Dopisi. Iz Maribora. (Okrajai zastop) dobili so zopet stari aemčurji ia aemškutarji v roke samo Seidla še jim maajka. Vsi Nemci ia aemakatarji so pomagali Sloveaca potlačiti. Letali so okoli, kakor da bi bili zaoreli. Zaaai Hammer-Amboss ia ajegov brat, ki sta bogata in ategaeta, sta uplivala uže na izvolitve aovih župaaov. Tako jmislita pripraviti vse, da bi prihodajič pri volitvi za deželai ia državai*zbor morali propasti Sloveaci, kakor so propali pri volitvi za okrajai zaatop. To pa sc ae sme zpoditi. Sloveaci imamo sveto dolžaost avoja tla braaiti. V to pa je treba složaosti ia delavaosti o pravem času. Nemci, ki aajbolj zoper aaa delajo, zvečiaoma aiso stari rojeai Mariborčaai, ampak privaadravci s trebahom za kruhom. Ko se aapšejo pa bočejo aas strahovati. Žali Bog, da jim potem še streže ia hlapčuje maogo brezaačajaih Sloveacev, pravih Jadežev, ki v lastao skledo pljuvajo. Takšaih je baje več bilo zadajič ter so Hammer-Ambosu v aemško-liberalai koš hopaoli. No ia sedaj, trobijo aasprotaiki po svetu: Deatscher Sieg! ter se bahajo, kako so Sloveace a pomočjo Sloveacev za dveri potisaoli. Ali ai to žalostao, grdo? Izvoljeai so bili od kmetskih občia: Fr. Vajagerl pri sv. Jakoba ia je dobil 134 glasov, ker so ga tudi Sloveaci volili, Fraaz Neabauer v Selaici, Jož. Petz, star aemškutar v Stadeacih, Fr. Smoaig pri sv. Juriji, Aatoa Mulej v Pekrah, Peter Roth v Pobrežab, Korafeld pri sv. Marjeti, Pšuader v Razvaaji, AVregg v Slivnici in J. Kramberger v Rožpahu. Iz Celja. [Lisjakovi) zadaji dve številki ste zopet polai aajaeumaejših slovaiških kozlov. Uredaik dr. Glaatschaigg drzae se pisariti javao, predea se je pravopisa aaučil. Takšaa drzaost je le razamljiva pri obapnej nemškutariji. Kar pa Glaatschaigg dobro zaa, to je udrihaaje po vaem, kar je sloveaskega. Zadaja številka ,,lisjaka" je avetu razodela, da je pravi aemškutar ia sovražaik aapredovaaju Sloveacev na narodaej podlagi. Zoperae 80 mu aloveaske šole, sloveaske vloge, aloveasko uradovaaje. Narodai dom v Ljubljaai mu je „11 o r s k i dom" Narrea-Dom. — Naaproti pa hvali vae nemško ia liberalao. Zaaai nemškoliberalai kričač Herst mu je ,,nar umnejši poslanec iz celega A vstrij skega", (meada le, dokler ae pride ,,velicaaski" Glaatscbnigg v državni zbor). ter leži pred ajiia kar na trebuhu. Da so pa aemški liberalci gruatai davek povišali, 500 milijoaov aovega dolga državi naložili, kmeta ia meščana oderuhom ia Judora prepaatili, okrajae zastope ia velike doklade naredili, deželske atroške grozao poraaožili, 70 milijoaov valed ,,kraba" zadetim nemško-liberalaim obrtaikom aa pomoč dali, dačae eksekutorje oiaislili itd. o tem pa aeče aič vedeti. Pač pa se zaletava kakor oaorea sršea, v slovenske poslaace, ki si prizadevajo reaiti, kar se rešiti da. Celjaka hranilnica ima postraaako posojilaico — Aushilfskasse — Dr. Glautschnigg pa je advokat branilničia. Zato ae ae čudimo, da so mu sloveaske poaojilaice tra v peti. Veadar čudimo ae, kakor se drzae ta stvar božja očitati sloveuskim posojilaicam, da tirjajo obreati, kakeršne tirjajo ,,voheraiki ia oderuhi". Slišimo, da ga bodo posojilaice tožile zaradi obrekovanja. Slovenske posojilaice delujejo aa postavaej podlagi pod aadzorovaajem vlade ter uže zaatao zmaajšujejo število eksekutivaib dražeb na kmetih. Naaprotao pa beremo skoro v vaakej številki ,,Grazer Zeituag" da kmetijstva na dražbo dajejo advokati dr. Glantschaigg, dr. Duchatscb, dr. Brezaigg, (sami aemškutarji) v imeau celjske. mariborske, ptujske itd. hranilnice ali ,,šparkase". Kdo toraj kraeta v resnici ,,molze", ali slovenski domoljubi ali kdo drug? D. Od Slivnice. (V okrajaem zastopu) smo 2. marca zopet propali. Liberalci jšo agitirali ia motili volitev na vse kriplje. Zalibog da je še mnogo zabitih tako, da celo vedeli niso kaj volitev pomeai; kar sem od aekterib županov slišal, o tem rajši daaes molčim. Možje, kteri so ae v volilni komiaijoa imeaovali, govorili so nemški in maogo jih ai razumelo. — Gotovo pa bi bili zmagali še, ko bi se sekuadarni vlak ae bil do polednajste ure zapozail ia zamudili so M. Mahorko iz Orebove vesi, M. Kotaik in Jož. Požegar župau iz Rač; g. Vehovar iz Slivnice je pa doma oatal, menda ne iz straha pred Wr. gggom? Nekteri župaai iz Ruš pa ko so videli, kako liberalci delajo, jo precej tiho potegnejo. Bodi Vam to v svarilo, ae oatajajte doma, ae hodite pred koncem volitve proč, ia ne zanašajte se v takih slnčajih na vlak. Imena tih kteri ao v tukajšnji okolici z liberalci volili so: bivši župan iz Skok ia (Dobrove) Jošef Cander in občiaaki avetovalec znani atari nemčur Mateuž Katz; brati in piaati ae zaa aobeden^ pa veadar sta aemčurje močao zagovarjala. Župaa Gašpar Meglič iz Podove je zatrjeval, da mora Neiace voliti, ker mu je diuraiat od okr. zastopa tako pisal. Župaa Aatoa Sagadia iz Gorice je pa rekel, da doktorje ae voliti ia le Nemce, ker jeboljše, če aemški zaa. Ali pri nemčurjili ai bil Dr. Kornfeld ? To ima aieada g. Dr. Radaj kot zabvalo za avojo neuniorao delovanje za Sloveace? Bodi S. opomajeao, da tukaj gre za deaarje ia ne za jezik, ao, zavolj tega ker je aeiačurje volil, še meada ne bo aemški zaal. Kaj je pa zaanega aarodajaka g. Rečaika župaaa aa Ješeaci zmotilo, da je liberalce volil? Občiae Hoče, Bohova, Pivola ao pa itak aemčurska gaezda. Tukajšnje nemčurje Botbea, AVreggga, Gojčiča i. dr. smo aedaj dobro spozaali. G. Voter "VVretzlaa pa opomaimo, aaj se spodobaiše obaaša, ia naj Sloveace ne obrekuje, kakor: lump, ialot i. t. d., aicer ga zgrabimo tara, kder šale ae pozaajo! Iž Gradca. (Podpiralni zalogi slovanskih vaeučiliščnikov) blagovolili so darovati: a) v gotoviai: Goapa Niaa Frolilicb. pl, Felden v Gradci ia dr. Gvidoa Srebre, odvetnik v Brežicah po 10 gld.; Jože Gregl, zobolecnik v Gradci, dr. Beajamia Ipavic, dr. Vošajak. državai poslaaec na Daaaji po 5 gld.; Verbošek, uradaik v Gradci 2 gld. ia g. Fran Bradaška, gimaazijski vodja v Gradci 1 gld.; b) goapod Joaip Gorjup v Tratu, zaaai sloveaski rodoljub, jedao državno obligacijo za 1000 (reci: tisoč) gld. u. vz. Vsem preblagim darovateljem, posebno pa blagorodaemu gospodu Josipu Gorjupu, ki je s svojim velikodušaim darom staaje omeajeaega zavoda za mnogo, inaogo zboljšal, ter si stem ž i v spomeaik svoje radodaraosti in milosreaosti poatavil, izrekajo podpiraai v imeau opravilaega odbora podpisalne zaloge tukajšnjih slovaaakih vseučiliščnikov, i v imeBU vaeh oaih, ki iz tega zavoda dobroto uživajo, aajiskrenejao zahvalo. Bog povrai! Prof. dr. Gregor Krek, predsednik, Gimn. nčit. Josip Lendovšek, biagajnik, stud. phil. Viktor Bežek, odbomik. Iz Brašlovc. (Pred občinskimi volitvami). Po pretečeaej 31etnej dobi tiikajšajega občiaskega zastopa, vršila ae bode po velikoaočaib praznikih pri aaa aova občiaska volitev. Da bi ae kolikor laogoče izpodriail sedajni odbor, kateremu gre vsa čaat ia zaapaaje ae aamo v aarodaem, temvec v gospodaratveaem oziru, in da bi prišlo občiasko krmilo nazaj v roke poprejšaim aemčurjem — začel se je zadaji čaa napenjati ter zaletavati aek iz Trebovlja ,,privandraai" glaaovitež, ki je zbog svojih izvearedaoati v obče zaaa. Ta ,,juaak aašega časa", ki vidi pezdir v očesu bljižaega, a ne bruna v lastaem očesu, ta človek, ki ima pred lastaim pragom obilo pometati, lotil se je pesaištva uvidevši, da se mu vsako drugo podjetje več ne posreči. Pa tadi to mu je spodletelo. Dotičaa pesea ajegova obrajeaa je proti sedajaemu aarodnemu občiaskema zastopa, polaa aeumaostij, aatolcevaaja ia obrekovaaja; slovaiških kozlov pa ima toliko, kolikor i-rk. Ta pesea aamerava baš pred volitvami vzbajati aezaupaaje volilcev do sedajaega občiaskega odbora aa korist aemčurskej straaki, a ker so naši občaai premodri, da bi se ozirali aa takane budalosti, kakoršae si zamore le ediai aaš pesaik izmišljevati, je umevao, da dotičaa pesea ai ačiaila mej ljudstvom aikakoršaega utisa, temač da slovi samo kot dokaz duševaega siromaštva ia uboštva pesaikovega in tistih par bedakov, kateri so pesea okolo razaašali. Našemu jaaaku pa svetujemo, aaj si zbere svojo lastao osebo za popevaaje. Ako le povrboma izpraša svojo vest, bode aašel dovolj gradiva za celo kajigo, katere aas pa bog varuj čitati. Toliko za daaes, sicer pa se vidimo pred sodaijo. Narodajaki, varujte se takšaih budobaib hujska- Več aarodajakov. cev. Iz Hrastnika. (Čudna moč.) Kdo jo zgruata? Naš aovo-izvoljeai predsedaik kmetijske podražaice g. K. Valeatiaič je od ceatralnega odbora mu poslaaega ^Kmetski prijatelj" samo eakrat prebral ia glej! dobil je tako veselje iB korajžo do kmetijatva, da vže zdaj mlati. Ker ae ve mu saopa majaka, pa udriha po aajstarejib udih podružaičaih. Dva je vže zmlatil. Eaega imeauje: ,,aaberafeae Haad". Drugega pa ,,klerikaler Strickzieher". Saop. Od sv. Ilja v Slov. goricah. (Delo tatje študirajo.) Posejali amo še zadaje dai februarja aekaj ozimiae, iB prve dai marca še tadi aekaj jarine. Po viaogradih je vse mergolelo delavcev, rezačev ia kopačev ; za grobaaje letos pri aas tersovje ai, ker so rozge od toče aatolčpae, sicer pa je les dobro dozorel. — Eaemu gospodarju so mislili aepoklicaBi kupci kravo vzeti, pa k sreci ia aesreči je lastnik nepovabljeace začul ter jih šel odgaajat, ali v tem je dobil dva strela v trebuh ia persa, da zdaj trpi straaae aiuke. Drugod bili so ereČBeji, tam so odaesli vso obleko ia druge reči, precej vredaosti. Obe tatviai zvršili so v eaej Boči. Na drugih treh krajih pa so bili odgBaai. Kakor sem zvedel, imajo te ptiče vže pod ključem. Predaik teh dolgoprataežev je še le pred 4 tedai dokoačal svoje študije, ia zopet je odšel študirat. Kaj bode pa zdaj študiral? Gotovo zopet himparije. Pa to je premalo, da samo študirajo. Ko bi le tadi atipeadije delila goaposka. Od25 —50 palic po hrbtu, mislim da bi to bil boljši pomoček kot Žletaa ječa, za ktero more ubogi kmet davek plačevati, v kterej se pitajo aičvredBeži, pred kterimi še clovek ai varea življeflja! Gorič aa.