije. Pol2arije ;n Grčije pod vodstvom Italijo, ki bi ira na primeren način podpirala tudi Sovjetska unija. Ta blok naj bi tvoril v prvi vrsti protiutež proti Mali antanli, obenem pa zmanjšal vpliv Francije in Anglije na Bližnjem vzhodu Tudi sedanji poset turških državnikov v Moskvi se komentira v zvezi s tem. Zlasti Moskvi je mnogo ležeč« na tem. da pokaže pred zunanjim svetom, da ni izolirana ter da ima močne zaveznike. V koliko so ti komentarji in komb naci-jc točne, bo pokazala že bližnja bodočnost. V Parizu pa vlada tudi mnenje, da hoče Turčija izvajati pritisk na zapadne države. Znano je. da je tudi Turčija v hudi gospodarski stiski. Že ponovno je iskala posojila v Parizu in Londonu, kjer pa so za to zahtevali tudi primerne politične garancije. Ismet paša ie te garancije odklonil, zaradi česar je prišlo med njim in pred-sedn kom turške republike Kemalom pašo do velikih nasprotstev. Sedanji poset v Moskvi se zaradi tega tolmači tudi kot dokaz, da ie zmagala Ismet pašina smer turške zunanje politike, ki vodi proč od za-pada v Moskvo. ovo gibanje JLa Akcija za ustvaritev močne »bele fronte" preti komunizmu in socializmu Hclsint'for&. 2S. aprila, g. Med Lapovci na Finskem jc opažati zopet zelo živahno delovanje in gibanje. Pred kratkim se je vršilo v Oestermvri veliko ljudsko zborovanje. ki se je izreklo za zopetno oživlje-?e prepovedanega Iapovskega gibanja. Nc o akcijo, ki zavzema vedno večji obseg. vodi vseučiliški profesor dr. Gumme tu s. Rekonstruirano lapovsko g'banje stremi predvsem za tem. da se ustvari močna s bela fronta« proti komunistom in socialistom. Toda, čeprav voditelji novega gibanja neprestano naglašajo. da se hočejo ravnati strogo po zakonu, pa so Lapovci kljub temu izzvali v zadnjih dneh že več prav neprijetnih incidentov. Tako so soci- alističnega poslanca dr. Ericha. ki jc hotel nastopiti na nekem socialističnem zborovanju. č,redi noči šiloma odvedli iz hotela. kjer se je nastanil in ga z avtomobilom odpeljali več milj daleč. I)r. Erich je namreč žc svoječasno kot poslanec povzročil z nekim svojim predavanjem, ua ie prišlo do streljanja pri Macnt-sae'ae. čemur je kmalu sledil znani zadnji upor Lapovcev, ki pa sc je popolnoma ponesrečil, nakar je vlada stranko razpustila, ker je prekoračila svoia pravila. Vlada je napram novemu lapovskemu gibanju za enkrat še rezervirana, vendar je obenem trdno odločena, da zaduši vsak morebitni nov prevratni poizkus Lapovcev žc v kali. Kriza italijanskih paroplovnih družb Reška parop!ovna družba »Adrija pokojnin — Nameščencem bivše lloka. '28. aprila, č. Kakor poroča 1-a Ve-'detta d'Italia . je paroplovna družba Adria< Tia Reki sklonila, da bo ukinila izplačevanje pokojnin vsem svojim upokojencem. Kot razlog za ta ukrep navaja, da pokojninski fond ni več tako velik, da bi bilo monoče kriti vse obveze. Reške oblasti bodo prihodnje dni vso stvar proučile in skušale najti izhod iz nastale situacije. Po informacijah lista bodo pokojnine ukinjene 7f> 1. maja. tako da te«a dne upokojenci paroplovne družbe ne bodo več prejeli svojih pokoinin. 1'pokojenei bodo imeli jutri sestanek, na katerem se bodo sporazumeli « bo 1. maja ustavila izplačevanje Cosulicheve družbe grozi odpust o stališču, ki naj ie zavzamejo napram družbi. Med njimi je tudi okrog 50 naših kapetan o v in strojnikov, ki prejemajo pokojnine že od prevrata dalje. Iz Trsta poročajo, da so bili odpuščeni iz službe vsi knpetani !n strojniki bivše tržaške paroplovne družbe •vCosidiclK. ki se je. kakor znano, združila z dvema drugima italijanskima paroplovni-ma družbama v novo družbo »Italio«. Nov« družba je nameščence bivšega tržaškega podjetja sprejela v službo kot dnevničarje, sporočila pa jim je. da v primeru reduiicij ne dobe nikakih odpravnin. Japonske vojne operacije v Mandžuriji Velika akciia proti kitajskim vstašem — Zakljueitev mirovne pogodbe v Šanghaju Harbin. 2S. aprila, d. .laponsko vojaštvo je pričelo sedaj obsežno akcijo proti vstašem v vzhodni in severni Mandžuriji. Gene-™ Hirose koraka s tremi brigadami proti vstaški vojski na področju vzhodne kitajske železnice, ki jo ceniio na 20.000 mož. Brigada generala Muraja prodira proti Irriienpoju. dočim koraka brigada generala Jode proti vzhodno-kitajski železnici, da nastopi tamkaj skupno z oddelki generala Muraia. Brigada generala Nakamure je bila odposlana na 22 parnikih po reki Sun-gariju Te parnike. ki so opremljeni tudi s topovi, spremljajo štiri topničarske ladje Mukden, 28. aprila, g. V hotelu Keining, ki leži 6rcdi mednarodne naselbine, je po- licija mandžurskega državnega predsednika danes aretirala kitajskega generalnega tajnika družbe za gradnjo pristanišč. Ka-čenga. V povelju za aretacijo se očita are-tirancu, da je nameraval komisiji Društva narodov dati na razpolago podatke, ki so proti interesom mandžurske države. Šanghaj, 28. aprila, d S posredovanjem angleškega in ameriškega poslanika se je posrečilo doseči med Japonsko in Kitajsko sporazum v zadevi premirja. Novi dogovor temelji na že obiavljenih dogovorih. Japonski poslanik na Kitajskem, Šigemicu, je prejel iz Tokija pooblastilo, da naj sprejme predlagano obliko kompromisa za likvidacijo kitajsko-japonskih nasprotstev, na katerega je kitajska vlada Ze pristala. Reviziia mirovnih pogodb zgodovinska potreba Rim, 28. aprila, s. Predstoječa debata o proračunu zunanjega ministrstva za prihodnje proračunsko leto. bo nova :n jasna manifestacija revizijske volje Italije Poslanec Pohcrelli je fašističnemu parlamentu že izročil svoje poročilo o proračunu, v katerem naglaša, da silijo italijanske direktive v zunanji pol tiki srednio Evropo k p-iznanju realnega položaja. Italija zahteva končno črto pod tragično vojno knjigovodstvo, ukinitev carinskih mej in carinskih zidov, ki sicer omejujejo uvoz. ki pa onemogočajo tudi vsak izvoz. Za narode v Podunavju in na Balkanu ie rapidno ozdravljenje nujno potrebno Revizija mirovnih pogodb, pravi Poverelli na koncu svojega poročila, je zgodovinska potreba, ki je predvidena tudi v paktu Društva narodov. Jugosloven - kitajski pilot Novi Sad, 28. aprila, n. Ko so še pred kratki"' :ali boji na Dalinem vzhodu med Japonci in Kitajci, je evropski tisk poročal o junaštvu kitajskega pilota Li-Fu-Jenga. Nekateri listi so objavili tudi njegovo sliko. Sedaj pa je nenadoma poročnik oilot novosadskega letalskega polka. Pavel Fra-tričevič, spoznal po neki fotografiji, da je ta Li-Fu-Jeng njegov prijatelj Krešimir Pa-njam. rojen v Virovitici. Njegova mati biva v Petrovaradinu. Paniam ie služil za časa vojne v akademiji v Dunajskem Novem mestu. Kot mlad oficir pa je zaradi neke afere zbežal in izginil. L. 1927 je poslal materi pismo, v katerem je sporočil, da biva v To-kiju in da služi kot vojni letalec. Ni pa še znano, kako je prešel od Japoncev med Kitajce. PREKINJENJE ŽENEVSKIH POGAJANJ Macdonald je nezadovoljen - Izjava francoskega mornariškega ministra o pomorski razorožitvi ženeva, 28. aprila d. Predsednik angleške vlade je snoči sprejel zastopnike tiska. V svoji izjavi je poudarjal, da je prvi c2j angleške politike vzpostavitev miru in da bi bil zgrešen vsak dogovor, ki 4 bi ne služil temu namenu. Dru^ri cilj angleške politike je utrditev avtoritete Društva narodov, Ki mora skrbeti, da pride do primernih pogodb in dogovorov s prilagoditvijo in izravnavo interesov, torej s kompromisi. V zadnjih osmih dneh ;-e je poskušalo v ženevi doseči, da bi obravnavali glavna vprašanja glavni delegati, podrobnosti pa tehnični strokovnjaki, žal so bila ta pogajanja prekinjena zaradi obolenja Tardieuja, z?, katerega pa upa, da bo kmalu ozdravi. V trenutku Macdonald ne more reči. kako se bodo vršila pogajanja v času do novega restanka. Londonski dogovor treh velesil o oboroževanju na moiju je Macdonald označil kot dober začetek razvoja, ki ?e bo nadaljeval ra prihodnji konferenci treh velesil leta 1035. pori pogojem, da bo medtem razorožitev napredovala, kar je mogoče zajaniči ti le s splošnim mednarodnim dogovorom. Razen precejšnjega nerazpoloženja zaradi prekinjenja sedanjih ženevskih pogajanj je Macdonald odkrito pokazal tudi precejšnje razočaranje, da se doslej ni posrečilo izpremeniti londonske pogodbe treh velesil s pritegnitvijo Francije in Italije v pogodbo petih velesil. Angleška v1*-da bo storila vse, da pride do tega, v nasprotnem primeru na se bodo morale uporabiti varnostne klavzule londonske pogodbe ter povišati oborožitve treh velesil na morju. Glavni delegati v ženevi vrše že priprave za lausannsko konferenco, ker nadaljnje odlaganje ni več mogoče. Težkoče so zelo velike, vendar pa se morajo brezpogojno premagati, kajti vsako odlašanje bi neizmerno poslabšalo položaj vsega sveta, razen tesra pa zahtevajo narodi s polno pravico. da se jim omogoči pot do gotovega razvoja. Londonski komentarji Ix>nIouT.nal~ prav tako ne pri.nisu*e politične tragike nenadni Tardieujovi lv>lez,u. ženevska razgovori nimajo tako velikega pomena, kakor ga jrm pripisujejo naivni Dr- Buresch e samopomoči Avstrije Predlogi za razpust Narodnega sveta Dunaj, 28. aprHa, g. Zvezni kancclar dr. Buresch je na današjj seji Narodnega sve- ta podal z veliko napetostjo pričakovano vladno izjavo, v kateri sc jc bavil z načr- tni obnove gospodarstva v Podunavju. Vlada, jc dejal dr. Buresch, jc na gospodarskem in finančnem polju pričela akcije, ki kljub zaprekam napredujejo. Mi moramo in moremo držati v redu svoj proračun. V kratkem bo predložen zasilni proračun, ki bo prilagoden zmanjšanim državnim dohodkom. Avstrija, kakršna jc bila ustvarjena leta 191 (>. jc važen faktor sred-nje-cvropskega gospodarstva, pa tudi čini tel j miru, ki ga nc smejo podcenjevati. Da sc ohrani in utrdi to stališče Avstrije, ni samo v interesu Avstrije, temveč tudi v interesu vseh, ki želijo miren razvoj sveta. S predlogi o razpustu Narodnega sveta se bo ustavni odbor bavil 4. maja. V poli- tičnih krogih se govori, da se bodo naj- kasneje 12. junija vršile nove volitve v Narodni svet. Dunaj. 28. aprila, s. Na današnji se ji Narodnega sveta so velenemci in Ilcimat-schutz vložili predlog, naj Narodni sver takoj razpusti. Tudi socialni demokrati so vložili predlog, s kater m se pooblašča vlada, naj ob primernem času predlaga razpust parlamenta. Vsi predlogi so bili izročeni pristojnim odborom v nadaljnje obravnavanje. Dunaj, 28. aor.ila d. V ospredju splošnega zanimanja je vprašanje, ali bo Narodni fcvet razpušče-n in razpisane nove volitve. Kakor ie razvidno iz pisave Rekhs-poste< bj se krščanski! soeialci ne upirali zahtevi po razpustu Narodnega sveta, vsekakor pa izjavljajo, da se morajo prej rešiti v spomladanskem zasedanju najnujnejše državne potrebe. Zato je treba računati, da •bodo m o've volitve šele jesen' Pred preokretom v Prusiji Centrum čaka na ponudbe Hitlerja in povratek Briinin- za v Berlin Berlin, 2S. aprila d. Državni kancelar dr. Briining namerava odpotovati iz ženeve ob koncu tedna, tako da se bo lahko udeležil seje vodstva centruma, ki jc skli- cana za nedeljo v Berlinu. Glede na vprašanje o osnovanju vladne koalicije z narodnimi socialisti v pruskem deželnem zboru zavzema centrum za sedaj povsem rezervirano stališče. Očividno hoče počakati, da bi narodni socialisti samf. ponudi- li pogajanja. Kakor izjavljajo v vodilnih krogih centru m a, se jim nič ne mudi!, ker morajo predvsem nuditi na.rodnj socialisti jamstvo, da se bodo odpovedali hujskajo-čemu demasroštvu in da bodo delali konstruktivno na ustavni! podlagi. Mod pogodi kii jih bo centrum bržkone postavil narodnim socialistom za zaključitev vladno koalicije v pruskem deželnem zboru, bo bržkone tudi ustavitev narod.no-socialisti"-nih napadov proti RTiininsovj vladi v državnem zboru. Sploh se kaže. da so pruske deželno-zhorske volitve Bruni.ngovo stališče bolj okrep.i!e kakor pa omajale. Predlogi za nezaupnico, kt bodo vloženi, čim se sestane državni zbor. bržkone ne 1k>'Io dobil' v sedanjih razmerah nobene večine, ker se bodo male stranke mer) centrnmom iti nemškimi! naciionalci varovale, da bi pomagale vreči vlado, katere padec bi Imel za posledico razpustitev državnega zboia Po izkušnjah, k.i so iih doživele male stranke pri pruskih deželnozborski!h volitvah, kjer so popolnoma izginile, jih je doletela v tem primeru enaka usoda tudi pri novih državnozborskih volitvah. V zvezi! s torkovim posetom državnega notranjega ministra Gronerja pri državnem predsedniku so razširili nekateri desničarski lisfi vest. da ie pričakovati demisije državnega notranjega ministra. Levičarski listi zato izjavljajo, da prizadevanja gotovih desničarskih krogov, k.i bi radi odstranili ministra Gronerja, nimajo nobenega upanja za uspeh. Nekateri leviičarski list.i napovedujejo nasprotno bližn V. od s ton vodje urada državnega predsednika, državnega tajnika dr. Meissn^rja. ki je v zadnjem času prišel pri obravnavanju več vmra.šanj v ostro nasprotje z državno vlado in mu tudi pripisujejo krivdo za precej senzaojonalno objavo pisma, v katerem je državni predsednik Hindenburg nanrosil državnega notranjega ministra, naj prouči predloženo mu eradivo o >Reichsbannerju«. Po teh vesteh naj bi državni! tainik dr. Meissner odšel v diplomatsko shižbo. vendar pa zagotavljajo iz urada državnega predsednika, da ni o nameravana demisiji državnega tajnika Meissrterja ničesar znanega. X Zagrebu kradejo tudi avtomobile Zagreb. 28. aprila n Davi je neki trgovski potnik prijavil zagrebški policiji, da mu je nekdo ukradel nov avto. ki je stal na Jelačičevem trgu. Policija je uvedla preiskavo. ženevski avguri. Malo verjetno je, da >e da nekaj ur neposredaio pred francoskimi volitvami urediti vprašanje o razorož:tv; med Francijo in Nemčijo ter problem oduo šajev med Francijo in Italijo v pomorskem oboroževanju. Macdonald in Stimson sta se ninoso trudila, da bi os'- biia v: s nemški!h volitev, poleg tega pa je Stimson računal na bližnje predsedniške volit--., v Ameriki in je hotel ustvarit' v ameriški javnosti razpoloženje, ki b; bilo v korist njegovi stranki. Razprave strokovnjakov Ženeva, 2S. aprila. AA Na včerajšnji seji komisije za moralno razorožitev je poseg'o v načelno razpravo več govornikov. Juso-slovenski delegat Atidrič jc pojasnil stališče iugoslovenske vlade. Zagovarjal jc potrebo splošnega sporazuma tucd državami o moralni razorožitvi, ki jc prv: pogoj za materijalno razorožitev. Ženeva, 28. aprila, s. Francoski mornariški minister Dumond jc v mornariškem odboru razorožitvene konference obrazloži! francosko stališče, po katerem jc Francija sporazumna z Ang' :o, Zedinjenimi državami in Italijo, da ostanejo še nadalje linijske ladje. Francija je tudi iz finančnih vzrokov za podaljšanje življenjske dobe ladij in za omejitev tonaže. Prav tako kakor Italija smatra ukinitev podmornic za mogočo le z istočasno odpravo linijskih ladij. Francija je svoj čas aktivno sodelovala na londonski konferenci, trenutek za pristop k londonski pogodbi treh držav, ki mu jc pogoj sporazum z Italijo, pa še ni priše;. Slovo Stimsona Pariz, 28. apria. d. Ameriški poslanik v Parizu, Edgc, jc snoči izročil ministrskemu predsedniku Tardieuju telefonsko sporočilo ameriškega državnega tajnika ^timsona iz Ženeve, ki izraža svoje obžalovanje, ker se no bo mogel več sestati s Tardicujem, da bi se z nj tn razgovori! o važnih vprašanjih, o katerih sta žc razpravljala. Stimson obžaluje, ker mora zaradi svojega zdravja čimprej odpotovati iz Ženeve in se vrniti preko Sredozemskega morja domov. Tardieuju zagotavlja, da bo ameriška delegacija v Ženevi storila vse mogoče za nadaljevanje započetega dela v duhu, kakor ie obstojal že pri dosedanjih pogajanjih. JRKD v savski banovini Zagreb, 28. aprila n. V hotelu Esplana-de se je vršila danes popoldne seja začasnega banovinskega odbora JRKD. Seje so se udeležili med drugimi ministra Demetrovič in dr. Kraljevič, senatorja dr. Gmaj-ner in Tomo Kovačevič, poslanci bivši minister Mirko Neudorfer, bivši minister ar. Gjuro šurmin, bivši minister i'avao Matica, podpredsednik Narodne skupščine K. Kovačevič, dr. živko Petričič, dr. Mirko Metikoš, dr. Oton Gavrančič. dr. Mirko Došen, dr. Milovan Grba, dr. Mate Peric, dr. Lavoslav Hanžek. dr. Glišo Tadič, Ante Kovač, Milan Dcbrovoljac, dr. Sime Prša in Stanko Lončar. Seji je predsedoval K. Kovačevič. Na konferenci je bilo podano izčrpno poročilo o političnem, gospodarskem in socialnem položaju v savski banovini in v vsej državi. O tem se je razvila živahna razprava. Sledilo je poročiio o organizaciji JRKD v posameznih srez^h. Ljudstvo v savski banovini se zelo zanima in z zaupanjem pristopa v novo stranko. Definitivno formiranje strankinih edinic bo dovršeno meseca maja. Po dokončani organizaciji bo sklicna širša bauovmska konferenca JRKD v Zagrebu. Na konferenci se je konstituiral začasni banovinski odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. šurmin, za podpredsednika pa Pavao Matica in dr. Milan Metikoš. Na konferenci je vladalo popolno soglasje. Ugotovili so, da se širijo neverjetne laži po hrvatskih vaseh in mestih z ramenom, da bi tako omajali veio ljudstva v državo in njeno konsolidacijo. Ko se bodo organizirale posamezne cdinice JRKD, bodo poslanci razložili ljudstvu razloge takih defetističnih govoric in mu poročali o političnem sta nj" države, kakršno je v resnici. Kriza lesne industrije Ženeva. 28. aprila. A A. Odbor strokovnjakov za lesno industrijo, ki mu je gospodarski odbor Društva narodov poveril proučitev vzrokov krize v lesni industrij:. i-Centru propagande narodnih republikancev«, Ki ga je ustanovil in razširil po vsej Franciji politični ravnatelj »Ecno de Pariš« de Kerillis. Ta je eden izmed mladih in energičnih nasprotnikov »brian-dizma«, odlikovan letalec v vojni, in kandidira Parizu kot pristaš Lavalove in Tar-dicujeve politike. Proti njemu sta Marin in Coty, časopisni kralj, postavila vsak svo-jfga protikandidata. Politično med vsemi tremi ni nika te razlike, ali v Franciji je navada, da ima vsak kandidat poleg strankarskega še svoj osebni program in edino po tem se ločijo de Kerillis, Ditte in Mau-unge. Organizatorja propagandnega cen-t a napadajo z vseh strani iz-.eJno hudo in ja razen njega takim brezobzirnim na,-b-ciom izpostavljen samo še Paul Reynauld, c len izmed najmlajših članov vlade. Zanimivo je dejstvo, da francosKe desničarje vodijo osebe, ki so kot mladi možje doživeli svetovno vojno ter se ie udetežili kot bojevniki. Tardieu je še najstarejši raed njimi, za njim pa se vrste Laval, Flan-din in Paul Reynaud, ki so v zadnjih časih pokazali lepe voditeljske sposobnosti ter rietri, Rollin in drugi, ki se prav uspešno rdejstvujejo v politiki. Levici nekako primanjkuje takih mladih sil in Caillaux je nedavno dejal, da levičarski pomladek teži preko socialistov na skrajno levico. Isto se da posneti iz zbornika miadih levičarjev, ki so pod okriljem starega de Jouvenela izdali nekoliko svojih pogledov na sodobno politiko in mora se reči, da so mladi skoro vsi skrajni levičarji, po svojih nazorih še onkraj "socialne demokracije. Radikalni socialisti v volilnem boju nekako prizanašajo Tardicuju, ker jih tudi on pri svojih javnih nastopih štedi in ker je že često izjavil, da za bodočo vlado trdno računa s koncentracijo, v kateri bi sedeli tudi radikali. Herriot se je sicer izjavil, da radikalom ni do tega, da bi držali za konec verige, drugi konec pa bi bil v rokah desnice, marveč da je njegova stranka os nove vlade. »Mi pre^stavliamo večino Francije in smo stara, v bojih preizkušena pehota republike«, so ponosne Herriotove besede; po tem takem je mož poln najboljših nad, da zasede Tardieujev stolec. metrov. V taki višini razvijajo motoTji tako pogonsko silo, da dosegajo letala spričo manjšega zračnega trenja in odpora po 500 km brzine. Minister Balbo je nato poudarjal, da je proračun letalskega ministrstva preskromen in da z njim ne bo mogoče kriti potreb vojnega letalstva, ki se vedno bolj afirmira kot najmodernejše, pa tudi kot najbolj uspešno vojno sredstvo. Za primerjavo je navajal podatke o proračunu za francosko vojno letalstvo. Italijanski proračun znaša 754 milijonov lir, francoski 1.914 milijonov frankov (za Francijo in vse kolonije). Končno je navadel Balbo zanimive podatke o letalskih manevrih. Pri napadih se je obnesla posebno operacija velikega števila letal, ki so letela tik nad zemljo. Preizkušali so tudi pristajanje letal v planinah, pri čemer so bila letala opremljena s posebnimi smučmi. Minister Balbo je zaključil svoj ekspo-ze s patetičnim vzklikom: »Dajte več kril in vedno več kril Italiji \< Propagandna pisarna de Kerillisova je poplavila vso Francijo z letaki in lepaki, vpre-gla pa je v službo tudi radio in kinematograf. Slične delavnosti, kakor jo razvija desničarska mladina, Francija skoroda ne pomni. Organizacija je otvorila tudi posebne šole za politične govornike in agitatorje, ki zastopajo stvar desnice na shodih sirom države. Tardieu sam ima ravno med volilno borbo .oliko posla kot zastopnik Francije v ženevi, da obiskuje samo največje shode in tam razvija svoj program. V Giromagnyju je opominjal volilce k skromnosti v gospodarstvu, češ da je v francoskem narodnem značaju solidnost, ne pa kolosalnost, cikajoč s slednjo besedo na Nemce, pri katerih je ta izraz nekaj povsem navadnega. Francija je samo zato tako dolgo premagovala krizo, ker daje prednost solidnemu gospodarstvu. V gospodarstvu ni skokov, marveč se mora razvijati prirodno, polagoma in organično. Izkušnja je pokazala, da so gorostasi med podjetji veliko manj življenja zmožni nego manjša podjetja. Za varnost Francije poudarja desnica potrebo po neokrnjenem stanju francoske vojske. Predlog za fakultativno sccialno zavarovanje pa osobito med delavstvom ni naletel na prijeten odmev in levica vidi v tem eno izmed najostrejših orožij pri svojih napadih. Ta teden je desničarska agitacija uporabljala v boju pruske volitve. Levičarji trdijo, da je vlada nalašč razpisala volitve za maj, ko bi bil volilni boj v Nemčiji že končan, vedoč, da bo Hitler dosegel velike uspehe, kar bo tudi francoske volilce prisililo, da se usmerijo bolj na desno. Osobito zadnje pruske volitve so dobrodošel agitacijski argument, ki mu je francoski mali človek zelo dostopen. Oba tabora sta razvila živahno delavnost, vendar se vsakdo ogiblje napovedim, kajti razpoloženje med ljudstvom in njegova bližnja odločitev ni pov°em jasna. Shodi posl. Spindlerja Kakor skoro vsako nedeljo je imel na-rooni poslanec g. Vek osla v Spindler tudi v nedeljo. 24. t. m. dva velika choda, pr-^ ega zjutraj po maši v Koprivnici v šoli. drugega popoldne v prostorih g. Preskeria v Podsredi Velika udeležba je tudi tu pokazala. da se ljudstvo živo zanima za javna vprašanja, zlasti seveda za vprašanje izhoda iz današnjega težkega položaja. Pre-b valstvo je pa tudi v obeh krajih pokazalo, da se v polni meri zaveda pomena in potrebe sloge in trdne organizacije. lTstano-v la sta se i v Koprivnici i v Podsredi krajevna odbora velike vsedržavne stranke, dočim za občino Križe tak odbor že obstoja. Predsednik odbora v Koprivnici je ugledni kmet Alojz Germšek, podpredsednik kmet Alojz S:košek, tajnik učitelj M-vks Dominiku«. v Podsredi pa je predsednik šol. upravitelj An te Potočnik, podpredsednik župan Franc Jerel. tajnik Jelni"ek, K vsaki izmed obeh organizacij jc pristopilo že od dneva ustanovitve nad 50 članov. Narod je na obeh shodih sprejel resolucijo z odločno zahtevo, da se v Kozjem vzpostavi davčna uprava. V nedeljo, dne 1. maja se udeleži g. nar. poslanec Spindler otvoritve vinske razstave in vinskega sejma v Šmarju, za katero prireditev je dal sam inicijativo na »estanku vinogradnikov, ki ga je sklical za šmar-ski srez že 22. dec. 1931. Na praznik, dne 5. tnaia zjutraj po maši bo veliko zborovanje v dvorani g. Habjana v Šmarju, obenem ustanovitev krajevnega odbora JRKD za trg in okolico Šmarje. V nedeljo, dne 8. maja bo pa veliko ljudsko zborovanje (zjutraj po maši!) v prostorih g. župana Romiha v Zagorju. Ker je ti nedelja zadnji dan tridnevnega romarskega shoda v Zagorju, so vabljeni poleg domačinov tudi sosedje iz Prevorja, Št Vida, Planinske vasi in Pilštaiarfeke skupščine pa sta bila izvoljena Albin Ra/pct-nik in Anton Sever. Kraievna organizacija šteje že 70 članov, prig^silo pa s bo še mnogo drugih iz okolice in bo tako tudi Semič častno zastopan v mogočni organizaciji JRKD. s V Sevnici ec je v nedeljo 24 t tn. zbralo na dvorišču osnovne šole okrog 150 mož k ustanovnemu občnemu zboru krajevne JRKD. Zborovanje je vodil župan g. Kru-lej. ki je podal besedo sreskemu poslancu g. l~reku. G. poslanec je izčrpno govoril o političnem položaju in o vzrokih sedanjega težkega gospodarskega stanja. Dobro je ra/ložil udi pomen in potrebo nove vsedržavne stranke. O tem ie govoril tudi predsednik sreske organizacije g. dr. Drnovšek, g. Beltram pa ie nagl;iša! potrebo tesnejšega sodelovanja 'nteligence s kmečkim in delavskim ljudstvom. Ob zaključku zborovanja se ie priglasilo v krajevno organizici jo JRKD 13.5 članov Ko je župan g. Krulej preeital in raztolmačil prnvila. je bil izvoljen naslednji krajevni odbor: Sopar Frnerik. Ži^rski vrh: Beltram Franc. Brezovo: Derstvenšek Janez, /tur-Vov dol: Trupe j Franc in Hochkraut Franc. Šmarje: Lipovšek Franc, Ledina: Stegenšek Martin. Meten vrh: Valant Franc. Cimneršek Kar!, Jakil Niko, Kreutz Rudolf iz Sevnice. Po povodnjih oh spodnji Savi Vzroki in posledice poplav v Povodu ji v Posavini so k sreči prekoračile višek, vode upadajo, ali ostala jc neizmerna škoda, na polju, na zgradbah ter vseh najrazliičnejšh premičninah, ki jih ni bilo mogoče oteti o pravem času. Spraševati po vzrokih te velike nesreče je bilo morda to pot manj potrebno, ker je obilna množina snega cb koncu letošnje. izredno dolge zime pač vsakogar navijala na premišljevanje o možnosti ali celo verjetnosti poplav. Stara stvar je; da je večina največjih povodnji nastop la, kadar se je zelo velika množina snega tajala prav na hitro in je obenem še deževalo, morda celo tako močno deževalo, kakor je bilo zadnje tedne pri nas. Vendar imamo velike povodnji v naši dolnji Posavini žal prepogosto tudi v času, ko je sneg že davno skopnel. Posa-vina ima namreč tako lego, da je verjetnost povodnji tamkaj tud: brez snega zelo velika, enako pa tudi ob Dunavu in Tisi. Tu so velike ravnine, ki tečejo reke po njih v razmeroma plitvih strugah, tako da je povsod ob njih precej širok areal zemljišča, ki ga doseže in zalije voda že ob razmeroma majhnem naraščanju. Pa tudi ostala ravnina cb rekah se vzd guje prav malo nad) strugami an povečini je šele več kilometrov daleč svet toliko višji, da ga tudi najvišje povodnji ne dosezajo. Če primerjamo ž njimi povodnji, kakor nastopajo na pr. po slovenskih krajih, moremo konstatirati poglavitno razliko, da se v naših dolinah in tud v naših ravninah voda razlije brez primere manj široko, dasi je znatno bolj silovita, tako da prizadene škoda le ožji pas ob strugah, dečim sega tam spodaj neprimerno bolj na široko. So pa še druge posebnosti, ki dajejo povodnjim ob spodnji Savi, ob Dunavu in Tisi prav poseben značaju Vojvodina s Sremoin ter dolnjo Slavonijo je južni del one velike ravnine, ki se vleče čez vso Madžarsko do vznožja Karpatov in vzhodnih Alp. V to ravnino pa se iztekajo vode še iz mnogo večjega področja, malo-dane iz vseh vzhodn h Alp, iz južne Nemčije, iz večjega dela Češkoslovaške, erdelj-ske Rumunije, Madžarske ter velike večine naše države same. Vzemimo, da dežuje močno v vseh teh predelih hkrati; tedaj se morajo vode v ogromnih množinah zlivati ravno v naš del ravnine, kjer se iztekajo v Fkinav Tisa in Drava, Sava in Morava. Ali najbolj fatalno jc dejstvo, da Za elektrifikacijo dolnjega Zasavja Sevnica, konec apriia. Kakor v drugih krajih dravske banovine, si želi tudi prebivalstvo dolnjega Zasavja in Dolenjske že davno potrebne elektrifikacije. Saj ravno ti kraji mnogo- trpe na razmahu obrti in industrije ter na razvoju tujskega prometa, ker jim primanjkuje modeme razsvetljave in gonilne sile. Zato sc je vršil v nedeljo dopoldne v hotelu »Triglav« v Sevnici sestanek zastopnikov vseh občin dolnjega Zasavja, tako za Sevnico župan Krulej; za Boštanj g. Rožman: za Videm inž. Novak, za Krško banski svetnik Pfeifer Jožko, dekan Kurent in kapetan Pfeifer, dalje Kralj Andrej iz Zakota pri Brežicah: župan Vrane-tič iz Rajhenburga, župan Omerzu za Raz-tez: župan Fabjančič za Anže ter gg. Jane in Štojs za občino Studenec. Skupno je v tej akciji združenih 17 občin in prihaja v poštev za elektrifikacijo 166 krajev, v teh 5272 hiš in 26.653 prebivalcev. k; bi po-terbovali približno 17.000 žarnic in 278 motorjev ter 2 Rontgenova aparata. Kot zastopnik kr. banske uprave je prisostvoval sestanku inž. Rueh. ki je v daljšem poročilu pre d oči] vsem navzočim koristi in ugodnosti elektrif kacije. opisal dosedanje delo kr. banske uprave in njene načrte za elektrifikacijo vseh pokrajin slo venskega ozemlja. Ovira temu delu je pač gotovo sedanja gospodarska kriza. lTspch pa bo mogoč le s sodelovanjem vseh občin z bansko upravo. Vsi navzoči zastopniki so izraz li željo in potrebo, da se kr. banska uprava glede elektrifikacije uspešnejše zavzame in pobriga za dolnje Zasavje in Dolenjsko. Z Posavini, ob Dunavu in Tisi teče iz ravnine Dunav skozi tesna, v živo skalo vrezana Zeiezna vrata, kjer gre struga kakor po ozkem pretoku skozi jez ali čez prag in ne more požirati obilnejše vodne množine hkrati. To je eden od poglavitnih vzrokov naših povodnji, toliko hujši, ker se ne da odpraviti, razen s tolikimi žrtvami, da bi se komaj še izplačale. Sreča še, da je malokrat veliko deževje v vseh podunavskih deželah naenkrat, pa tudi da so reke različno dolge in ne prispe povodenj po njih v istem času do naše Vojvodine. Vendar je težava tudi v tem razno dobnem dospevanju poplav. Reke se druga drugo zajezujejo in ne pustijo vodi, da bi se sproti odtekala. Ako na pr. reka Tisa silno naraste in nastopajo ob njenem spodnjem toku povodnji, takrat sc zajezi tudi dunavska v<>da ob Tisinem ustju ter stopi čez bregove, tudi če ob njej sami ni bilo voSj-cga deževja. Slično zajezi pogosto savska povodenj du-navsko vodo, pa tudi obratno. Razmeroma največ pogojev za pogoste povodnji pa je na Savi. Sava dobiva svoje poglavitne pritoke z dinarskih dežel, ki se odlikujejo po tem, da dobivajo izredno mnogo padavin v vseh letnih časih, in tudi snega pade tu zelo veliko. Za Savo je tedaj deževje v tem predelu najopaznejše, zlasti v Bosni. Dalje teče Sava od Siska naprej z izredno majhnim padcem. tako da se voda že ob normalnem stanju prem ka zelo počasi; kakor hitro so nadnormalno obilne padavine, pa prič-no povodnji. Spričo majhnega strmca so tudi regulacijska dela tu silno otežena. Prebivalstvu potem takem ne kaže drugega Jcakor da se v boju s stalno nevarnostjo povodnji opre na drugačna sredstva. Obdati mora svoja polja ter vasi z nasipi, ki naj omejijo poplavo na ožji pas ob rekah. Ali tu je zopet nova težava. Na ravnini ni trdnega stavbnega gradiva in nasipi iz zemlje ne kljubujejo vedno v zadovoljivi meri pritisku vode. Kakor smo videli, so imeli prebivalci v Posavini ravno od tega izredno mnogo škode n vodne zadruge, ki skrbe za naprave zoper poplave, imajo in bodo imele brige čez glavo, da se odstrani opasnost •Škoda na hišah se mora računati tudi po tem. da so zgradbe često le iz ilovice, ki se časih v vodi kar razlezejo; po nekod ob Savi pa stoje lesene stavbe in tudi trše kar na koleh, tako pogosto sc mora računati z visoko vodo. delom je treba pričeti še letos in to čimprej. Za izvedbo vseh potrebnih prprzv se je na predlog g. dekana Kurenta iz Krškega osnoval širši in ožji odbor. V širšem odboru naj bi bili zastopani v glasnem vsi župani zainteresiranih občin, oži: odbor pa izvolijo člani širšega odbora med seboj. Sklenilo se je. da prejme vsaka občina vprašalno polo glede točnih podatkov naročnikov električnega toka. — Tako ;e vsaj malo več upanja, da bo po poti Črnuče - Grosuplje - Trebnje - Št. Janž -Sevnica - Brežice prispela tudi v dolnje Posavje težko pričakovana električna stru-ja. Naš častni konzul v Rottcrdaniu Beograd, 28. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja ter na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra je postavljen za častnega generalnega konzula v R.otter-damu Herbert Henrik van Dam. Vremenska napoved Zaprebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro do pol oblačno. Stalno in toplo. — Situacija včerajšnjega dne; Visoki pritisk je prekrival večji del iugozapad-ne Evrope ter se širil proti vzhodu, tako dn je že zavladal nad delom južne Evrope. Na vzhodu in severu prevladuje relativno nižji pritisk. Pritisk ie pri nas narasel za 0.1 do 2 mm, najbolj v sevetozapadnih delih države, mani v vzhodnih in južnih. Temperature so mestoma padle, posebno v gornjem Primoriu in Sloveniji, drugod so ostale nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za petek Vedno bolj oblačno, na zapadu nejasne toplo, južni vetrovi. Maši kraji in ljudje Pred akademijo klasične gimnazije Eden najagilnejših srednješolskih zavodov v državi je klasična gimnazija v Ljubljani, ki je s svojimi javnimi nastopi in prireditvami že ponovno pokazala, da šma- je s prepisi vred veljalo 362.000 Din. vrednost pa je močno poskočila. Poleg stavbi-šoa poseduje društvo v gotovini še 306.683 Din, dalje ima ob Zaloški cesti hišo in vrt ter njivo pri Sv. Križu. Poleg tega spada k premoženju društva tudi poseben ameriški fond, o katerem je poročal odbornik g. Rems, da iznaša približno 437.0«) Din ter ga upravlja poseben odbor. Pri slučajnostih so se zborovale! pogovorili o podrobnostih glede opreme bodočega doma ter o novi akciji za nabiranje članov. jo njeni učenci zmisel ne samo za šolski študij, ampak da se bavijo obenem z lepimi in plemenitimi umetnostmi ter umejo to svoje znanje predstaviti tudi javnosti, o čemer smo se že večkrat prepričali. Drevi bo nastopil učenec tega^ zavoda, naš najmlajši violinski virtuoz Uroš Prekršek (iz šole prof. Šlajsa) na akademiji Podmladka Rdečega križa klasične gimnazije v veliki dvorani Union a. Že lani je očaral nabito polno dvorano, ki nikakor ni štedila z odobravanjem čudovite igre mladega mojstra. Njegov današnji spored obeta "biti užitek prve vrste, saj si je svojo tehniko v teku leta še izpopolnil. Pri klavirju ga bo spremljal naš priznani pianist iMarjan Lipovšek. Tudi ostali program akademije je izredno pester in zanimiv. Tako nastopijo: oktet klasične gimnazije, mešani zbor pod vodstvom prof. E. Adamiča, vmes bodo oramatske točke in slično. Ker je vstopnina spričo današnje krize takorekoč pol zastonj in ima prireditev dobrodelen namen, j,- dolžnost naše javnosti, da napolni dvorano ter s tem dokaže, da ima kljub težavnim časom razumevanja za idealna stremljenja mladine. Z malobrižnostjo ob t • k i h redkih prireditvah se mladini ubije vsako veselje do plemenitega delovanja. Zatorej drevi vsi v Un on! Pred pričetkoro gradbe Doma slepih Ljubljana. 28. aprila. Y mestni posvetovahrci se je ob 17. vrši! IX. redni občni zbor društva za postavitev Doma slenih. Predsednik stolni župnik dr. Tomaž Klinar je poda! kratko poročilo o stremljenju društva, o nakupu sta po-------- ----------------„ lopata na stavbišču že letos zasajena, fo pozdravu upravitelja Doma slepih v Kočevju g. Janežiča je tajnica prof. Mraka Skabernetova podala zanimivo poročilo. Društvo šteje osem ustanovnih^ članov, vmes dve korporaciji ter samo 33 rednih in 24 podpornih članov. To število je trebi vsekakor dvigniti z osebnimi interven cijami od strani odbornikov in z vsemi drugimi možnostmi. Kr. banska uprava je lani" 6. junija potrdila na osmem občnem zboru predlagano spremembo društvenih p-avil. zlasti 2.. po katerem društvo prevzame po dograditvi Doma slepih v svojo oskrbo tudi šolo obvezno deco in bo nudilo tudi šolske prostore, banska uprava pa bo podprla društvo z izdatno pomočjo. Na temelju raznih sklepov si ie društveni podpredsednik dr. Mavricij Rus nadel nalogo, da na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj sestavi idejni načrt, dočim bo načrt za zgradbo izdelal tehnični oddelek banske uprave. . ,. Blagajniško poročilo je pocia[ ravnatelj „ Janko Jeglič. Stavbšče na Kodeljevem Usoden nočni spopad na brvi Udarjen s kolom po glavi je utonil v naraslem potoku Gornja Radgona, 28. aprila. kakor pravi, v svojo obrambo že prejkol V malem potoku v Zibcrcih v Apaški iz nekega plota. Kakor P^veduje Kiss- kotUnii so našli truplo kletnega posestni- lak, je Sturzer na brv ^vahl nan^ z n£ škega sina Alojzija Sturzerja iz Konjišca, zem. -^zam,^T^T^ omahnil z ozke brvi v potok. Schvvarz vn Kiselak sta ga hotela rešiti, a msta mogia v temni noči ničesar storiti. Odpravila sta se torej vsak na svoj dom. Sele potem, ko sta se dobro prespala, sta začela pripovedovati o nočnem dogodku. Pripovedovanje obeh fantov je bilo precej zmedeno m so prvi dan domači nevedno mislili, da se bo Sturzer sam vrnnil. Drogi dan pa so ljudje obvestili o zadevi orožnike v Apačah in začelo se je vestno iskanje pogrešanca. Iskali so ga posebno v potoku, našli pa so njegovo truplo sele sedaj ko je začela voda padati. Komisija okrajnega sodišča je ugotovila, da je nesrečni mladenič zaradi udarca po glav- padel v vodo in kmalu utonil. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstva ki so "a pogTešali že od nedeljske noci. Nesrečni mladenič se je v nedeljo popoldne s svojim tovarišem Antonom Schvar-zem zadrževal v Žibercih v nekem vino-toču, kamor je prišel že pozno zvečer tudi posestniški sin Mihael Kiselak. \si trije so na poti proti domu pili še v nekem drugem vinotoču in ko so se slednjič razhajali, so bili vsi precej vinjeni, najbolj pa Sturzer, ki se je spotaknil, padel un obdolžil Kiselaka, da mu je podstavil nogo. Baje mu je grozil tudi z nožem, kiselak se ie umaknil, ostala dva pa sta zavila spet v neki vinotoč, kamor je pozneje pnsel tudi kiselak. Najprej so pili za spravo, ko pa so postali še bolj pijani, so se zaceli spet prepirati. , , . V prepiru so zapustiti vnnotoc i mm prišli na brv. vodečo preko malega potosca, ki pa je precej narasel od zadnjega deževja sta se Sturzer in kiselak zopet spopadla.' Prvi je imel nož, drugi pa je vzruva.. Srečanje z medvedom na Tuhinjski planini Zanimiv doživljaj samotnega popotnika Prejšnji teden sem bil po opravkih na Štajerskem in v petek zarana sem kremi iz Gornjega grada, da bi preko planin prišel na kranjsko stran, ker pa mi pot proti Gornjemu Tuhinju ni dobro znana, sem malo zašel in ko sem bil kaka dva kilometra od vasi Planine v severovzhodni smeri, sem v snegu našel sledove medvedjih šap. Teh sledov sem ee precej ustrašil, kajti nevarno bi bilo srečanje s kosmatincem na samotni zasneženi planini. _ Motril sem sledove in sem se že precej potolažil ko sem videl, da vodijo navzdol, znamenje, da je bil kosmatinec e planine na potu v dolino, da bi našel v bližini kakega naselja svoj živež. Ko sem v isti smeri napravil še kakih 500 korakov, pa sem naenkrat zagledal drugo medvedjo sled, ki je vodila tokrat navzgor. Bil sem tedaj na velikem, deloma še s snegom po- ^ . . . » M___ AJ rAm uinpl Atfrfl- iVbišča na Kodeljevem in o načrtih za kritem pašniku. Od daleč sem videl ogm-stavitev Doma: izrazil je upanje, da bo jo, kakršne so Običaje po skih pašnikih. Našel sem v snegu se razne druge živalske sledove, od vseh pa je bila medvedja sled najbolj sveža Iz svežih sledov se je dalo sklepati z gotovostjo, da »nora biti medved nekje v bližini in ko sem še razmišljal, kaj naj storim, sem ga tudi že zagledal kakih 100 metrov pred seboj. Medved je čepel na snegu in" me najbrž še ni opazil. Najprej sem Nič hudega.. obstal kakor vkopan, potem pa sem stopil korak ob stran, da bi se vsaj malo skrri za večji kup listja in snega ter tam premišljeval, katero pot bi kazalo ubrati. Pri prvem koraku pa mi je pod nogami pooila trhla veja in takoj se je medved dvignil in za-renčal. Takoj sem zopet obstal m čakal, kaj bo. Medved je zarenčal še enkrat, potem pa se je obrnil nazaj proti gozdu, kosmatinec je polagoma čofal proti gozdu, kmalu pa se je spet ustavil in ponovno zarenčal. Ker se nisem ganil in ker je bilo vse mimo. se je spet obrnil in kmalu izginil v goščavi Bila je morda samica, ki je imela v goščavi svojega mladiča. Precej časa sem še počakal na svojem mestu, potem pa oprezno nadaljeval svojo pot ter napravil precejšen ovinek okrog gozda, v katerem je izginila zver. Josip Breznis Srečanje z medvedom gotovo ni prijetno ni pa tako nevarno, kakor mnogi mislijo. Ce pogledamo statistiko o nezgodah po zvereh, nikdar ne najdemo, da bi bil medved koga napadel sam od sebe. Celo ranjen medved se redko v bran postavi nasproti človeku. Očanci in celo otroci iz Ribnice in okolice imajo večkrat priliko se srečati s kosmatincem, ki tupatam tudi malo zarentači, pa se ga ne boje prav me, ker dobro vedo, da se ne loti človeka. prenesli okrog 70 zabojev v narodni muzej v Ljubljano, kjer so bili shranjeni do današnjega dne. Ko je bil pa leta 1928. se-kvester dvignjen, bi bili morali izročiti zaboje s starinami lastnici. Čeprav imam; stari zakon, vendar bi bili lahko te starine obranili za muzej, najmanj pa za našo banovino in državo. To je pa danes popolnoma nemogoče, ker še nimamo muzejskega zakona Davi se je pripeljal z Bleda pravni zastopnik vojvodinje dr. Samsonov, ki je danes prevzel vseh 70 zabojev z nenadomestljivimi zakladi, da jih prepelje na Bled na vojvodinjin dom v vili Bellevue. Tako bodo starine ohranjene vsaj banovini razen tega je pa vojvodinja tudi obljubila, da bo "podarila muzeju one stvari, ki jih naši znanstveniki smatrajo za najvažnejše za naš muzej. Ko že bije 12. ura pred sklepom muzejskega zakona, smo torej izgubili naše največje zaklade, ki bi moran ostati v muzeju, a naše zavlačevanje nas je zopet strahovito kaznovalo. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Blejski dogodki Bled, 28. aprila. Naposled imamo prijetne pomladne dneve in na polju je vse živo. Drugače je pa na gorah. Karavanke, Pokljuka, Julijske Alpe in druge gore so še pokrite z debelo snežno odejo in lahko se še- pošteno na-smučaš. Tudi na Bledu samem je postalo živahnejše. Cestni promet narašča, izletniki in drugi gostje prihajajo v vedno večjem številu na Bled. Posebno preteklo nedeljo je bilo na Bledu živahno vrvenje. O tvori ena je bila namreč razkošno opremljena Kendova kazina, katere otvoritve se je udeležilo precej domačinov — nekaj zunanjih gostov. Se več ljudi pa je privabil na Bred zvočni film »Atlantik«, ki se je predvajal v kinu »Bled«. Vse nedeljske predstave so bile razprodane. 22. t. m. je bila deputacija Ml nanov. obstoječa iz gg. hotelirja Štarkla, trgovca Repeta in hotelirja Crneta v avdijenci pri banu g. dr. Marušiču. Deputacija je zaprosila g^ bana. da se del banovinske ceste od hotela »Toplic« do Mlinega vsaj v toliko popravi, da ne bo oviran tujski promet. Ta del ceste, ki je zaradi gradnje nedavno dokončane kanalizacije v zelo slabem stanju, bi bilo treba zaenkrat vsaj sesuti in s cestnin valjarjem povaljati. Gospod ban je obljubil, da se bo za zadev-> zavzel in da se bo cesta še v predsezom temeljito popravila. V ponedeljek so ob veliki udeležbi p<>-grebcev pokopali daleč naokrog znanega krojača g. Matevža Hribarja z Bleda. Pokojnik, ki je bil šele 52 let star. je podlegel pljučnici. Bil je član Sokola in so mn sokolski pevci zapeli v zadnje slovo dve na-orobnici. Pokojnik zapušča ženo m dva nepreskrbljena otroka. Blag mu spornsi, preostalim naše sožalje! V nedeljo se je vršil v osnovni šoli v Ribnem ustanovni občn: zbor krajevne organizacije JRKD, katerega je sklical banovinski eksekutivni član g .Ivan Ažman. župan v Lescah, ki je zborovalcem na kraUo obrazložil politično situacijo in podal smernice iz programa JRKD. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Ivan Mule j iz Sela. podpredsednik Janez Arh Ribnega, tajnik šolski upravitelj Milan Urezec" blagajnik Anton Zupančič rz Sela odbornika Janez Arh iz Bodešč m Janša' Andrej iz Koritnega. Za organizacijo vlada veliko zanimanje in se je že lepo število članov vpisalo. Naš agilni Sokol je pri redči preteklo nedeljo šahovski turn.ir za članstvo in naraščaj. Turnirja se je udeležilo večje število sokolskih šahistov. Sokol se tudi živahno pripravlja na otvoritev Sokolskega doma, ki bo v drugi polovici meseca junija. Ob tej priliki bo prvič javno nastopil tudi novoustanovljeni sokofcaki mešani pevski zbor. 70 zabojev dragocenih starin Odpremljajo jih iz Narodnega muzeja na Bled v zasebno last rije Pavle vojvodinje Meklenburake, narrv- Tiolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee neovirano iztrebljenje črevesa kar često učinkuje iz vanredno dobrodejno na obolele organe. Urtvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanii. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogtri-jah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 28. aprila. V minulem zasedanju senata je imel senator dr. Valentin Rožič obširen in_ vsestransko utemeljen govor o najnujnejši potrebi zakona za varstvo starin in iz kop in, ki ga še vedno nimamo. Naša banovina ima"sicer stroge predpise ter še nekdanje deželne postave, ki prepovedujejo nepooblaščenim ljudem kopati stare spomenike i-n grobove, prepovedan je pa seveda tudi ves"izvoz starin in umetnin v inozemstvo. Ta zakon nam pa prav malo koristi, ker druge banovine zakona nimajo, in tako trgovci s starinami in umetninami pri nas kupujejo umetnine, jih prepeljujejo v druge banovine, od tod pa čez mejo. ker izvoz iz države pač še ni zabranjen. Kako utemeljena je zahteva po tem zakonu, pa naša banovina doživlja baš danes, ko je na muzejskem dvorišču naloženih' 70 težkih velikih zabojev polnih dragocenih izkopin. Vse to zgodovinsko bogastvo moramo vrniti lastnici, dedinji Ma- rec njeni hčerki vojvodinji Mariji Anto-nieti, ki biva v vili Bellevue na Bledu. Javnost se bo gotovo še spomnila, s kakšnim ogorčenjem je vse prebivalstvo zasledovalo izkopavanje starin za vojvodi-njo Meklenburško, ki je pred vojno živela na slavnem Valvasorjevem gradu Bogen-špenku pri Litiji. Sicer smo tedaj že imeli zakon, ki je izkopavanje prepovedoval a ona je kljub temu kopala predvsem na klasičnih najdiščih na Vačah m Magdalen ski gori pri Grosupljem. Vojvodinja je izkopala silno dragocene stvari, med njimi tudi kompletno bojno opremo, ki jo je darovala cesarju Viljemu, ta jo je pa zopet izirocil berlinskemu cesarskemu muzeju, kjer je ta naša starima piece de resistence vsega nemškega arheološkega bogastva. Ko je prišel Bogenšperk po prevratu pod sekvester. so bili vsi zaboji s starinami zapečateni. Ker so pa mnogi pečati odleteli in se pokvarili, so nekaj let po prevratu kulturni pregled Kako se „zagrebško gledališče zavzema za slovensko dramatiko" ? Gosp. režiser Ciril Debevec nam je po-nlal naslednje pojasnilo: pod naslovom »Zagrebško gledališče se zavzema za slovensko dramatiko!?: je priobčil Pohujšanja v dolini sentflorjanski« dne 1 decembra 1928 ni igrala uprava zagrebške^ gledališča. temveč Slovensko društvo« v poslopju zagrebškega gledališča (za r>ro«!avo lOletnice Cankarjeve smrti). To je vendar razlika ' Tudi Cankaneve »Lepe V, ! pa bi bil s. H-u, ee nam natančno pove, I kdaj je uprava zagrebške drame omenjeni deli v svojem rednem sporedu igrala. Za osiale tri drame (>Školjka«, »Jakob Ruda« in »Hlapci«) vemo prav dobro, da jih le igrala zagrebška drama pred letom 1920. Toda — ali naj navedem v odgovor morda še vsa tista hrvaška dela, ki jih je uprizorilo naše gledališče do tega časa? Pregled razmerje bo najbrž še bolj nerodno. ,, v p,™l ,k5| ne moremo Stoti ' »''"P1"1.' SSST ni in Da je zagrebško gledališče »v svojem ansamblu zbiralo najboljše slovenske umetnike« in da »ima še danes največ slovenskih umetnikov v svojem ansamblu« je sicer res (bridka resnica naše gledališke preteklosti, jao nam!) in moramo v svojo sramoto priznati, da bi bilo bolje, če bi jih mogli zbirati in imeti mi sami — toda, zato vendar še ne morem razumeti, v kakšni stvarni zvezi naj bo ta ugotovitev z mojim člankom, kjer sem — ponavljam — govoril izrecno o gojitvi repertoarja in o medsebojnih gostovanjih ljjnbljanskega. zagrebškega in beograjskega gledališča, ne pa o angažiranja »slovenskih« ali »hrvaških umetnikov. In to je že spet razlika. Da je priredilo zagrebško gledališče 1*<. maja 1918 predstavo v korist ustanovitve Slov. Narodnega gledališča v Ljubljani, ]e znano tudi nam in smo zagrebški upravi za to pomoč gotovo iskreno hvaležni — ampak: tudi tesa prijaznega spomina ne moremo spraviti z vsebino mojega članka ▼ nobeno stvarno relacijo. Še enkrat: držimo se vendar stvari in ne uhajajmo na stran pota. Sai se ne damo zmotiti. Zadeva Cankarjevega »Narodovega blag-ra«, Žimbrekoveea prevoda in Kreftove režije je sicer, za mojo pamet, tudi po zadnjih informacijah g, H. še vedno tam, kjer }e zagrebške uprave in prizadetih gospodov in"da za osvetljevanje našega dejanskega razmerja nimajo bistvenega pomena. Kar se tiče pa g. direktorja Bacha m njegove izjave, »da ne bo odgovarjal na članke drugače kot tako. da bo uprizarjal slovenska d ramatska dela«, pa moram izjaviti s svoje strani, da me taka izjava samo veseli. Upajmo torej, da ne bo ostalo, kakor doslej, samo pri izjavah in bo g. direktor Bach uvidevno popravil dosedanje zamude. Zdaj čakamo samo še — dejanja. Ciril Debevee. Jaroslav Duryck v slovenščini Prijatelj (feško - slovenskih književnih stikov se v tem hipu ne more pritoževati: zadnji dnevi so obogatili naše prevodno slovstvo kar za dva prevoda iz cescine. zanimivo je. da gre v obeh primerih za istega pisatelja, namreč za Jaroslava Duryeha. Pravkar sta izšla 1. del njegovega velikega romana »Blodnje« (izd. Umetniška propaganda) in roman »Marjetica« (izd. Jugoslov. knjigarna), oba v prevodu dr. Ferda Kozaka Jaroslav DurTch je v današnji ceski literaturi ime, ki zasluži vso pozornost zato naj ob njegovem »pojavu« na našem knjižnem trgu zapišemo nekoliko vrstic. Durych se je rodil 2. decembra 188« v Hradcu Kralovem in je po poklicu zdravnik v službi češkoslovaške vojske. Pisec beležke v »Masarykovem slovniku naučnem« deli njegovo dosedanjo književno tvorbo v tri razdobja. V prvem (roman »Na horarh« leta 1919.) haže nagib h gotični romantiki, v drugem vzkipeva v njegovem delu strast nekako flagelantskega značaja (»Nejvyšsi no-deie 1921. drama »Sv. Vojteh« 1921 in »Sv. Vaclav«). v tretjem pa očituje simpatije za lepoto revščine in preprostosti (»Tfi tronič-ky«) za sramežljivost deviške nagote (pesmi »Panenky« 1925) in za ganljivost mt- biia'-morda* samo za spoznanje še malo s«5ne"iV"metefizične ljubezni >^mikra-bolj zamotana),— mislim pa, da je to stvar 1 skac (slov. »Marjetica«). Višek Durychove umetnosti tvorijo njegovi zadnji spisi, mala trilogija o VVailensteinu »Requiem« in veliki zgodovinski roman »Bloudenk, medtem ko je v najnovejšem romanu ::>Anežka Berk-manova« opazila kritika padanje njegove inspiracije in tvorne sile. 'Io je DurTcha najbrž napotilo k temu. da se je letos ob pustu odpovedal nadaljnjemu književnemu delu, kar smo v »Jutru« že zabelezili. Kazen navedenih spisov je Durvch izdal še potopisne impresije iz Španije in lani esej o Bfezini, pesniku, ki ga smatra za svojega največjega učitelja in mojstra in od katerega res tudi izhaja. Mimo tega so vplivali na Durycha francoski spiritualisti. kot verujoč, k misticizmu nagnjeni katoličan pa se je prav kakor Paul Claudel opajal ob srednjeveški krščanski literaturi. ^Marjetica« ie subtilna ljubezenska^ zgodba pristen plod Duryehove nežne duše, obdarjene z ostrim analitičnim pogledom na duševno dogajanje, a takisto sanjave. ,/Oln* umevanja in odpuščanja. Spis je ubrano napolnjen z rahlo zasenčeno, a tem bolj v srce segajočo poezijo. Nekak dogodek za slovenskega citatelja. ki doslej ni poznal Durvcha. pa je roman »Blodnje«, čigar prvi del smo dobili v lepi zajetni' knjigi na 320. straneh, drugi del v približno enakem obsegu pa se obeta za prihodnje mesece. Roman je z avtorjevim dovoljenjem skrajšan: izostale so razne podrobnosti, ki bi slovenskega citatelja prej utrujale kol zanimale in ki za samo umetniško plat romana niso bistveno važne. Tudi nemški prevod bo izšel v skrajšani obliki. »Blodnje« so DurMchov naivecu tekst. \ e-lik del češke kritike ie proglasil ta roman za umetniško največje dejanje v vsej češki prozi. Dogaja se v času tridesetletne volne ki ie bila za č<>«ki narod tolikanj usodna •> DurVchovem pojmovanju češke zgodovine proti reformacijske dobe smo ob neki prili ki v »Jutru« že razpravljali opozarjamo pa. da so umetniške vrline tega romana tolikanj močne in vidne, da odtehtajo idejno nesoglasje s čitateljem, ki ni Durychovega svetovnega nazora. Zakaj »Blodnje« so brez dvoma visoko kvalitetno delo in je njih idejnost le drugovrstnega pomena. Durych je za slovensko izdajo napisal kratek predgovor, ki je objavljen v fakst-milu in se glasi: >V Blodnjah sem hotel prikazati pogini na nebo. na zemljo in na j>eklo skozi nekaj ozkih razpok te ječe človeškega življenja, kakor so se približno razodevali češkemu narodu tekoin tridesetletne vojne. Vsi napori človeškega ponosa in človeške trme -s bili le ničevi, čeprav se je ta ničevost odzvala v čim večji sijaj ali v čim večjo strahoto. Začetek kakor tudi konec vsega je mimo tega življenja. Izbral sem tragično Wal-lensteinovo osebo kot najjasnejši zgled." Objektivna kulturna kronika mora priznati hvalo založnici, ki ta mojstrovin« češke pripovedne umetnosti podarila tuli slovenskim čitaleljem. —o. Premijera »Lede« v ljubljanski drami. V sredo je bila v ljubljanski drami premijera ljubezenske igre Miroslava Krleže »Leda?. Za novo delo avtorja - Olembajevih - je občinstvo jx)kazalo živahno zanimanje in je »Ledo« sprejelo z močnimi vtiski. Komad je zrežiral dr. Branko Gavella. Igrali so gg. Nablocka, Mira Danilova. Levar. Skrbinšek, Železnik. (Podrobnejše poročilo o »Ledi« iz peresa našega dramskega referenta bomo objavili po reprizi. ker naš poročevalec zaradi trenutne obolelosti ni mogel prisostvovati premijeri.) Tuji književniki v naši državi. V Beograd bo prispel t>o volitvah znani francoski politik in esejist Eduard Herriot. ki je iskren prijatelj Jugoslavije. V j^eni bo poset-1 Zagreb' Georges Duhamel. pisec knjige »Prizori iz bodočega življenja«, ki bo prihodnje dni izšla v slovenskem Povodu Beograd bo obiskal že v bližnjem času tudi Nobelov lavreat. ameriški pisatelj Sin H a, r Leviš, ki namerava prepotovati vzhodno Evropo. MIh* (fyarnayf ashtent&a (^OaIoa^^J^ slovite čudotvornice za nego štirih desetletij ženske lepote, je prispela danes za štiri dni v Ljubljano in bo sprejemala v demonstracijskih prostorih DROGERIJE GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica §-I. (vhod skozi vežo), dne 29. in 30. aprila ter 2. in 3. maja vselej od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, le soboto 30. t. m. pa od 10. do 13. in 14. do 16. ure. Posvetovanje brezobvezno in brezplačno, vstop proat! 5063 * Narodni poslanec Rasto Pustoslemšek priredi danes in v petek 29. L m. zvečer sestanek volilcev v smartnom ob Paki v gostilni na pošti, v soboto 3u. t. m. zvečer v Radniirju, v nedeljo 1. maja dopoldne 6hod v Lučali, zvečer istega dne pa v Bočni. Kasneje pa priredi še shode v Mozirju, na Rečici; v Solčavi in v Kokarjih * češkoslovaška propaganda za nase morje V svrho čim večjega obiska naše jadranske obale od strani čehoslovakov je praški dnevnik s>Česke Slovo« razvil živahno propagando pri svojih čitateljih, ki bodo deležni posebnih olajšav v času svojega bivanja v Dalmaciji. Dosegel se je sporazum z družbo sPutnikom«, ki bo vodila t'-hnično organizacijo potovanja Čehoslovakov ra Jadran. Geslo te akcije je: >Ako čehosto'. h k gre na morje, gre na Jadran«. -•Ceske Slovo« objavlja zanimiv članek Karla Miteiše. v katerem razpravlja o kul-tiim,; in turistični važnosti Splita in okolice. * Francoske štipendije za jugoslovenske študente. Kakor v prejšnjih letih tako j-e francoska vlada t u • I i letos dala na razpolago gotovo število št;,pen. m ne 10. skupine. * Iz službe pri kr. banski upravi. Za načelnika kmetijskega o*rt«tka kr. banske uprave v Ljubljani j« imenovan dosedanji! inspt Politiki« je dr. Milan Stoja-dinovič. bivai finančni minister, objavi,i daljši članek, v katerem razpravlja o svo- Zvocnl kino Ideal Smeh. zabava in ljubezen obhajajo danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer VESELE HI ANE VRE Opereta in sijajna komedija polna dovtipov iz veselega vojaškega življenja PAUL HoRBIGER Fritz Kampers — Lucie Ena;lisch m Vremensko poročilo Meteoroioškeca zavoda v LJubljani Ste-ilke za označbo kraja pomenilo: 1 Cas opazovanja. 2 »tanje barometra. 6 ainer ln brzina vetra 6 oblačnost l_10 i temperatura 4 relativna vlaga ▼ 7 vrata padavin, g padavine t mm. — Temperatura r prve Stevtihe pomenijo na) vlajo. (iru^e na")'t!n ^miieraturo. 28. aprila Ljubljana ». 763.5 6 8, c>. NB1, jasno. —, —; Ljubljana 14, 761.0, 18.2, 41, SSW1, 0.4, —, Maribor 7, 7«1.9, 8.0, 80, NW1, jasno, —, —; Zagreb 7. 762.1. 11.0, 70, mirno. jasro, —, _; Beograd 7, 762.0. 11.0, 70, SVV2. 0.3. —-, Sarajevo 7, 763.6, 9.0. 60, mirno, jasno, dež. 0.5; Skoplje 7. 762.3. 7 0, 80, NW2, 10, dež. 3.0; Kumbor 7, 761.4. 11 0, 90, mirno 0.4. —, Split 7. 762 4, 14 0. 70. mirno Jasno, —, —; Rab 7. 764 2. 11 0. 60. mimo, jasno. —, — Temperatura: Ljubljana 17.6. 5.2; Maribor 14.6 6.0; Zasrreb 20.0. 8.0; Beograd 18 0 6 0; Sarajevo 16 0. 7.0; Skoplje 20.0, 7.0: Kumbor — 9.0; Split 17 0. 11.0; Rab —. 8.0 Solnce vzhaja ob 4.57. zahaja ob 19.1. Luna vzhaja ob 2.20, zahaja ob 11.29. bodn.i trgovin.! s tobakom. Svod članek je podkrepil z mnogimi argumenti in trdi, da Ul se na ta načiu gojenje tobaka mnogo 'ia i'i] .iižava od svobodne prodaje imela več koristi kakor sedaj. * Novi grobovi. V Mariboiu je umrla gospa Elizabeta Nekre.pova, zasebnica Pokopali jo bodo jutri ob 17. na magdaden-skeui pokopališču. Nadalje je umrla v Mariboru gdč. Marija Topi očki kov a in jo bodo pokopali jutri ob 14. na magda-lenskem pokopališču. — V Črnučah je v starosti 71 let umrl g. Anton P e č 1 i n, upokojeni orožniški poveljnik. Pogreb bo danes ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Slovensko planinsko društvo sporoča, da so ouprte in oskrbovane naslednje koče i.n domovi: v Triglavskem gorovju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih in dnevi pred nedeljami in prazniki), Stamičeva koča (sta.lno odprta 'in oskrbovana do 6. maja, Vodnikova koča (odprta v primeru lepega vremena ob sobotah i.n nedeljah); v Karavankah: Valvasorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v primeru lepega vremena vsako nedeljo). Dom na Kofca.h (stalno odprt. iin oskrbovan); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini fin Dom na Krvavcu. Dalje so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajena Dom na Mrzlici, vs<> koče na. Pohorju, Celjska koča nad Celjem. Pisker-nškova. in Tilerjeva koča v Logarski dolini M oz irska koča na Mozirski planini. Odprta in oskrbovana je restavracija SPD na Boču. * Ne sel'te se v Severno Ameriko! Naši konzulati v Zedinjenih državah poročajo, da bi bilo najbolje izseljevanje v to deželo začasno ukiniti. Naša kvota je sicer zelo majhna, vendar tudi malo številni izseljenci iz naše kraljevine ne dobe dela. Mnogo jih je bilo zaradi pomanjkanja sredstev in zasiužka že deportiranih. Tudi povratniki, čeprav morda že na tur ali®) rana Američani, ki se po daljšem ali krajšem bivanju v domovini zopet vrnejo v Ameriko, ne morejo dobita tam dela. Izseljenski delegat v New Yorku svetuje staršem, naj nikar ne potujejo k svojim otrokom v Ameriko. ker tam nimajo nobene oskrbe, ne obstanka, ampak povečajo sa.mo število lačnih in bednih. + Opozarjamo na občni zbor osrednjega društva SPD, ki bo drevi ob 20. v Mestnem "domy v Ljubljani. * Elefantiazida v Prizrenu. Kmet Duje Bajramovič .iz Rogova pri Prizrenu je oboje! za nevarno boleznijo elefantiazido. Na levi roki je dobil izrastek, težak osem ki-losrra.mov. Ta bolezen se pojavlja v trofičnih krajih, v Evropi pa je zelo redka. Baj-ramovie j« imel na levi roki majhen izrastek ki se sedai našlo povečava. * Ne sme v kirmo, S pravomočno razsodbo okrajnega sodišča v Celju je Janezu Kavalarju, posestniku v Levcu pri Petrov-čah, zabranjeno zahajanje v krčme za dobo eneca leta. Prepoved velja do 11. januarja 1933. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfiiblfasis u— Senator dr. Valentin Rožič je odšel za teden dnrf na znanstveno potovanje, zato je obisk strank na njegovem stanovanju v tem času brezpredmeten. u— Rdeči križ za prihodnjo zimo. Zime je konec. Vsi odlagamo, kar nas je varovalo mraza: moško, žensko in otroško obleko, kožuh, suknjo, plašč, kučmo, gorko čepico, amsfci klobuk, volnego ruto za na glavo, ovratni šal, ogrinjačo, volnene ali drugačne rokavice, volnene zapestnice, majo, snodnjo jopico, sweater, tople spodnje hlače, volnene obujke, zimske nogavice, onuče, ovojke, dokolenice, zimske čevlje. škornje, tople copate, galoše, gorke posteljne odeje, pernice, koče itd itd. ter jemljemo v rabo lažja odela. Ko odlagajoč pregledujete, kaj se bo dalo rabit; tudi še prihodnjo zimo, in odbirate tisto, česar prav gotovo ne boste več jemalri v rabo, ker je že preveč ponošeno, obrabljeno ali raztrgano, ne zavrzite prav ničesar, ampak zložite vse, kar ste izločili, na kup, zavijte v papir, ruto ali v obrabljeno rjuho ter spravite kot povezek dotlej, ko pride poni k vam na dom Rdeči križ, ki bo vse, kaT bo pri tej akciji nabral v prid revežem .n brezposelnim v našem mestu, čez poletje zakrpal, pošli, podpletel, prenovil in ob začetku zime razdal najpotrebnejšim. da jim vsaj od mraza ne bo treba prehudo trpeti. Da «te za Rdeči križ nekaj pripravila — hvaležno se sprejmejo tudi prav skromna poklonila — mu blagovolite takoj sporočiti po dopisnic; na naslov: Krajevremu odboru Rdečeza križa v Ljubljani Wotfova ulica 12. Kdor je po pošti prejel potiskano dopisnico Rdečega križa (razposlanih je petnajst tisoč), jo blagovoli po uavodiilu, ki je na njej natisnjeno, nemudoma izpolniti (zapisati mu je treba samo svoje ime, svoj stan ter kje stanuje) •'.■n jo brez odlašanja vreči v poštni nabiralnik, ne da bi mu bilo treba nanjo pri-iepitii pisemsko znamko; na navadne dopisnice Je. čeprav so naslovljene na Rdeči križ. seveda treba prilepiti znamko za 75 par. u— Opozarjamo na nocojšnjo akademijo Pomladma Rdečega križa državne klasične gimnazije v Ljubljani. Spored izvajajo gimnazijci, njihov mešani zbor dirigira skladatelj prof. Adamič, nastopijo pa tud z oktetom k; poje 4 zbore, dalje igra vio.ins« solo Uroš Prevoršek, poleg tega so na ptogramu tud; razne recitacije id Skrbinškov prizor. Starše in dijake ljub Ijanskih srednjih šol vabimo k posetu. Predprodaja vstopnic tekom dneva v Matični knjigarni in zvečer od pol S. ure dalje prei koncertno dvorano. u— Danes matineja »Dvoje src v *U taktu« % bilitneni kiuu Matici. Nekateri filmi se občinstvu tako priljubijo, da jib ljudje od časa do časa prav radi slednjo. To velja nedvomno za popularno opereto »Dvoje src v 3U taktu. V nobenem drugem filmu ni prišel veseli dunajski humor tako <10 veljave kot v filmu »Dvoje src v SU taktu*. Zato je šla njegova slava od ust do ust končno se bo kinopublika zopet veselila, ko bo videla svoje ljubljence v lepeui, ne-jjozabnem filmu. V opereti »Dvoje src v il* taktu« nastopam Wiily Forst, Szgfcc ^Zi*' kali, Oskar Karhveis, Paul Morgan in Greti Theimer, ansambl. kakršnega kasne je nismo videli v nobenem drugem filmu. Predstave danes in iutri se bodo vršile ob pol 3. pop., v nedeljo pa ob 11. uri dopoldne v Matici. u— Dva izvrstna filma v naših kinematografih. >X_27« je najnovejši film z najpopularnejšo filmsko igralko Nemčije Marlene Diet.riehovo. Film je delo slovitega režiserja Steruberga. Vsebina je vzeta iz svetovne vojne. Marlena predstavlja vlogo avstrijske voliunke, ki s svojimi čari osvaja m spravlja v nnreže visoke vojaške dostojanstvenike in se polašča važnih spisov, načrtov in vesta. Njen partner je orjaški Vi.ctor Mc I^aglen, ki ga poznamo še iz Foxovih nemih filmov. -.X—27« se predvaja v Elitnem kinu Matici. — Zvočnii kino Ideal bo predvajal danes premiero prijetne vojaške operete 5Veseli manevri« Smeh, zabava, dovtipi in seve tudii ljubezen igrajo v tem sijajnem filmu slavno vlozo od prvega prizora do konca. V filmu nastopajo Paul Honbiiger, Fritz Kampers in Lucie Englti.sch, ki jih vsi poznamo. u— Plesni večer v ljubljanski operi. V ponedeljek priredi Katja Delakova plesni večer v ljubljanska operi. Spored tega nad vse zanimivega veečra je naslednji: Beethovnova >žalna koračnica«, Blattov j,Vihar.;, Chopinov a >Poloneza«, Wolfsoh.no v a jUspavanka«, ^Cliusendek. Zamorska ekstaza: a) priganjajoča, b) gnana. Proko f hlev a »Grotesfcna koračnica , Petyrekov -iOdl-ome.k iz cirkusaSkrjabinovo 2.Sproščen je«, Brahmsov j.čardaš$, Musorg&kega iOopaikPri klavirju konservatorist Marijan Lipovšeik. Za ta večer veljajo znižane operne cene. Vstopnice se dobe že pri dnevni blagajni v opernem gledaliišču. u— Jeseniška mladina nastopi v ljubljanskem dramskem gledališču v soboto 7. maja / korist revne dece. Uprizorila bo mladinsko spevoigro V bratskem objemu-. i.n Pibrovčovo bajko -Gozdiča, mlada čarovnicaDola 1 a bo tudii ljubko rajanje z naslovom ^iveptir-. Ljubljančane prosimo, da pokažejo jeseniški mladini svoje simpatije in p-oseti.jo .predstavo! u_ Boris Papandopulo, mladfi izredno nadarjen; hrvatsko skladatelj je dirigent moškega zbora zagrebškega noi.toljstrva. S svoiim zborom, k.i šteje 46 pevee^v, nastopa prvič v Ljubljani v ponedeljek, 2. maja na vokalnem koncertu, kii bo v unionski dvorani. Na programu učiteljskega koncerta je zastopan tudii kot skladatelj .in sicer izvaja zbor njegovo himno: Pjesrna ueite.lii.stvu. Besedilo je napisal današnjo zborov predsednik Ljurtevit Kra jačie, u glasbi i pa jo je dirigent Boris Papandopulo. S to pesmijo otvori učiteljski zbor svoj koncert. Zaključi ga pa ravno tako s Papandopnlovo skladbo >Skoči kolo«, ki je izredno veselega značaja. Poleg Papa.n-dopu.la r-o zastopani na ko,neertnem programu slovenski, srbskri in hrvatski skladatelji počenši od ilirsko dobe do današnjih dni. Program obseca v cele,m IS moških zborov. Predprodaja vstopnic je po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. u_ >Tuji kruh«. Dra.mska družina Narodne strokovne zveze uprizori v soboto ob 20. v dvoran.! Delavske zbornice Tur-genjeva drama »Tujii km h«. Vloge so v dobrih rokah, tako da bo predstava res vzorna. Glavno vlogo bo igral g. Košuta, glavno žensko vlogo pa gdč. Breda. Večje vloge bodo igrali še gg: Juvan, Strniša, Bitene, Velkavrh, Frelili in drugi. Režira g. Terčič. Vstopnina nizka. u— IV. javna produkcija gojencev ljubljanskega državnega konservatori ja bo v torek, 3. maja ob 6. popoldne v Filharmo-ničmi dvorani. Natančni spored javimo. u_ Fotoklub Ljubljana vabi vse člane, da se zanesljivo udeleže sestanka v ponedeljek ob 20 v lovski sobi gostilne pri >Sokolu«. Na dnevnem redu društvena razstava izlet 5. maja v hitijo in drugo, člani, ki še niso oddali svojih slik za razstavo 14. do 22. maja, na.j jih prinesejo s seboj. u— Jurjevanje na Ljubljanskem gradu priredita šentpeterska in šentjakobsko-tr-novska podružnica CM D 5. maja. Vabljeno je vse ljubljansko prebivalstvo, da počasti ta dan svojega pat.rona sv. Jurija. V primeru slabega vremena se preloži na 8 maja Igrala bo ves dan godba jSlogaj Poskrbljeno bo tud; za okrepčilo in razvedri lo u_ JAK, sekcija Ljubljana, sklicuje izredno sejo upravnega odbora za drevi ob 20. Sigurna in točna udeležba! u— Akademike in akademičarke, ki jim je pri srcu treznostna ideoa. vabimo, da se udeleže ustanovnega treznostnega občnega zbora, ki se bo vršil v soboto, 30. t. m. zvečer ob 7. na univerzi v soba št. 77 v I. nadstropju. — Pripravljalni odbor. u_ Ravnateljstvo mestnega vodovoda In elektrarne sporoča svojim strankam, da se jo preselilo iz Mestnega doma v Mahrovo hišo, Krekov trg št. 10. ter uraduje od 28. aprila dalje v novih prostorih. u— Pevsko društvo »Slavec« obvešča članice m člane, da je umrl g. Anton Roš, oče dolgoletnega ln požrtvovalnega društvenega tajnika g. Borisa Roša. Udeleži- Za /Eorarne gostilne itd. dovršena in poceni godba: radio koncert s KOLSTER-aparatom, kombiniran z zvočnikom in električno gramofon, opremo. Konrath Radio, Sobotica. Aspirin TABLETE ln pazite, cla so originalne. Pristne Aspirin tablete se prodajajo samo v originalnih omotih. Vsaka tableta je zaznamenuvana z Bayerjevim križom. v originalnih omofih jamčijo, dašo imstne Odobreno od Ministrstva socjaine politike en narodnega zdravja S. st. 1410. 6'2 1932 tev pri današnjem pogrebu obvezna za vse Zbirališče ob 17. uri pri Karlovškem mostu u--Telesno-kulturno društvo Atena sporoča, da priredi 4., 5. in 6. ma.ia v r Zvezdi« razstavo pod naslovom >Kakteje in steklo« Prosimo ponovno vse one, ki bi imeli kaj primernega, zanimivega stekla aLi lepih kaktej, katere bi bili pripravljeni j>osoditi za razstavo, da jav.ijo svoj naslov aLi se osebno zgla.se v pisarni Atene, Dunajska cesta 1. a-II. u_ Stanje gospe Roze Delacordove Je bilo včeraj n e i zp reme njeno. Po mestu so se razširile govorice, da je Alojzij Breceljnik včeraj zjutraj podlegel, vendar se tudi njegovo stanje do večera ni izpremenilo. Še nadalje leži v negi; i.n na opazovanju v oddelku VII. splošne boluice. u_ Oproščeni mesarji. Tred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča g. Spornom se je včeraj vršila ponovna razprava proti 6 mesarjem - prekajevalcom, ki so bili lani na prijavo policijske uprave obtoženi pre-greška zakona o pobiijanju draginje. Prva razprava 12. novembra je bila preložena, da se zaslišijo izvedenci. Ovadeni so bili mesarjii: Albin, Josiip in Josipina Ham. dalje Pave! Dolinšek. Anton Gregore in Kranja Ahlinova, da so prodajali razaie p roka jene mesne izdelke s preKom?ni:m, po zakonu ne dovoljenim dobičkom, namreč s 36%. Policijska uprava je k ovalbi pred loži!a detajlira.no kalkulacijo, pr iti kateri so obtoženi po svojem odvet.,i ju dr Fra;.u Lokanju ugovarjali, češ da ne sloni na pravilnih računih. Včerajšnja razprava je bila mestoma prav živali n. Kot izvedci.ea sta bila zaslišana živinozdravnik mostne klavnice g. Rigler in nato še delovodja tvrdke Slamič g. Pire. Pre-riedaia sta vse postavke izdatkov in dohodkov, k", so j'h imeiii ,preka je valc-.i lani v septembru in presodila, da mesarji - prekajevalci takrat :r-so prekoračili po zakonu dovoljenih 2-">% čistega dobička. Sodnik je nato vseh 6 pre-k aj e v alccv opro s tri 1. u_ Uspešno racijo je včeraj ponoči priredila policija v severnem delu mesta. Preiskali so ves okraj in polovili okrog 15 sumljivih oseb. Zla sta po hlevih v Šiški so spali razni tujci ne da bi imeli za to dovoljenje od gospodarjev. Po večini so bili aretirani znani v.lnčugarji in pohajkovale!, ki jih je po,licija že dalje časa zasledovala. Po zaslišanju so bili oddani sodišču. u_ V barako branjevke Jere Urbičeve na Grajski planoti je vdrl predsnočnjim neznan mlajši človek, ki ji je odnesel je-stvine 'in se polastil, .iščoč denarja, tudi nekih računov in dokumentov. Bil je star okrog 22 let, visoke postave; nekateri snreha.ja.loi so ga opazili, ko je izginil iz barake in zbežal .proti Mačja stezi. u— Pazite na perilo! Ob lepih dnevih se gospodinje rade odločijo za veliko pranje perila, k.i ga potem suše na vrtovih in dvoriščih, a vse premalo pazijo nanj. Poleg tatvin koles so v Ljubljani najpogostejše tatvine perila, ki ca poiščejo tati č i celo v podstrešjih, kaj šele na vrtovi! in dvoriščih. Te dni je bilo snet. ukradenega za okrog 300 Din perila gos ti 1 nič a rk i Pavli Mahničevi na Zaloška cesti. u_ Prijet vlomilec. Beležili smo. da je bilo izvršenih zadnje dneve v nočnih urah v bežigrajskem okraju več drznih vlomov v razna stanovanja in kleti, od koder so izginila razna jedila in obleka. Zdaj je bil aretiran kot član vlomilske družbice, ki je gospodarila v tem okraju ramil Hojdanio. doma iz Cazina v Bosni. Na sebi je ime! ukradeno obleko, skoro nov zelen nahrbtnik. par rjavih čevljev ter še nekaj drugih predmetov, ki utegnejo izvirati iz vlomov. Ooškodovanci naj se zglase na policiji. u_ Tatovi koles so spet podjetnejši. V zadnjih dnevih je bilo v Ljubljani izvršenih spet več drznih tatvin koles. V gostilni j.pri A meri kan cus v Florijanski ulici se je predsnočnjim pomud.il slaščičar Davorin Rodež, ki je bil pristavil svoje novo. 1500 Di,n vredno kolo v veži k steni. Kmalu na je stopil v vežo neznan mlad človek, ki se je polastil kolesa in se hitro odpeljal proti Dolenjski cesti. K sreči pa so tatu opazili ter je bil že čez dobro uro prijet od orožnikov v Škofljici. Je 21 letni France Oven. doma z Dolenjskega, ki so sa orožniki včeraj izročili sodišču v Ljubljani. Druco kolo je bilo odpeljano predvčerajšnji!m delavcu Antonu Trobcu in sicer iz veže i.asanove gostilne na Vodnikovi cest.i Tat je pustil v vež,; kot nadomestek staro, skoro nerabno kolo. Dalje je bilo predvčerajšnjim dopoldne odpeljano 1200 Din vredno kolo znamke 'Diamant« trgovcu Antonu Lesatu na Miklošičevi cesti 28. Neki; drug tat se je polastil predsTiočniim kolesa mizarskega pomočnika Gulina, ki je bilo spravljeno v veži nad Operno kletjo, še bolj predrzen Iz Škofje Loke šl_ Francoski krožek v Škofji Loki vabi prijatelje na zanimivo skioptično predavanje. ki bo v soboto ob 18. v Gasilskem domu. Govoril bo priljubljeni predavatelj profesor g. Ravmond \Varnier iz Zagreba o pesnikih XIX. stoletja od FJugoja do Baudelaireja. šl— Bolniški sklad podpornega društva državnih in banovinskih '»službencev s sedežem v Ljubljani ima svoje poverjeništvo tudi v škofji Loki Interesenti naj se pri-glašaio pri poverjeniku a Andreiu Zegi, računovodji banovinske mlekarske šole. Skladova zdravnika sta dr. Jože Rant in dr. Ivan Hubnd Skladovi člani preiemaio brezplačno zdravniško pomoč in zdravila podporo v rekonvalescenci novrflčilo stroškov za konzultacijo i^en skladovih zdravnikov in imajo razne druge ugodnosti. Iz Celja e— Na dobrodelnem koncertu v torek ob pol 21. v hotelu Union (mala dvorana) nastopijo: gg. Karlo in Mirca Sancin, gdč. Marenka Plzakova (klavir solo), in mali violinist Miran Viher ob klavirski spremljavi ge. Mirce Sancinove. Člana mariborskega gledališča gdč. Pavla Udovičeva (sopran) in g. Belizar ?ancin (tenor) zapo;eta samospeve Parme, Pavčiča, Rasbergcrja in Smetane. Spored obeta posebno redkost za naše mesto, zato posetimo to prireditev tudi zato, da podpremo požrtvovalno in nesebično delo in stremljenje naših umetnikov. Vstopnice bodo v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Obrtna nadaljevalna šola bo skleni'? šolsko leto v nedelio. Ob S. bodo razdeljena šolska naznanila in pa 27 nagrad najboljšim vajencem in vajenkam (po 50 Pin, naloženo v knjižicah celjske Mestne hranilnice), za kar so skupni znesek 13.V) Din darovale požrtvovalne celjske obrtne zadruge. Običajne šolske razstave pismenih in risarskih izdelkov ne bo, k^r so v teku priprave za veliko razstavo v prihodnjem šolskem letu. ko bo šola obhajala 501etnioo svojega obstoja. e— Nesreče. V sredo jc pade! 51etni posestnikov sin Adalbert Jus iz Sutle in si zlomil levo stegnenico. Brezposelni 361 e t ni rudar Ferdinand Rcbožu ie padci v bližin'" Konjic z mosta okrog 2 in pol metra globoko in se poškodoval p^ desnem stezno. Na Teliarju pri Celju je padla lOletna sirota Marjeta Benedičičeva in si zlomila levo nogo jx)d kolenom. Z neke stavbe jc pad'.i o^lctna zidarjeva žena Neža Boršncrjcva, iz Celja in si zlomila desno podiehtnico. — Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. e—- Mestni kino bo predvajal danes in v nedeljo zvočno kriminalno ša!o;gro »Tajnost rdeče mačke«. V glavnih vlogah Fr-nest Verebes, Siegfrd Arno in Pric Jun-kermann. Jutri zvečer bo kino zaprt. Iz Maribora a— Praktični učiteljski izpit na. mariborskem državnem ženskem nč.iteljiišču =vo nara.vile v aprilskem reku učiteljice: Nada Mačus-Žihrova (z odliko i, Emr.lija Sio-kar-iKumstova. Anioa ž!dafni.k-čr;n.ko«včeva» .Julija Berič.ičeva, Angela Kunstova, Ans<-•la Oražmova, Jožica Kuribusova. Marija. Posegova, Marija šučeva. Eli z a Grafenau-erjeva, Marija .ja-vrenčičeva, Aniioa Ruso-va., Terezija žegulova, Anica štemova, Štefka žuničeva, Anica Kozar.jeva, 4vara Dovnikova, Dra.gotina Lan.gofova, Štefka Majhnova. Marija Jenčičeva. lx>andra Sa-b a t rje v a in šolskii sestri Gabrijela Gromo-va ter Kerubina Klančarjeva. a— »Ljudska univerza«. V proslavo narodnega praznika bo na predvečer v ponedeljek 2. niaia ob 20. predavanje n predsedniku poljske republike — Pilsudskem. ki vodi že toliko let usodo naše severne bratske republike. Predaval bo naš ožji rojak g. univ. profesor dr. Fran Ilešič iz Zagreba. a— Večer zasebnih nameščencev. Nastopajoča gospodarska kriza sili tudi zasebne nameščence, da se intenzivneje zanimajo za svoje strokovne organizacije in socijalno zakonodajo. To je jwkaza!o tudi predavanje Zveze privatnih nameščencev, ki je bilo v sredo zvečer v dvorani Delavske zbornice. Trgovski in drugi zasebni nameščenci najrazličnejših strok, iz pisarn industrij, zasebnih uradov itd. so do zadnjega mesta napolnili dvorano. Večer je otvoril s primernim nagovorom predsednik Zveze g. Peteian, nakar je obširno razpravljal predavatelj g. dr. Avg. Reisman o najvažnejših določilih novega obrtnega zakona glede zasebnih nameščencev. Navzoči so predavanju sledili z izrednim zanimanjem ter sprejeli z veseljem vest predsednika g. Petejana, da bo predavatelj g. dr. Reisman prihodnji petek. 6. maja ob 20. predavanje nadaljeval, ker obširnega materijala ni bilo mogoče izčrpati v enem večeru. a— »Če ljubita se dva«. V narodnem gledališču bo v kratkem krstna predstava te dijaške operete v treh dejanjih, ki jo ie uglasbil osmošolec g. Silvin Haas po libretu dijaka g. Borisa Pilata. Osmošolec Haas je mariborski javnosti znan že izza gimnazijskih koncertov, kier se je ob vsaki priliki izkazal kot zelo spreten dirigent in dober pianist. Pri opereti sodeluje 28 oseb, izključno sami dijaki in dijakinje mariborskih srednjih šol. Za krstno predstavo operete vlada že sedaj v mestu veliko zanimanje. Pokroviteljstvo uprizoritve so prevzeli mestni župan g. dr. Lipold. gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek in gospa Maistrova. a— Udruženje kaznilniških paznikov bo imelo svoj letošnji redni občni zbor na praznik vnebohoda 5. maja ob 16. v dvorani Nabavljalne zadrugo na Rotovškem trgu. a— Motoklub v Mariboru priredi v nedeljo 1. maja v primeru lepega vremena, če ne pa naslednjo nedeljo, ocenjevalno vožnjo za motorna kolesa s prikolico in brez nje, na progi Maribor—Sv. Marjeta— Sv. Lenart—Ivanjci—Gornja Radgona—Sv. Križ pri Ljutomeru—Ljutomer—Sv. Tomaž —Ptuj—Sv. Miklavž (skupno 128 in pol km) Pravico do udeležbe imaio vsi prijatelji motornega športa. Podrobna pojasnila dobe udeleženci pri motoklubu v Mariboru, Gosposka ulica 37. a— Tri kolesa v enem popoldnevu so pokradli predvčerajšnjim tatovi, ki so spet v Mariboru na poslu. 1500 vredno kolo ie zmanjkalo trgovcu Podlipniku, pisarniškemu slugi Antonu Kokolju ie nekdo ukradel yolo iz veže Okrožnega sodišča, delavki Pepci Repoluskovi iz Ruš pa ie izginilo kolo ko se ie mudila v neki gostilni. a— Nevaren tat prijet. Orožniki iz Rač so aretirali že več let zasledovanega Mirka Molka od Sv. Marjete na Dravskem poliu, ki ima na vesti lepo število večjih in manj-š h deliktov. Izročili so ga mariborskemu okrožnemu sodišču. Z Jesenic s— V društvu »Soča0 Din. Pričakujejo se poročila kako se ie Gašper obnašal v Zagrebu in drugh krajih savske banovine. Iz Ljutomera !)— Klavnice ne bo. Občina ie že dalj časa nameravala prazno poslopje bivše elektrarne prezidati v klavnico, ker pa ie v splošni kriz? izvoz živine, za katerega bi prišla klavnica v prvi vrsti v poštev, silno padel rpectna občrna ooustila svoi načrt čer namerava poslopje elektrarne podreti. Gospodarstvo i« Naša zunanja trgovina v prvem četrtletju Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o izvozu ir uvozu v marcu, tako da nam je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine v prvem letošnjem četrtletju. V marcu je znašal izvoz 179.154 ton (lani v marcu 269.401 v vrednosti 212.7 milijona Din nasproti 441.9 milijona Din v istem mesecu pret. leta. tako da je letos naš izvoz po količini za 33.5 °'o, po vrednosti pa za 51.9°/o (2'29.2 milijona Din) manjši nego lani. Seveda je bii tudi uvoz slab. Znašal je le 50.485 ton (lani 95.596) v vrednosti 246.1 milijona Din nasproti 543.2 Din v lanskem marcu. Nasproti lanskemu marcu se ie uvoz še bolj skrčil, kakor izvoz, namreč po količini za 47%. po vrednosti pa za 54.6'Vo (296.8 milijona Din). Zato je tudi j>a--itnost naše trirovin-ke bilance letos manjša. iirpo lani v marcu Padla je za dve tretjini in znaša 33.7 milijona Dm nasproti 105.3 milijona Din v lanskem letu. Glavni predmeti našega iz*«/a v marcu >o bili: pšenica (28.2 mil i j. Din), koruza (7.6), konoplja (3.8). konji (2.2). goveda (3.4). svinje (20.1). perutnina (5.9). sveže meso (S.:!), jajca (17.4). drva (1.8), gradbe-ni les (37.7), oglje (2.6). pragovi (2.8). kalcijev cijanamid (5.4), cement (5.1), svinec (2.4). baker (15.3), rude (7 6). Glavni predmeti našega uvoza pa so bili: bombaž (9.4), bombažno predivo (18.2). bombažne tkanine (29). volna (2.8). volneno predivo (3.1). volnene tkanine (19.6). svileno predivo (5.9). svilene tkanine (3.7), železo in polfabrikali (4.6). cevi (3.3), razni izdelki iz že'o7.a (10.8). stroji in aparati (11.7), elekiroteh. predmeti (7.3). prevozna sredstva (3.7), premo« (5-2). petrolej (1.2), steklo (2.1), porcelan (1.2), oljna semena (5.7), riž (1.6). limone in oianže (5.3). kava (6.3), sirove kože (3.1). usnje (1.1). čevlji (2.3). Trgovinska bilanca za I. čHrtlelje Naša trgovinska bilanca se jc v prvih treh mesecih letošnjega 1' ta gibala tako-le (v niilijonih Din): izvoz uvoz saldo januar 218.3 228.2 - 9.9 februar 203.7 229.4 — 25.7 marc _212.7 216.4 - 33.7 januar-marc 1932 6'4.7 704.0 — 09.3 1930 1159.1 13-11.8 _ 18J.7 1929 1696.0 1740.4 _ 44 \ " „ 1928 1310.3 1649.2 _ 3:58.9 Naš izvoz se je ob prehodu v letošnje leto silno skrčil, še v lanskem decembru je znašal 382 milijonov, v januarju pa le še nekaj nad 2C0 milijonov. Kakor vidimo, pa naš izvoz v prvem letošnjem četrtletju ni padal Skupaj srno v prvili troli mesecih t. I. iz><» zdi za 635 milijonov Din. to je za 521 mil' jonov manj noj;« lani v i>tcni času in ce za eno milijard« manj nejro pred dvema I turna. Vendar pa moramo z zadoščenje) ugotoviti, da se :e uvoz v še večji mer zmanjšal, kar je tudi pripomoglo, da se ; pasivnost našo zunanje trgovine v prvrjn ietošnjem četrtletju (ki jo vsako leto najslabše) zmanjšala na (59 milijonov, dočim jo lani znašala 183 milijonov. Živahnost na trgu nepremičnin Univerzitetni profesor dr. Bilimovič je ob priliki svojega sobotnega predavanja o dinarju in gospodarski krizi pravilno ome nil, da nič ne škoduje, če danes zbegani ljudje kupujejo stavbišča, hi5e, blago in druge vrednote iti se tako otresajo denar ja: pričakovati je zaradi tega le bolj ži-valnc gradbene lelavnosti, poskriti denar pa bo prišel zopet v promet. Kakor opažamo je v zadnjem času deiansko opažati prccejšnjo živahnost na našem realitetnem trgu. Malodušneži in zbegani kupujejo v večji meri parcele in Hiše in jih pogosto preplavajo tudi s 30 odstotki, čeprav ni pričakovati, da bi v bližnji bodočnosti poskočile cene parcclam in hišam in čeprav za nove stavbe ni nikjer dobiti kredita, dočim imajo najemnine izrazito padajočo tcndenco. Kakor drugod bodo tudi pri nas malodušneži, ki nasedajo raznim neumnim govoricam, utrpeli le pri takih kupčijah izguba, kot kazen za svojo malodušnost. Za naše gospodarstvo pa ta pojav nikakor ni škodljiv. Nepremičnine prodajajo trenutno predvsem oni, ki so se preveč zadolžili in ne morejo nadalje plačevati obresti za izposojeni denar. Ce pa hišo ali parcelo prodajo. je naravno, da bodo iz dobljenega izkupička takoj poravnali dolg pri denarnem zavodu in se tako otresli bremena, kar bo imelo to dobro posledico, da bo denar zopet prišel v denarne zavode, četudi ne v obliki hranilnih vlog, pa vsaj v obliki odplačila dolgov. Kakor vsak živ organizem. tako ima tudi gospodarstvo samo v sebi naravno zdravilno moč. Naravno ozdravljenje napetih kreditnih odnošajev, kakor ga sedaj opažamo v zvezi z dogodki na realitetnem trgu, pa bo gotovo mnogo pripomogla, da se naše kreditne razmere hitreje normalizirajo. Novi kliringi z Avstrijo Novi dogovor, kil jc bil sklenjen med našo državo nn Avstrijo glede plačevanja medsebojnih obveznosti iz blagovnega prometa vsebuje med drugiim naslednje določbe. Plačilo dolgov in obveznosti, ki so nastale pred uvel javi jen jem novega dogovora kakor tudi plačilo obveznosti, ki bodo šele nastale, sc ima vršiti v obliki klirimga preko novčan/ičnih bank obeh držav. Obveznosti, ki so nastale po 20. aprilu t. 1. (po u.kimjenju starega klirin-ga) io se ne glas.ijo na šilinge aH dinarje, se imajo v sporazumu med strankami preračunat« v dinarje ali šilinge. Ostale obveznosti pa se imajo poravnati na način, kakor je bilo to že določeno v dosedanjem kliringu. Pri tem se preračunavajo dinarji v šilinge ter obratno po dosedanja paritetni relaciji 100 Din — 12.51.60 šilinga odnosno 100 šilingov je 79S.9470 Din. Na novo pa je v.nešena v dogovor možnost kompenzacijskih kupčij. Pred 20 aprilom izvršena vplačila v šilingih na klirinški račun pri avstr. Narodni banki se lahko porabijo za poravnavo novih kupčij v zvezi z izvozom avstrijskega blaga, seveda sporazumno mod interesenti in z znanjem obeh nove anioni h bank. Ta že izvršena vplačilo pri avstrijski Narodni banki potem iztočijo iz klirinškega prometa. Cim jugoslovenski uvoznik v okviru takih kompenzacijskih kupčij poravna svoj dolg za novo uvoženo blago pri jugosl. Narodni banki, se ta znesek takoo izven vrstneea reda izpiača onemu jusoslovenskemu upniku, v čigar korist je bilo prej izvršeno 1 vplačilo pri avstroogrstoi Narodni banki ki pa zaradi vrstnega reda ni prejel odgovarjajočega zneska od jugoslov. Narodne banke Na ta uačin se ustvarja Avstriji možnost, da vsaj v obliki blagovnega izvoza izravna razliko, ki je nastala v teku klirimga v našo korist, kot dobroimetje naše Narodne banke pri avstrijski Narodni banka. Pogodba je sklenjena za 2 meseca in se lahko odpove 15 dni pred potekom tega roka. scer se avtomatično podaljša za mesec dni. — Gibanje hranilnih vlog v naši državi. Oddelek za gospodarske stud.je pr! Na-roeini banki vodi že nekaj let stalno statistiko o gibanju hranilnih vlog v naši državi. Sedaj je ta oJdeiek še ee^tavii podatke o stanju hraudnih in kontokoreutoih \iog ob kuncu marca t. i-, u katerih vidimo tia je bilo ob koneu prvega letošnjega četrtletja v všej državi 11.675 milijonov Din hranilnih in kontokorentnih vlog nasproti 12.170 milijonom ob koneu preteklega leta. 13.2.15 milijonom ob .0 delavcev. = Borski rudnik je imel tudi lani navzlic krizi lep dobitek. Od vseh industrijski delniških družb v naši državi jc bil vsa zadnja leta borski rudnik v Srbiji glede čistega dobička na prvem mestu. Čeprav je svetovna gospodarska kriza zadela zaradi silnega padca ccn v največji meri producenta sirovin, z'asti kovin, je borski rudnik bakra tudi pret. leto zabeležil prav lep dobiček.. Kakor poročajo iz Pariza je clružba borskega rudnika Com-pognic Fran^aise des Mineš Bor, ki ima sedež v Parizu, sklicala za 7. maj svoj redni letni občni zbor. Po pariških vesteh je dobiček družbe v preteklem letu znašal 14.9 milijona francoskih frankov (33 milijonov dinarjev), nasproti 22.9 milijona frankov v letu 1930. in 55.7 milijona frankov v letu 1929. Dobiček je torej v zadnjih letih prceei padel, vendar je treba upoštevati, da znaša tudi za preteklo leto le za malenkost mani, kakor nominalna delniška glavnica družbe. — Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini naslednjih dolžnikov: Marija šare, lastnica modnega atelijeja in posestn ea v Ljubljani, Rutarjeva ulica 4 (poravnalni upravnik dr. Pran Novak, odv. v Ljubljani; narok za sklepanje poravnave pri dež. sod. v Ljubljani 4. jun. ob 9., prijavni rok do 2). V.). — Iz. Finci, trgovec v Mariboru (poravn. uprav. dr. Andrej Veblc, odv. v Mariboru: narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 23. maja ob 9., prijavni rok do 18. maja, ponu-dena kvota 40 odst.). — Vinko Lisingcr in Terezija Eisingcrjeva, posestnika, gost 1-ničarja in lesna trgovca v Črni pri Preva-Ijah (poravn. upravnik dr. Dušan Senčar, javni notar v Prevaliah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Prevaljah 28. maja ob o., prijavni rmk do 23. ma.ia, kvota 40 odst.). — Tvan Kraje, trgovec z meš. blagom v Dolnjem Logatcu (poravn. upravnik Fran Tavzes, notar v Logatcu; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Logatcu 31. maja ob 10., prijavni rok do 25. maja). — Feliks Pozne, trgovec z meš. blagom v Op^ofcnici št. 20 (poravnalni upravnik dr. Robert Lederer, odvetnik v Konjicah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Konjicah 30. maja ob 10., prijavni rok do 25. maja, kvota •10 odst. in poroštvo). — Dobave. Stro.ini oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 30. t m. ponudbe glede dobave 3 komade brusnih kamnov; do 4. maja pa glede dobave 3!0 zavitkov inipregniranih trakov. (Pogo-ii so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika Ka'kani sprejema do 28. t. ni. ponudbe glede dobave 400 kg pisanih cuni. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 400 kg vijakov. l>i-rckcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. maja ponudbe g'ede dobave 530 kilogramov cilindrskega olia in risalnega orodja; do 12. maja glede dobave 200 m svinčenega kabla; do 19. maja glede dobave trofaznega motorja; do 25. maja pa glede dobave telefonske postaje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 21. maja pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave papirja; 25. maia pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave umetnega škrilievca; 26. maia pa glede dobave barv in lakov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). ■ Borze 28. aprila. Na ljubljanski borzi so danes tečaji devtz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviz! London in Ne\vyork sta se za malenkost dvignili. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji zopet znatneje popustili, le dolar-?ke vrednote so več ali manj obdržale stare tečaje. Vojna škoda je za kaso popustila na 185 — 187 brez zaključka (v Beogradu Je notirala nekoliko višje), za maj pa se je trgovala po 192. 188 in 185. Tudi tečaji Investicijskega posojila in agrarnih obveznic so bili nižji, vendar pa ni prišlo do prometa. Ves zadnji čas pa se dokaj čvrsto drži 7" o dolarsko posojilo Drž. hipotek, banke (Seligmanovo posojilo), ki notira nespremenjeno 53—54 (v Peogradu je bil zaključek po 53.50). Devize. Ljubljana. Amsterdam 2288.57 — 2299.93, Berlin 1340.57 _ 1351.37, Bruselj 791.20— 795.14. Curih 1097 35 — 1102 85. London 207.11 — 208 71. Newyork ček 5625.25 — 5653.5, Pariz 222.59 — 223.71. Praga 167.22 Sobota. 30.; Kvadratura kroga. D. Zagreb. Amsterdam 2288.57 - 2299.93, Berlin 1340.57 — 1351.37. Bruselj 791.20 do 795.14, London 207.11 — 208.71. Milan 290.05 — 292.45 Nevvvork kabel 5650 do 5678.26. New>'ork ček 5628 — 5656.26, Pariz 222.59 _ 223 71. Praga 16722—168.08. Curih 1097.35 - 1102 85. Cnrih. Beograd 8.95. Pariz 20.2875, London 18.92. New york 515. Bruselj 72.15, Milan 26.48. Madrid 40.30. Amsterdam 208.70. Berlin 122.40. Stockholm 94.50. Oslo 95.50, Kobenhavn 104. Sofija 3.73. P t*™ 15.25, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 185 — 187, za maj 187 — 187. 7(\n investicijsko 50 — 55. 4° e agrarne 19 — 20 7" • Blair 46.50 — 47.50, 8" o Blair 53 _ 54. 7" o Drž. hipotek, banka 50 — 54. Beograd. Vojna škoda 193, 192. 191. 190 zaklj.. 7°/e investicijsko 53 bi.. 6n/o begluške 34.50. 34 33.50. 33.75, 33. 32.50. 32 zaklj., 7"/o Blair 47 bi.. 7°/n Drž. hipotek, banki 53.50 zaklj.. Narodna banka 4580 bi., Priv. agrarna banka 230. 230.50 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 102, Dunav-Sava-Jadran 13.10, Staatseiscn-bahngesell. 12.60, Trboveljska iS SO, Alpine-Montan. 10.40. Blagovna tržišča 2ITO + Cliicago. 28. aprila. Začetni teČaii: Pšenica: za mai 56.25. za julij 59.'_'5. za september 61.25. za december 64.375; koruza: za maj 31.50. za julij 34.75, za september 37.50. za december 38. t Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenci za žito prijazna. Eksekutivno je bilo prodano Vs vagona zdravega, sulieea. rešetan«*-ga ovsa, fco Ljubljana po 165 Din za 100 kg. Nudi se pšenica (slov. post.. j>o mlevski tarifi, plačljivo v 30 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 31 dneh): baška pri mlevski voznini po H5 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50. + Novosadska blagovna borza (28. t, m.) Tendenca mirnejša. Promet 94 vagonov. Pšoitica: baška. okolica Novi Sad, 79 1-■•» 134 — 136; okol. Sombor. 78 kg 133 — 13'; srednjebaška, gorniebaška. 79 kg 13-4 —13;^; baška potiska in baška. ladja Tisa, 79 k; 135 — 137: gornjebanatska, 79 kg 131 d-> 133: banatska. pariteta Vršac. 78 kg 129 .;-> 131. Oves: baški, sremski, slavonski 135 n* 140. Ječmen: baški. sremski. 63 64 kg 14) do 145; pomladni. 67 68 kg 155 — 160. Koruza: baška. banatska, sremska 98 — 100; okolica Sombor 98 — 100; baška, bHa li) do 112; sremska. okolica šid 100 ,lo 102. _ Moka: baška. banalska in »Ogg< 240 _ 245; >2t 215 - 2*25; >5< 195 do v205; *6« 180 _ 185; >7< 150 — 155: 92.50 — 97.50. Fižol; baški. sremski 235 do 245. + Budimpeštanska tormin^ka borza C2\ t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za maj 12.63 — 12.64, za junij 12.0:1 do 12.94; rž: za maj 14.60 — 14.75; koruza? za niaj 15.70 — 15.75, za julij 15.20 — 15.:sn GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DR\MA Začetek ob 20. Petek. 29.; Zaprto. Sobota. 30.: Kvadratura kroga. B. Nedelja, 1. maja: Leda. Izven. Znižano c<*rte.. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: Vijolica z Montmartra. D. Gostoval bo g. Dubajič iz Zagreba. Ljubljanska drama. Prva repriza Krinže-vc drame >Loda<, ki je imela na premijeri v sredo tako lep uspeh, bo v nedeljo po zm-žanih cenah. Ljubljanska opera. Premiiera >Rusalkf-c se je morala zaradi bolezni Rumpla .prestaviti na prihodnji teden. — G. Dubajič, ki i ; z velikim uspehom gostoval v opereti ?Viktorija in njen huzar«, nastopi zopet na našem odru v soboto v ulogi Piscallinija v opereti >Vijolica z Montmartra-. Glede ni priznano izvrstnega gosta, ki je izredno dober komik, in glede na to. da bo to posle I-nja predstava ^Vijolice z Montmartra* v letošnji sezoni, opozarjamo občinstvo na re-prizo v soboto zvečer. Za red D. — Prva repriza Puccinijeve opere sTurandot* z Vilfan - Kunčevo v naslovni ulogi, bo v nedeljo. VTurandot« je imela pri premije! tako ogromen uspeh, kakor že celo vrsto h t nobeno drugo operno delo. Predstava bo izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Sobota. 30.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 1. maja: Ljubezen sedemnajstletnega. Šentjakobski gledališki oder bo ponovil v soboto in v nedeljo ob 20.15 prekrasno Dreyer.jevo dramo ^Ljubezen sedemnajstletnega«. ki je doživela že sedem popolnoma razprodanih hiš. Drama je izvrstno naštu-dirana in nastopajo v nji prve moči odra. Krasna vsebina, izvrstna igra igralcev in krasna sceneriia s starinskim mobiliarjem, so odlike te predstave. Občinstvo naj kupi vstopnice v predprodaji. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20., ker se bodo sicer brezpogojno prodale naprej. Sobotna in nedeljska predstava sta nepreklicno zadnji predstavi te krasne dranif, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Za soboto 7. maia se pripravlja spevoigra v treh de janjih »Študentje smo .. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Petek. 29.; Zaprto. Sobota. 30.: Casanova. C. Zadnjič. Nedelja, 1. maja: Trije vaški svelniki. (• stovanje g. Ivana Cesarja, člana ljubljanske drame. Zadnjič. Iz mariborskega gledališča Zadnia glasbena predstava letošnje sezone bo jutri. Uprizori se Sancinova komična opera "»Casanova«. delo zelo lepe muzike in zabavne vsebine. Opozarjamo zlasti lastnike blokov na to poslednjo priliko. — G. Ivan Cesar, popularni komik ljubljanskega^ gledališča, ki uživa največjo priljubljenost širom Slovenije. bo gostoval prvič na mariborskem odru v nedeljo ob 20. kot župan Porenta v velezabavni kmečki veseloigri »Trije vašfc svelniki c ( Iz življenja in sveta Angleški kraljevi par ogleduje zadnje novosti v angleški vojski ". •> • m s*i:?: W išmm Kralj Jurij in njegova žena ogledujeta ogromen žaromet na vežbališču Aldershot. vest elektronov Na Dunaju je imel prof. dr. Felix Ehren-haft predavanje, v katerem je govoril o svojih eksperimentih. ki dajejo povsem drugačno sliko o bistvu materije, nego smo je va.jeni. E;>a izmed Ehrenhaftovih teorij je ta, da ni določenih najmanjših električnih nabojev in elementarnih kvantov enake velikosti. žc- na mikroskopično še dojemljivih telescih znane kemične sestave nastopajo naboji, ki so bistveno manjši od elektronov, o katerih je doslej veljalo nabiranje. da sc nedeljivi. V svojem zavodu je učenjak že pred dvema desetletjema izumil metodo, ki omogoča tehtati deset bilijontrak grama »težka« telesca. Ta telesca merijo komaj sto tiso-čmko centimetra ir. so baš še mikroskopično vidna Važno je tudi to, da je mogoče z Ehrenhultovo metodo ta telesca •opazovati cele ure in izvršiti na njih meritve poc različnimi pritiski, izmeriti velikost njihovega naboja, določiti zakone padca, ki veljajo zanje. itd. Pogoj za pravilnost rezultatov pa je ta. da so kompaktna, v svoji mehanični konetituciji enakovrstna in kroglasta. Lahko bi imela drugo obliko, n. pr. bi bila lahko votla ali penasta, nepravilna po obliki, obdana s olinastim plaščem itd.* Ehrenhaft pa misli, da so kroglasta in med seboj po naboju in drugem v ostalem neenaka, kar je trdii o telesih že Leibniz v začetku 18. stoletja. Da so najmanjša telesca okrogle oblike, je ugotovil Ehrenhaft z zelo težkimi, a za- nimivimi poshusi. Proučeval je namreč zakone njihovega padca v različno zgoščenih plinih in je našel, da se vedejo v zgoščenem plinu tako kakor velika telesa v razredčenem. Za zadnji primer pa velja tako zvani Stckesov zakon, a le v primeru, da so telesa okrogla. Isti za ion velja za majhna telesa v zgoščenem plinu, torej morajo biti oblike v obeh primerih enake — okroglaste. To domnevo potrjujejo še drugi stvarni razlogi. Ce je to res, pa pomeni, da se dado električni naboji najmanjših delov po Ehren-haftovi metodi direktno izmeriti, in sicer z veliko točnostjo. Nadalje ie mogoče z merjenjem ugotoviti, da-!i eksistirajo še manjši naboji nego so elektronski, kar je učenjak s svojimi raziskovanji že potrdil. Izgon ruskih emigrantov V Budimpešti živi že več let kolonija ruskih emigrantov, ki pripada raznim strankam in strančicam. ki rovarijo druga proti drugi in povzročajo oblastvom velike neprijetnosti. Zato se je madžarska policija odločila nastopiti proti tem prepirljivcem z vso ostrostjo. Pozvala je sedem emigrantov. med njimi nekega generala, dva polkovnika in enega bivšega gardnega častnika, naj se takoj izselijo iz Madžarske, sicer jih bo odpravila čez mejo odgonskim potom. Moueren avtomobilski park v Ameriki Drevo smrti V notranjosti Afrike so gozdovi, v katerih rase skrivnostno »drevo smrti«. Tako ga imenujejo domačini. Po njih opisu je drevo zelo visoko in ima bele cvetove, ki izločajo močan vonj, ki najprej omami, končno, zlasti če traja vdihavanje njegovega vonja dalj časa, pa tudi usmrti človeka. Neka odprava, ki je pred dnevi odrinila iz Londona v Afriko, hoče priti uganki tega drevesa do dna. Rastlinoslovci domnevajo, da je učinek, kakor ga opisujejo domačini, mogoč, to pa zaradi tega, ker proizvaja drevo strupe, ki omamljajo in uničijo človeka. Domačinom služi »drevo smrti« tudi v neko praktično svrho. Kadar obsodijo koga na smrt, ga enostavno pri-vežejo na to drevo in ga prepuste usodi. Z vdihavanjem strupenega vonja se obsojenec najprej onesvesti, potem pa umre. baje brez bolečin. Stalinova žena na črni listi Na črni listi neke ruske tvornice za umetno svilo se je pojavilo pred dnevi tudi ime Stalinove žene. Tvornica izdaja sezname, v katerih so brezobzirno zabeležena imena oseb. ki prihajajo netečno in z zamudo v službo. Med njimi je tudi Stalinova žena. Park za avtomobile, ki ga je ustanovila mestna občina v Chicagu. Zobobol in lahkovernost V časopisu »Psyc.hoanalitische Praxls« razmotriva E. Heinrich ljudske običaje, ki se bavijo z razvojem zob. Nekje na Češkem je navada, da položi nevesta v poročni noči pod posteljo tri kruhke, namenjene tx>-dočemu prvorojencu, da bi dobil trdne zobe. Drugod je doma šega. da mora mati, ki stopi prvič po porodu v cerkev, poklekniti najprej z desnim kolenom, če to stori, bo otrok vse življenje zdravih zob. Pred zobobolom pa ščiti otroka tudi to, da vržejo prvi izdrti mlečni zob deteta v miškino luknjo z besedami: »Na miš testenega. daj Bog koščenega*. Sličnih lahkovernosti je tudi pri nas dovolj. Avtobusna katastrofa na češkoslovaškem Stalinova žena na poti v industrijsko akademijo v Moskvi. Ko je izšel seznam z Imenom Stalinove žene, je nastala v Moskvi velika senzacija, ker ni pač nihče pričakoval, da se bo vodstvo obrata upalo tako javno ožigosati dik-taancoza ;-M. MAETERLINCK: POVODNI PAJEK«. Zanimiv je opis poseta -PRI MAKSIMU GORKEM V SORRENTU« s sliko na ovitku: Maksim Gorkij s svojima vnukinjama in z najnovejšo sliko ruskega pisatelja v članku. V času. ko se vrše velike mednarodne konference za spravo med narodi in za razorožitev bo nedvomno zanimal sestavek ~ KANT, PREDHODNIK SPORAZUMA MED NARODI« (s sliko), v svojem 71. letu je spisal knjigo -»Za večni mir«, ki so jo pristaši vojne označili za delo umstve-no pešajočega starca, v resnici pa je pogumna iznoved modernih miroljubnih idej. Jako poučen ie članek »ŠEST MESECEV V SOVJETSKI RUSIJI«, po poročilu dunajskega tehnika A. Schreierja, ki je bival šest mesecev v boljševiški uniji ter je objavil svoje vtiske dovolj objektivno, članek vsebuje tudi več slik iz današnje Rusije. Zanimiv je članek dr. F r. G. Bene-dieta, profesorja Carnegijevega zavoda v VVashingtoiu. »PLAZIVCI V SLUŽBI VEDE« s slikami. O umetno dobljenih temperaturah, ki so le senca tistih, ki vladajo zunaj naše zemlje. govori sestavek »NAJVIŠJE UMETNE TEMPERATURE«. Rusko časopisje dvigni vsako leto silno kampanjo za kakšen pozabljen in odljuden kraj ogromne ruske države. V zadnjem času je stopila v ospredje Kamčatka. doslej zapuščeni polotok na Daljnem vzhodu. O tem poroča članek »AVTO NA KAMČAT-KI« z zemljevidom. Izpod peresa nemškega publicista H. S i e m s e n a je izšla knjiga, ki po vsej verjetnosti prilično nepristransko slika razmere v današnji Rusiji. Revija prinaša n<*-kaj interesantnih odlomkov pod naslovom »SLIKE IZ SODOBNE RUSIJE«. Poleg običajnih rubrik »ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO? rS;rr>bo] miru na znamkah). »ŠAH«, *TRI MINUTE POTOVANJA« (Birma, dežela pozvaniajočih pagod), se nadaljuje v številki roman Iv. Podr-ž a j a »BEDAKOVA OSVETA«. ki izhaja za naročnike v obliki posebne knjige številko krase mnoge slike med niiml naslovna Ela Justina »ARHITEKT«. Na platnicah prinaša, zanimiv sestavek »ALI BI BILI RADI START STO LET?«, politične karikature in humor (Adamson). »življenje in svet« se naroča v Ljubljani: Krafljeva ulica 5. in stane polletno (ena kn»:ga) 40 D4n trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezne številke 2 Din po vseh večjih trafikah. Ameriški album Polkovnik LrrKi%ergh je pred kakšnimi tremi tedni, ne da bi obvestil policijo in tisk. izplačal ugrabiteljem svojega otroka 50.000 dolarjev v bankovcih po 5, 10 in 20 dolarjev. Zvezo med njimi in roparji jc izvedel neki upokojeni vseučiliški profesor, ki je zločincem v nekem malo znanem listu s kratkim inseratom širš; javnosti precej nerazumljive vsebine sporočil, da je odkupnina /anje pripravljena Roparji so ta inserat razumeli, ker ga je podpisal s šifro (».Tassie«), ki je stala na lističu, ki so ga neznanci po ugrabitvi ostavili v otrokovi sobi. V temni noči so se nate sestali zastopniki polkovnika Lindlbergha in roparjev, ki so sprejeli denar. Osem ur pozneje naj hi prišel Lindbergh na določeno mesto, da prevzame otroka. Toda otroka tu ni dobil in tudi ni nič zvedel, kaj ie z roparji in kako mislijo. S prejetim denarjem so izginili neznano kam. Amerika pa ugiba, kaj tiči za to novo skrivnostjo. Med tem so listi objavili številke oddanih bankovcev in tisoči detektivov pregledujejo bankovce vsakemu količkaj sumljivemu človeku, ker upajo, da bodo na ta nač;n odkrili kakšnega roparja in posvetili \ to skrivnastno zadevo. « Zvezdnice in zvezdniki newyorške *je-tropolitsnske opere, najznamenitejše in rajbolj sredn jakar*ke na vsem svetu, so ostali brez kontraktov za prihodnjo sezono. Gledališče je zašlo v finančne težave in če se njegovi meceni, vsakovrstni »kralji« jekla, konjskega me.sa. konserv, petroleja in mile, o pravem času nc premislijo in sežejo globoko v svoje žepe, jim preti nevarnost, da bodo v bodoče ob eno svojih najpriljonbljenejših zabav, ki jc obstajala v tem. da so v Metropolitansko opero kot shajališče ameriških gornjih desetih tiso-čev prihajali ra/!ka^ovat svoje toaiete in dragulje. Toda meceni so sami v hud:h škripcih in če bodo zavod kolikor toliko sanirali, se bo v novi sezoni Ic marsikaj spremenilo: predvsem nameravajo odpraviti sistem zvezdnikov, ki so jih razvajali s horendno visokimi gažami. ravnatelji bodo delali brc/nlačno (zaslužili bodo itak še vedno dovolj in preveč), gojili bodo spet »čisto umetnost« — itd. * V Chicagu so začeli uvajati novo modo: pse jazbečarje kot zveste spremljevalce ljudi v salonu in na cesti. Dosle' jih niso smatrali preveč vredne te časti, zlasti pa ne v »boljši« družbi, ki ie dajala prvenstvo velikemu foksterieru Odkod je zavel ta veter, še ni znano Poznavalci ameriških razmer pa men'jo, da je v zvezi z ameriškimi stanovanjskimi prilikami V enosobnem stanovanju, ki tam prevladuje in kier je komaj prostora za miniaturno kuhmjo in omaro v stenski dolb;ni, za zložljivo posteljo. ki rabi čez dan kot zofa. za jedilnico v podobi mize. ki se da obenem rabiti kot kopalna kod. pomivainik itd., ie fokste-rier odločno prevelik in ne vzdrži tekme z jazbečarjem, ki se lahko stisne in zvije tudi pod nainižje pohištvo. Torei končno vendarle moda. ki je niso predpisale same nesmiselne kaprice, temveč praktične prilike... VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarje v I Zadnji Nemec v francoskem vojnem ujetništvu 24. aprila se je vrnil iz Cavennea na Guayani francoski vojni ujetnik Alfons P. Schvvarz. ki je prebil v francoskem ujetništvu trinajst let. Moža so 1921 obsodili na dosmrtno deportacijo v francosko kazensko kolonijo zaradi tega, ker se je kot v Franciji rojeni Alzačan udeležil vojne na nemški strani proti Francozom. 9. marca letos ga je predsednik francoske republike pomilostil, obenem pa je dobil odpustnico iz francoskega državljanstva. Vsak dan ena »Svetovno krizo lahko ustavi samo zbri-sanje vseh dolgov.« »Jasno, samo moj krojač noče tega uvideti!« MIchel Zdvaco: 28 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Nenadoma pa je Henrik vtaknil ključ v ključavnico in sunil v vrata, ki jih je pustil odprta, kakor bi jima hotel pokazati, da ni ne straž, ne plemičev, ki bi bili pripravljeni na napad. Nato je ljubeznivo dejal: »Gospoda, zahvaljujem se vama za spremljanje.« Potem se je obrnil k Pardaillanu in mu rekel: »Dosti vam dolguiem, prijatelj; samo to mi bo ostalo v spominu. Kar se je zgodilo nocoj, naj bo pozabljeno.« Pardaillan se je priklonil, potem pa se je zbadljivo nasmehnil: * Ker mi daje Vaše Veličanstvo dober zgled, ga bom posnemal. Tudi z moje strani bo vse, kar se je nocoj zgodilo, pozabljeno.« »ZJomkova buča!« je pomislit kralj. Toda ni mu hotel odgovoriti. Kakor ga ne bi bi' cul, je stopil k Jelianu Hrabremu: »Vas, mladi mož pa še ne poznani. Toda dal sem obljubo, da vse pozabim. Zato vam to pot odpuščam. Svetujem vam pa, da o0 SK Grafika : Iliriva TI. Službujoči od-I -nik Kovač Jakob- Vsak klub mora postaviti pn tri starejše rediMje. ki imun vršiti službo nri obeh tekirah. Igrišče ŽSK !T -nesa: ob 15 Sparta : Disk. Domžale. Službujoči odbornik" Novak. — Celje, igri-Atletikov: Železničar : Atletiki ob 16., v kolikor se tttrba drugače ne sporazumeta. Službujoči o-Jhomik LNP Svetek. Trbovlje. igrišče Trbovlja: ob 1630 Amater : Trbovlje. Predtekma med rezervama obeh k! Hov. Službujočega odbornika določi MO. — Murska Sobota: Mura : Rapid. Maribor ob 15.. v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Služlbuiočega odbornika doleti M O Ponovno se pozivio podsavezni odborniki. da še danes pošljejo podsavezne legitimacije s sliko nodsaveznemu blagajniku Ta v. Se ti ni v svrho overovljen ja fimmčne d :ekcije. — Tajnik II. (Iz seje u. o. 27. t. in.) Prisotni gg.: Rvbaf, Stanko, Kuret, Novak, rav. šetina, dr. Kosti, Kralj, Pevalek, Sevnig, Buljevič, inž. Kuljiš, Pridi, Dorčec jn Logar. Opozarjajo se klubi na odredbo JNS, objavljeno v »Sportisti« br. 802 od 21. IV. 1952. po kateri morajo klubi pred pričet-kom pogajanj z inozemskimi klubi za gostovanja" zaprositi v to svrho odobren je od JNS V istem »Sportisti« sporoča JNS, da »Klub Zelene Ptice« (Les Oiseaux \ erts) v Atenah ni čian grškega nogom. saveza, zaradi česar se ne sme s tem klubom sklepati tekem. . ., , V »Sportisti« Br. S00 od 14. aprila t. 1. obiavlja JNS: »Pri vpošiljanju kolektivnih pritožb je dolžan vsak klub vplačati predpisano takso kakor če bi vsak klub za sebe vložil pritožbo. Odborniki vseh odborov LNP se opozar-|iajo, da dostavijo pods. legitimacije s sliko I. podpreds. v Del. zbornici v svrho overitve pri finančni direkciji, do petka 20. t. m. Kdor v bodoče ne bo imel overovljene legitimacije, ne bo imel prostega vstopa k nogometnim prireditvam. — Tajnik I. (Konec jutri.) Službeno iz odbora za delegiranje sodni- ne v Slo- kov. Delegirajo se za prvenstvene tekme v Primorje I Ama- nedeljo 1 maja v Ljubljani: Jadran van Betetto. Grafika : Ibriia II Pev^, Sna rta • Disk Breskvar. Svoboda II : Primorje II (igrišče ASK Primorje ob 1430) I nkežič. ob 16.15 Svoboda I Cmpeimar: v Trbovljah: Trbovlie ter nh 16.3-0 dr. Planinšek; v Cel m: Atle-t:k SK ' Železničar, delegira 0/.DS pri JNS rez \V«. sodniki, da zasleduieio ob i? ve LNP 'n klubov zaradi časa m kra-a fi^išča) kdaj in kje se bodo tekme od- " Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 1R.30 r- kavarni Fvropa važna seja upravnega odbora. Tajnik. Turnir t>ronnjra"dni pokal liubljan- fekega bazenskega podsaveza bo od 1. VI. 15. X t. 1. Pokal poklanja LHP An postane definitivna last končnega zmagovalca. Turnir je namenjen neorganiziranim klubom, udeleže pa se ga la-¥>kn tudi savezni člani, ki imajo sedež na teritoriju LHP, vendar samo z rezervnimi družinami in izven konkurence. Turnir se odigra po pravilih JHS, in sicer po dvojnem sistemu na točke. Prijavni na za celotni turnir znaša za nečlane 30 Din. Savezni člani so oproščeni prijavnine. Prijav« za turnir se pošiljajo na podsavezm naslov: LHP Rupel Milica. Ljubljana. Poljanski nasip 14. Prijave, katerim mora biti priložena iprijavnina, se sprejemajo najkasneje do 10. maja ob 18. uri. Prijave brez prijavnine ali prekasno poslane prijave se ne bodo sprejele žrebanje terminov in nasprotnikov izvede u. o. LHP na svoji seji dne 11. V. Klubi, ki so neofici-elno že pristali na sodelovanje, se morajo kljub temu pravilno prijaviti. Točne pro-pozicije za odigranje tega turnirja prejmejo vsi prijavljeni klubi tekom prihodnjih dni. . , . Praga — Ljubljana. Tableteniški dvomateh SK Ilirija je končala pogajanja s češkoslovaškim t. t. savezom in povabila češke reprezentante v table-tenisu v Ljubljano. Prireditev je dobila s pokroviteljem ljubljanskim županom g. dr. Dinkom Pucem poseben značaj, pač dokaz pravega umeva-nia tega velikega srečanja s Čehoslovaki. Dne S. maja ob 20. nastopi šestorica ljubljanskih igralcev članov SK Ilirije proti svetovnim prvakom. Ekipa, ki bo najbrž sestavljena iz igralcev \Veis bacherja. De-nesa, Griinfelda. Dečmana, žiže, Stoparja in Lokovška, se bo sestala v ekshibici jsKi.h partijah s češkimi igialci. Dvojica, ki postavi v teh partiiah najboljša rezultata, bo zastopala barve Ljubi j-ne v srečanju s praško reprezentanco, katero bosta zastopala prvaka Lauterbach in Kolaf. Način odiranja je enak teniškemu sistemu za Davisov pokal, ki določa štiri single in eno double partijo, vsega skupaj torej 5 partij in moštvo. ki od teh petih odloči 3 v svojo korist. je zmagovalec. Sicer so šanse Ljubljane minimalne in se z gotovostjo pričakuje rezultat 0:5, vendar bo način dose-.mh rezultatov, od katerih odvisi ugled jugoslovanskega table-tenis športa v inozemstvu, pokazal znanje naših igralcev. Turnir, 7a katerega vlada v tukajšnjih športnih krogih izredno zanimanje, se bo vršil v veliki dvorani Kazine. . Občni zbor Smučarskega kluba Gustanj-Kotlje, ki ie bil ustanovljen jeseni, se je vršil v nedeljo v gostilni »Planinka« ob precejšnji udeležbi članstva. Klub šteje danes okrog 100 članov; odboru se je posrečilo že v prvem ietu vzbuditi veliko zanimanje za zdrav zimski šport v zvezi s propagando tujskega prometa. Prirejeni sta bili dve tekmi, klubsko alpinska z Urške gore v Kotlje, člani pa so sodelovali tudi pri drugih tekmah, tako na 50 km pri Ruški koči, SPD v Mežici. Blagajna izkazuje nad 5000 Din dohodkov in isto toliko izdatkov. Ker prejšnje ime »Smučarski klub Guštanj Rimski vrelec« ne odgovarja geografskim in teritorijalnim razmeram, se je klubovo ime soglasno spremenilo v »Smučarski klub Guštanj-Kotlje«. Izvoljen je bi! prejšnji odbor z g. Jelen kom na čelu, vas Kotlje pa so zastopane po agilnem športniku, župniku g. Serajniku ' ot podpredsedniku. Smuk: Kolesarska dirka kol. društva Ljubljanice v Dobrunjah, ki se je imela vršiti v nedeljo 1. maja. se zaradi nepredvidenih zaprek odgodi in se bo vršila v najkrajšem času. Istega dne, t. j. 1. maja, pa priredi društvo svojo športno veselico, ki bo nudila poset-nikom obilo zabave. Ob tej priliki se bodo na dvorišču gostilne vršile razne kolesarske točke, kakor polževa dirka, vožnja med zaprekami in drugo. Začetek ob 14. SK Svoboda, Ljubljana. Naslednji igralci morajo biti brezpogojno danes ob 18. na igrišču Primoria: Manojlo, Potekal. Slavko. Boncelj I, Habicht I, Bogme. Starman, Janežič, Bervar Marjetic, Feliks. Jože, Jer-šek. Jakše, Lave. Po treningu ob pol 20. obvezen sestanek vseh igralcev I. moštva in rezerve v garderobi na igrišču Primorja. SK Jadran. Danes ob 8. pri M Soklieu strogo obvezen sestanek vsega članstva zaradi gostovanj. Opremo prinesite vsi seboj. SK Grafika, V nedeljo 1. maja prvenstvena tekma z Ilirijo II ob pol 11. na igrišču Primoria. Ob pol 10. moraio biti pri vhcdu igrišča, kjer dobe brezplačne vstopnice. naslednji igralci: Pavlica. Novak. Ko-bal, Žagar T. Stimica I, Bežan, Trobevšek, Zinke. Katavič. Štromaier, Potrato. Reditelji: Fernig. Punigerčar, Burič, Mekina: stranski sodnik Som Od pol 11. naprej pri bla-gaini Metlar. Vsi in* točno. NSK Šparta. Danes ob 20. sestanek vsega članstva v kavami Vospernik zaradi razgovora o nedeljski prvenstveni tekmi. Igralci naj se sigurno udeležil Smučarski klub Ljubljana prosi vse 6voje tekmovalce ;n člane, da se udeleže v črn večjem številu pogreba matere svoiega člana g. Staneta Brvaria Zbirališče danes ob 15.45 na Vodovodni ce*H št. 28. Vremensko poročilo: Staničeva koča 26. t. m.r jasno, mirno, sneg solnat, smuka idealna. Stalna alpinska smučarska šola. Vodi inž. J. Janša. Pokrajinski zlet v Ljubljani leta 1933 bo po sklepu savezne glavne skupščine v upravnem in gospodarskem oziru pripravila in vodila sokolska župa v Ljubljani, tehnične priprave in vodstvo pa ima v rokah savezno načelništvo. Zlet bo obvezen za celjsko, kariovačko, kranjsko, ljubljansko, mariborsko, novomeško, varaždinsko in zagrebško župo, skupno skoraj tretjino jugoslovenskega Sokolstva. Istočasno bo v Ljubljani savezna medzletna tekma v vseh tekmovalnih panogah, zato bo dospelo v Ljubljano tudi precej telovadcev in telo-vadk iz ostalih žup, tako da bo ta pokrajinski zlet nekaj manjši od vsesokolskega zleta 1922 v Ljubljani. Župa Ljubljana bo s pripravami gotovo kmalu pričela, saj je do zleta le še 12 mesecev. Mirensko sokolsko okrožje. Vsem društvom okrožja javlja načelništvo, da bo v nedeljo 8. maja ob 10.30 po šentjanškem vlaku v Karmelju v sokolski telovadnioi tretja redna seja vseh prosvetarjev in teh-n.ičarje" okrožja. Program: mesečno delo, okrožni in župni zlet in Praga. 1% življenja na deželr SEMIČ. Naša občina ima naslednji odbor: župan Rudolf Lah; svetovalci: Anton Šu-staršič, Ivan Kočevar, Jože Plut in Martin Jakše: odborniki: Ivan Pašič, Albin Razpot-nik, Josip Plut, Jakob Plut. Ivan Golobič, Martin Skala, Franc Štrumbeli, Jakob Ravh. Martin Stezinar, Nikola Vuiičič, Ferdinand Lukar in Matija Ramut S sestavo te uprave ie omogočeno delo v korist občine. RAJHENBURG. Sokol priredi v nedeljo 1. maja ob pol 16. v Sokolskem domu igro »Špansko muho«. Vstopnina: za sedeže od 4 do 8, za stojišča 3 Din. Okoliška društva in prijatelji sokolstva. pridite! ŽALEC. Sokol priredi v nedeljo 1. maja ob 20. v dvorani br. Robleka dramo »Gol-gota«. Iz prijaznosti bosta gostovala ga. Varlova iz Krškega ir brat inž. Burnik iz Zabukovce. Ker ima drama res prvovrstno umetniško vsebino, upamo, da bo dvorana polnoštevilno zasedena. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Tukajšnje gasilno društvo priredi v nedeljo^ 1. maja efektno tombolo, katere čisti dobiček naj bi bil osnova za preureditev sedanje brizgalne 6 pomočjo pomožnega motorja v motorno brizgalno, ki nam bo znatno olajšala naporno gasilsko 6lužbo. Vljudno vabimo vse, ki jim je na srcu uspeh potrebnih gasilnih društev in one, ki žele kak lep dobitek. Dobitki so: pohištvo, novo moško kolo, kompleten plug, vreča moke, 1000 kg premoga, mnogo tekstilnega blaga in drugi predmeti. Srečke so po 4 Din. V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo 8. maja. Umrla nam je naša ljubljena mati, hčerka, sestra in zaročenka, gosp. Jftarija gopolčnik Pogreb nepozabne oo v soboto 30. t. m. ob 14. popoldne na mag-dalensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v nedeljo ob 7. zjutraj v magda-lenski cerkvi. Maribor-Sl. Bistrica, 28. IV. 1932 5076 ŽALUJOČI OSTALI. Dogodki za mejo Tržaški »Piccolo« in slovenske šmarnicc. Tržaškemu fašističnemu glasilu, ki je pri-četkom aprila objavil serijo izpadov proti slovenski pesmi in molitvi v cerkvah v Julijski Krajini, je sledil sedaj še »Picolo«, ki se je speoijaliziral na šmarnice. List opozarja, da se bliža mesec maj s svojimi običajnimi cerkvenimi obredi. »Po nemarnosti slovanskih škofov v naši škofiji,« pravi list, »in v nasprotju z običajem vsega katoliškega sveta, ki latinsko poje šmarne pesmi, se je v naših krajih in celo v cerkvah tržaških predmestij ugnezdil običaj slovanskih šmarnie. Izključno slovenske so šmarnice v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, mešane pa v Skednju in pri Sv. Jakobu in spet povsem . lovenske po vsej ostali deželi. Rezultat tega sistema je vsem jasen. Od cerkvenih obredov se izločujejo verniki, ki ne razumejo slovenščine. 12 let je že preteklo odkar živimo v italijanski državi, kar pa se tiče cerkvenega in verskega življenja, občutimo senzacijo, kakor da "smo od tržaških predmestij pa vse do meje v sami Jugoslaviji. Nespremenjene 60 ostale razmere, ki so jih ustvarili slovanski škofje po volji stare Avstrije v lin letih. In to v suvereni Italiji! Zdi sc naravnost neverjetno.« Nad 6000 tržaških hiš brez vode Ko je dobil Trst pred dvema letoma vodovod, je naznanil fašistična tisk. da je poskrbljeno za takojšnjo napeljavo vode v vse stanovanjske hiše v c'bčini. Sedaj pa ugotavlja »Popolo«, da nima vodotoka še nad 6000 hiš od 14.000, kolikor jih šteje Trst. Pa je vode dosti. Trst porabi lahko na leto nad 9 milijonov kubičnih metrov pitne vode. In poceni je voda, niti pet cen-tezimo-v ne stane 30 litrov vode. »Popolo« izvaja, da spada voda med prve konsumne potrebščine, »Piccolo« pa rad na-glaša, da se po konsumu vode meri civilizacija mest. Kdo je zakrivil Rismondovo mučeništvo? Vojni dobrovoljec Francesco Rismondo iz Splita je prišel poleti 1915 v bojih na Krasu v roke Avstrijcev in bil obešen. Na vrhu sv. Mihaela so mu postavili fašisti mal spomenik kot »prvemu mučeniku italijanske vojne«. »Piccolo« poizveduje sedaj pri madžarskih in avstrijskih častnikih, kateri so bili takrat na kraških bojiščih, glede procesa proti Rismondu in njegovih zadnjih dni, izvedel pa ni še nič. Misli pa. da ga je no ujetju kdo izdal. Rismondovo mučeništvo je najbrž poledica brezobzirnosti italijanskih poveljstev, katera so spočetka naravnost izpostavljali avstrijskim vislicam primorske dobrovolj-ce. »Piccolo« sam je pred tremi leti ugotovil, da so nosili dobrovoljci dolgo časa v notranjosti obleke našit opis osebe z imenom in rojstnim krajem. Tako je bil Rismondo lahko takoj spoznan in usmrčen. Dopolavoristične predstave v Kanalu. V Križničevi dvorani v Kanalu se vršijo v zadnjem času kar nedeljo za nedeljo dopolavoristične gledališke predstave. Prihajajo igralci iz Gorice in celo iz Čedada, nastopajo pa tudi člani železniškega dopo-lavora. Po okoliških vaseh razdelijo fašisti k vsaki prireditvi mnogo vabil in z vsiljivostjo dosežejo, da poseti včasih kak okoličan kanalske prireditve. Poročila v fašističnem tisku pa označujejo obisk iz okolice za povsem nezadovoljiv. Po znanem dogodku na Koprivišču posveča fašizem Kanalščini posebno pozornost, doslej še brez pričakovanega uspeha. Pred vojno je delovala v Kanalu »Narodna čitalnica«, ki je bila ustanovljena leta 1S67. ter je imela od tistega časa lepo svileno trobojnico. Slovenske kulturne prireditve so privabile vselej mnogo občinstva od blizu in daleč. Igre. ki jih uprizarjajo Italijani, pa so brez vsake kulturna vrednosti in popolnoma tuje duševnosti slovenskega ljudstva. j-Bonifikacije« ob Reki Poročali smo, da bodo v bližini Ilirske Bistrice kultivirali 500 ha sveta in da sc pridobljena zemljišča porazdele med italijanske kolone iz srednje in južne Italije. »Bonifiko« ob Reki je proslavljal v rimskem senatu senator Milosscvich izvajajoč, da bo 500 ha zemlje, tucli materijelno odrešenih, služilo za kolonizacijo okoli 2! 100 italijanskih kmetskih družin, ki se naselijo med slovensko ljudstvo. Nesrečna smrt starega čuvaja Urar Jakob Bevc pri Sv. Jakobu v Trstu je imel starega čuvaja, ki mu je ponoči strai.il trgovino. 67-letni čuvaj Siimon Šv ger je spal v trgovini. Pri sebi je imel -vedno velikega psa volčjatka. V torek zvečer, ko je spet prišel na stražo v Bevčevo trgovino, pa je pozabil zapreti plinsko cev. Ponoči sc je zastrupil in u-mri. Tudi psa je zadušilo. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA, Masarv-kova c. 9 (nasproti carinarnici ) prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsl o uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Zahvala Za vse dokaze toplega sočutja ob smrti naše nepozabne, dobre mamice, babice, prababice in tašče, gospe Ivane Briceli vd. Verbič se vsem tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, g. dr. šabcu za ves trud za časa njene bolezni, nadalje vrhniškemu Sokolu in gasilcem, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja kakor tudi vsem, ki so našo drago, nepozabno spremili na njeni zadnji poti. Na Vrhniki, dne 28. aprila 1932. 5074 Žalujoči ostali. TONE MALGAJ dražba z o. z., stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar, LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 172 Zahvala Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda liana Orla se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za izraze sočutja, poklonitev cvetja in vencev. Vsem skupaj naj-iskrenejša zahvala. Posebej pa naj velja pevskemu društvu »Zveza« in železničarski godbi za poklonitev venca kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so rajnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Tiha maša se bo brala v cerkvi Sv. Jakoba v soboto ob 7. zjutraj. Ljubljana, dne 29. aprila 1932. 5078 Žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna mati, ozir. mati, tašča itd., gospa 3SCe/erep Slizabeta ZASEBNICA v četrtek, dne 28. t. m. ob pol 9. uri po kratki bolezni previdena s tolažili sv. vere v 78. letu svoje dobe izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v soboto 30. t. m. ob 17. popoldne iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 2. maja ob 7. zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor-Pobrežje, dne 28. aprila 1932. Rodbine: NEKREP ALOJZIJ, STEBIK FRANC in ŽIVKO ALOJZIJ. 5077 Brez posebnega obvestila Meetoi pn-srebni zavod Maribor Cene malim oglasom Zenitv* bt dopisovanja: vsaka beseda Dtn 2.— ter enkratna pristojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Dm 5.—v Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l,—v Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*. »Kapital*, >V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* bt »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, te te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka afi službe, plača za vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta šifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglas! socialnega značaja se računa/o po 50 par ta vsako beseuo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, t« te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, maša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—, »ri oglatih po I />m ta besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ra mate oglase te plačati pri predaji naročila, oziroma fih ie vposlatl v pismu obenem t naročilom. Kdor ^ i ž e za-služka, plača z« vsafen b^t-Jo 50 par: za naslov a H iiifro 3 Din. — Kdor n n 4 i zaslužek, p« za "r^ako b esed« 1 Din. r.a .lajanj«" naslova al' s» šilro i« 5 Din. (3^ Krščanske žene F. lahko zaslužijo s prodajo v mki krščanski h:S: lahko prodajnesa predmeta. dnpvno 2—300 F>in. Mjko Lederer. Sornbor. Zastopnika t» Olje in okolico, ma nufakturista. ki b: bi! spo-Sofeoo oblikovati stranke. TPČia obročna trgovina. Kavcija potrebna. — Poji ndbe na n■!^. oddelek »Jutra* pod »Uspeh«. 15747-3 Vsaka beseda 50 par: »a dajenje naslova a M 7« šifro to 3 Din. (2) Kontoristinja i večletno prakso, vešča »•e-togrsfije. slovenske in »»miške korespondence, sa-nnustojna moč i knjigovod-»*va, spretna raeu-narka. išče namestitev. Gre tudi na deželo. na parno žago »3: ekonomijo. Cenj. po-r»w ibe na oglasn: oddelek ».Infra« r»od šifro »Vztrajna mrr*. 157 M-2 M tod slaščičar (i < idit >rl išfe, stalno na-Tneščenje r Finem obratu — bodisi =!as.V^arnl ali rp-»tavraeM?. N-i«f-op? lahko takoj. Cenj. ponudbe r>ro na na-tnv: Kari Koren. 71,- _ reb. TT*ca 3S» (Sa listo-■»■'ma L. VoraiieT Pibii=V 1.Mi 10-2 Kroi. nomočnik dnbre izvežtoan v velikih ma'*!! k »fondih. želi ta- Vn* ^'i nn/neip nreoien7': h-. Xa = !ov nove = . od-lei' k »Jutra«. 15718-2 1S!p'ho dekle *M V kaki 91' 1 Y-j;Tnv r>ovp o-sr1«-^? o i'f»'!('k ^.Tntrn*. 13754-2 Frizerko veščo vseh v strok« spa-dajočih det sprejme Jurij Šimunac, brivoe v Kranju. 15622-1 Organizatorja prodaje garancije ali kavcija !m»5 aega iščemo r.a Maribor in Cel;e. Ponudbe na osi. addelek »Jutra« pod šifro »Cevi M oa obroke«. 1556S-1 Vajenca 5 prmerno šolsko reoh-az-i>o »prejme takoj trgovina Ignac Andrašič v Kranja. 13-527 1 Dekl? post p, no in snažna. za v®a iii.>na d^Ja in e^ent. tudi 7.n kuh^. -prejmem f-akoj k ?> p?oH*iiyi pove og"ta>n-i oddelek »Jn^m*. 15733-1 Brivskega pomocnHo ir h"trr!ia delavna tf*r bnM štueerja sprejmem Pi-i?Tnen^ po>n»idbe n3 na-s'0v: Mirko Zaletel, frizer. R"m?ka a 2i. tr>7:T7-l Organizatorja proda»e irar.t:p al': kavcije zmnž-"n ocri >-černo Maribor ri Ce-i;e. Fonndbp na orrl. oilVlok; ».7 šifra' pod šifro r<"'evlji na obroke«. l.V^-Vl SeHjar. pomočnit«^ m'a jšepra. vaie-in«a 'v* -v07Pvih. sprpjnip takoj =pillar«k: mojster Mencinger. Tiep-inje pri Leccah. 13753-1 rU' 0?!a« trg. Tim«-»ja po 1 Din beseda; im> da janje naslnrva ali ia šifro 5 Din. — 0a.r; ta aa.ant« ca-^va aJj »a šifro r^ 3 D:n. (6) Gospodična r** i-a 21 'p|. «nT:d"a. VP- ? .' T-pp^f._ ■ M>rv ■ - rine. 5;van"a te- -ttrr.. p p-i- rr " "io me-rn nri b o 1 ' ž i rndV r k o*- ker". Vpš"-a T p tndi o:sarn;5kib de'. — r* pr i" c n " do:> sp na npr] ry,-n Onfrn» V Mar;boru š:'ro »Pomlad«. 15705-2 "T Dve omari furnirani, iz trdega lpsa la d ni jo radi selitve proda Deteia, Poljanska c. št. 17. 15632-6 Pozor Strokovnjak odd« še nekaj prvovrstnih prlt::kov:h sad-ii h dreves, kompleten ribe?. lepe pelarfanie. kaktus. trt p. datie. vrtnine t'4. Pv. P"tra c-e-sta štev. 81, dvorlSce. 13731-C Vsaka beseda 50 par: da anle naslova aii -.» Šifri, r« 3 Din. (1) Oriv skesa pomočnika iapomagalca n soboto po-poline iu nedelje dopoldne sprejme Edvard Kav-rič. br;vec v Zs. 8;ški. Ceievika ccsta štev. 10. 13723-1 Samostojno gospodinjo energično, staro 30—40 lft. ve-.-o rseh h:5nib in go-spr-darskih del. sprejmem na večje imetje. Ponudbe na naslov: Andre Križanec p.ihovec št. 1, pošta R n-S-atpc. 14035-1 Allekar nerjenjen. absolvent mle ka-rake šole, dobi takoj Ponudbe na osla?, oddelek >Ju!ra« p.>d šifro »Mlekar«. ' 13620-1 Vzgojiteljico * znanjem francoščine in angleščine, po možnost? s takojšnjim nastopom sprejmem. Ponudbe s fotnjrra-fjn in plačilnimi zahtevami na naslov: Brod. pošta n;k: pretinac 33. 13751-1 Dolomitni pesek k! Vam sa dostav! Vr o d n i k. naroča I>r' • Jeklo«. Ljubljana, Stari •rs — telefon 2843. 1.5.323-6 Puhasto perje ?i*t.o č">hano. ks po 48 Din d.-usa vrsta ks po 38 D:n, " sto t>e'o s-asje ks PO 130 Din io čisti puh ks po 250 D-n razpošilja no postnem nnv^etjo L. R r o T o v i i4.. 7.asr»b T';ca 82 22-6 Čevlji n3 obroke »rpmpo«. GledaPška ul. i 'nasorot^ s'pdaf!šis-aX 1116 Oirleife si izložbe in cene slamnikov v modnem saloni) Stnchlv-M ažke. Ljubljana. ?Jdovskr< ulica. Opne brez konkurence. Popravila se sprejemajo. 13GOO-6 Pisalni stroj /.pIo dober. znamke »Re-minstonc usodno naprodaj v Grablovičevi uHei 201, pri kavarni »Viadukt«. 15737-6 bt»eda 1 Dia; t« dajanj« naelali ia šifro pa 5 Din. (10) Motorno kolo ?—4 HP. novejše tipe, v dobrem stanju, z električno razsvetljavo, kupim. — Fonudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod »Motor-. 13710-10 č.agar Rice BurroughSj Tarzan, kralf dzunclr 208 Mrzla zona jo je oblila, ko je zagledala Tarzanov pripisek. Ker so se pa dnevi brez nesreče vrstili, jo je strah minit. Ne da bi ga kdo zasačil, je Tarzan prinašal živila ter jih puščal pred kočo. Vsak dan je zbiral pogum, da bi šel k njim in se pomenil z njimi. 10 % provizije dam ouemu, ki m. proda dvotaktno brezhibno ruj-torno kolo. Prednost imajo kavcije zmožni. Naiiov v oglasnem oddelku Jut.ra 15722-10 Tovorni avto znamke Aoe-tro-Fiat, tipe 2 l>R. štiricilinderiki. prav dobro ohranjen, za enoto-n sko tonažo, prav poceni naprodaj. Avto je na os'ed v saraZi družbe »Triumpb Auto« v Ljubljani, glede zaključka pa se je obrniti na na=!ov: Rpkalj Rudolf Ljubljana. K rnska cp?t.a 6. 15680-10 ia besod-o. Oglasi so ctjalnega značaja po 50 [>a.r beseda. 1.a da janje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (LI) Poldirkalno kolo dobro ohranjeno kupim. — Pismene ponudbe z navedbo cene na naslov: Drago Fuchs. Kranj. 15703-11 Kolesa moško, žensko in dirkalno po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi ci-sti št." T. I LI levo. 13760-11 OgUnq trg. Enačaja po 1 Dva beseda; t» dajanje naslova aii sa šifro 5 Dim. — Oglasi socialneg« tnača.ja vsa ka beseda 50 |«.r; za dajanje naslova za ši-fro pa 8 Din. (T) Plinsko rišo knp:m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro tRIšo«. 15720-7 Čistilnik za parkete 2r20 Voltom, izmenični tok, kupim. Ponudbe na ojjlas. oddelek »Jutru« pod šifro »Čistilnik«. 13735-7 Elektr. svetiljko sto-jpčo. leseno, usodno lahko kupite. Xaslov fKtve oglasni oddelek »Jutra«. 15746-7 Železen štedilnik boljše vrste in dnhrn ohranjen. kitnim. Ponudbe pa oslas. oddelc-k »Jutra« pod šifro »Kuhinja«. 15736-7 V*aka beeeda 1 Dm; ia dajanj-« oaekvv« »4j za Si£r» pa 5 Dia. (20) Enonadstropna hiša z veiikiiii vrtom in gospodarskimi poslopji, v bli/.i-ni gorenjskega kolodvora ugodno naprodaj. Vprašati pri Društvu posestnikov v Salendrovi nlici štev. 6. Tam je naprodaj tudi več drugih hiš. 15760-20 Več stavbnih parcel proda Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Sa-lendrova ulica 6. 15750-20 Trg. oglasi r» 1 Din beseda; za da a.nj« ua-sova »li za šifro o Din Oglasi socialnega značaja vseka beseda 50 par; ta dajanje naslova aH z^ šifro 5 Din. (13) Damske trenehoate za pomlad, od 390 Din na prej, črno in temnomodre rins plašče od 4-10 Din na prej, razne bolj navadne že od 105 Din nap-jj nudi F. I. Goričar v Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. 29. Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. 14931-13 Kdor nudi prehraiM) plača za vsako besedo 1 Dki; kdor išče prehrano pa za be-sedo 50 paj; za dajanje na »lova a« šifro 3 Din. »zi-roma 5 Din. (i4) Tr^irrsfci i Zžn- Hrano oku-s.no. domačo, po 12 Din dnevno nudim poleg magistrata. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 157668-14 Vsaka besmta 1 Din; sa dajani« aaslo^» ali za &Hre pa 5 Din. (lfi) Točilnico in uienzo z vso opremo in inventarjem vina in špecerije. ki je ni v okolici, prodamo. Lep in zračen lokal vis-a-vis tovarne »-Iskra«. Ponudbe na naslov: .los cf i-n a Petek, Zagreb, t ol krnica. RusanOTa ul. br. 21 (II. Peščenioa). 13702-10 Loka! oddam na Dunajski cesti št.. 30. 15688-19 Pisarniške prostore nasproti pošte oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 13592-19 Hišo s trg. lokalom skladiščem in lepim stanovanjem, z nekaj zemljišča, v lepem kraju tik železnice na Štajerskem ugodno prodam. Na«lov povp ogl. oddelek »Jutra«. ' 1570-5-20 Hiše. gostilne posestva, trgovske h'>e. pe-karije ter gozdna in graščinska posestva no primernih cenah Sirom S'ovpnije prodaja Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica 30. -15703-20 Gostilno na prometni cesti oddam radi bolezni nat:>kar;ci v njeno lastno -vodstvo — proti majhni odkupnini. Osebna pravica ni potrebna. Naslov pove osla-sni oddelek »Jutra«. 15740-19 Hišo ob Jernejev! cesti št. 20 pod ugodnimi posoji proda »Posest«, Miklošičeva cesta 4. 15779-20 Vila v Celju tik mesta, v najlepši okolici takoj poceni naprodaj Naslov pri podruž. Jutra v Celju. 13764-20 Dvoriščni lokal «uh, cca. 16 m- vp'.:k, v »trosem centru mesta i-."em. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 13736-19 Vsaka besed« 1 Din; ra dajanj« naslova »S m iifro p« S Din. (2il) Enosob. stanovanje s pritikliinami v novi vili f.akoj oddam v Stožicah št. 131. 15725-21 Suterensko stanovanje «obe in kuhinje oddam bli7u Stadiona. Naslov v oslasnem oddelku »Jut.ra« 15740-21 Stanovanje ■sobe in kuhinje oddam v Zeleni jami (Moste). Ko-roščeva 12. 13773-21 anovanja Vsaka b"*da 50 par-, m da.is.nj« OAal«n za iifro 3 Dia. (21-a) Dvosob. stanovanje s kopalnica iščeta mlada zakonca v centru ali bhzu tramvaja. Ponudbe na ogl. oddelek »JuUa« pod šifro »Solnčno«. 13050-21 a Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem za takoj. Plačam do 1000 Din mesečno. — Ponudbe na osladni oddel* k »Jutra« pod šifro -1001*. 15738-21 a Sobo oddam takoj. Naslov pnve oglasni oddelek »Jutra«. 15710-33 Sobo s posebnim vhod"m oddam takoj. Naslov [>ove oglas, oddelek »Jutra«. 15704-23 PHiazno sobico z električno razsvetljavo i-n dobro domačo hrano nud:m solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1339-1 23 i Vsaka 1 Di-u: za Mjajij« naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Deske za ladijska tla 23—30 mm debeline, cca. 12 cm širine, potrebujemo ve-čjo množino. Cenj. po-nudbe z navedbo cene je poslati občinskemu uradu Brežice. 13010-15 Žagana drva Din 120, premog, preklje ia fižol stavbni les Jps. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 3380 150 M-13 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični v š'ški. Jernejeva ulica 8. pritličje. Zglasiti se je med 12. in 2. uro. 13364-23 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam gospodičnama v Dalmatinovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15731-33 Opremljeno sobo čisto in svetlo, z elektriko. parketom ter separi-ranim vhod"m usodno oddam gospodu na Karlov-ski cesti 13. 15743-23 Sobo sp^iarirano, komfortno — opremljeno ali prazno oddam na Prulah. Poi-zve sp v Kapiteljski ulici št. 3. 15745-23 Separiran kabinet prazen ali opremljen oddam nasproti sv. Krištofa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15752-23 Vsak* bnsed* 1 Din; u dajanj« nanlara »H »» Šifro pa S Din. (17) Pekarijo v prometnem kraju blizu Litije oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »pekarija«. 155SS-17 Gostilno v Ljubljani oddam s 1. majem t. 1. v naiem. Pn-izve se pri tvrdki Ivan Jelačin. Ljubljana. Fmnn-ska 2. 15561-17 Kot sostanovalko brano ali br°7 sn-p - ni ejri na Rimski ce-levo. 15770-23 Sospo^H-no sti št. 23, v»ka beseda 60 par: ta. dajanje naslova tU m Sit/« 3 Din. (23> Sobo Icjio opremljeno, s posebni vhodom, parketom in električno razsvetljavo po zmerni ceni takoj oddam na Starem trgu it,. lla/II. .13727-23 2 opremljeni sobi « poslrež.bo poceni oddam takoj ali s 1. majem. Piv jasnila v trgovina Matej Orehek, Kolodvorska ulica št. 36. 15724-23 Opremljeno sobo z vbodom s stop-njic. poleg Zvezde oddam s 15. majem, ali pa takoj sprejmem sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13726-23 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama v F.lnspielerjevi ul. št. 25. Bežigrad. 15718-23 Sobo « hrano in vso postrežbo oddam gosfiodičm ali go spodu s stalno službo, na Resljev' cesti. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 15632-23 Sobico oddam tik tivolskega gozda. Naslov pove os^asni oddelek »Jutra«. 15774-23 Veliko prazno sobo kabinet, kopalnico, event. s kuhinjo in predsobo oddam v centru mesta. Pojasnila daje Tome. Zrinj-skoga ulic* 7,'IL 15701-23 Sobo ■oddam enemu ali dvema sospodoma. Naslov v osi. oddelku »Jutra'. 15755-23 2 lepi prazni sobi ozir. 1 opremljeno, s posebnim vh-"dom in souporabo kopalnice oddam na Bleiweisovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15761-23 Vsaka beseda 50 par: n dajanje pa-dova ali za šifro pa 3 Dia. (28) družba z o. z.. Poštenega najditelja prosim, da odda modno črno danisko rokavico pri vratarju poleg dvigrla v K-ruliuii banki. 15715-38 Izgubila se jc 2S IV dopoldne od tvrdke Khain na Miklošičevi cesti Uo frančiškanske cerkve kuverta s 3 dokumenti (domovinski list. poročni list in izpis sodišča t Gorici). Najditelja pru^im. ker so dokumenti za njega brez pcmena, da iste proti nagradi vrne v ogl. oddelku »Jutra«. 13742-28 Dopisi Vnaka beseda 8 Din; za dajanj« oaal«n aii kfTe pa 5 Din. (34) »Postavna 21« Dvignite pismo. 15741-34 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Au.ouial, Agileu, Auto 5012 Biljard, Bobeu, Brez v»a-k>) postrežbe, Budučno-sl, Brez otrok, B. 1'. M.. Bled, Center jii.OOO, Cena \')>'M, Center, Cista ko lilija. Častno zaupanje, Čistokrven, Dober {»lačnik, Dagma-r, Damska konfekcija, Denar t-ikoj 0šec Minka 20. Kultura 2547. Lepo. Lepa bes> da Lep dom. Ljubljana. Mal: vrt. Moderna vila. Marljiv Mesečno 2200 Din. Marcc 26. Močan voz. M:zar 20oamn-stoina "5. Samosfp.nn so-sna. SVldaroosf. Stavbeno Tr^ovsVt potnik. T-p7po fant. Tečno ptar:ln. Tudi '.oj. Točna 37. T*idi *' žela. Takoi pos o i Ta- koi °0. Tečpn i-n dober nlačnik. Tatica F^odn.a CP!:a. I*r,a d't-k. t*-eb n ier. pp T*/ro.toT1 nnkun. T"-a-1r):šT-:i d rn ž"" a. Vps+pu. Večle+na nraksa. \V:->seli:1ftP-:n. Vj-cnt.^ pr-0-T?7l;1, ^ ■ vi1' 1 a . V:'a 7. v-^em. V frpsnn-V'-s*na delavna. 7m o-/-ia-pop-s'""*1 . za doveHen. Znamk-p. Zaeptrk IT". 2".000. D:n .jOO.tKVl. Vsaka beseda 1 Din; m dajanje na«l«ra oti za Šifro pa 6 Dtn. (27) Vsaka ritv''la 1 D1.11. ta la .janje oas-lova aii ia šifro t« " Di-n. f^i Stroj za vsesava.lie prahu 220 Voltov, izmenični tok, kupim. Ponudbe na os as. oddelek »Jutra« ped iifro Snaga«. 15734-29 v saka beseda 1 Din: | za dajanje naslo\% ali | z, šifro tv> 5 Din. j Eotoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela nareP do sedaj naj-Indje in najceneje fotosiaf •loško Šmuc, \\olfova ul. 12 in špecijalna foto-trgovina A. Smuc. Marijin trg št. 8 vogal \Volfove ul. 1. 31 Vsaka boseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 I^n. (37. Velika izbira v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. n Prt Ljiifellažia Najncvc^a služinska tclna železna zelo praktična siožljiva poslclja s tapcciranim madracom —. rraktičr.a za vsaktt hižil, iiotclc, za putujuče 0^0-bc in nočne službr. Slane Din 190.— Razpošiljam pošlnm in žciczm-com po povzetju.- spal} ni. potcr.l fotelj stane fJia t3G0 i Lic£r»tuhl praktičan i« Uianic-in tcdcmi:. Stane Din 130 . po tem imam čist 6cJian<» perje kg Din 45.—, belo £osjc kj Din 130.—„ puh kg Din 250.—. niodroci punjeni z volnout Din 750.—. iičnc mreic u postelje Din 150.—, oto-» mnni Din 650.—. L. BROZOVTČ, ZAGREB ILICA 82. Pes ovčar z znamko št. 1037 sc je izgubil. Oddati ga je na Trnovski žagi — Trnovo. 15720-27 Ptice pevke divjake kupi Matko Maretič. Ljub ljaaa, Gosposve-tska cesta 5 15654-27 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S e izvršuje točno in ku-lantno tvrdka Javna skla-dišta, družba z o. z., Dunajska cesta 33 tel. 2366 5071 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko iniž^anih cenab pri »Muzika«, Sv. Petra c. 4(1. — Najceneje izposojuje po-oravlja in ugla-šuje. 1097S-26 je tudi izvrstno sredstvo za. ribanje, čiščenje in snažeiije poda, hodnikov, stopnic, miz, stolov. »VAREKINA« očisti vse, desinficir^ ter uniči ves mrčes. Navodilo na vsaki steklenici. Dobi se povsod. 4r.:3 nt VSAK NAROČNIK »J U T R A« ie zavarovan za 10.000 dinarjev! pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rožna dolina 4.-IV. pri Ljubljani Delo solidno. Cene nizke. Se oriporoČH. x KOLODVORSKA ULICA 28. Nasproti Direkcije drž. železnic. Izborna primorska in domača kuhin ja. Sveže morske ribe, polenovka (bakalar) po tržaškem načinu, brodeto in ribji rižot. — Cene nizke! — Vuio prvovrstno, posebno črni kuč, omiška speeialiteta po Din 10.—. Prošek stari, izborni črni in beli, po Din 28.—. Čez ulico Din 26.—. Se priporoča 5075 Matej čepic, restavrater. Uprava in uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske javljata tužno vest, da je dne 27. t. tn. preminil njen nadkontrolor v pokoju, gospod t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod (Pectin okrajni orožniški poveljnik v pokoju danes v sredo ob pol 6. popoldne previden s tolažili sv. vere v 71. letu starosti po mukapolnem trpljenju preminil. Pogreb predragega pokojnika bo iz hiše žalosti Črnuče št. 9 v petek, dne 29. aprila ob 5. uri popoldne. Črnuče, dne 27. aprila 1932. 5073 Žalujoče rodbine: PEČLIN, KAVČIČ in KRIŽMANIČ Svojemu zvestemu in zaslužnemu sodelavcu ohranimo hvaležen in časten spomin. 5067 V Ljubljani, dne 28. aprila 1932. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrat Adoll Ribntkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.