NAŠ AMERIŠKI ROJAK DR. K. J. KERN
Četudi so ljudje po naših krajih zelo
skromno živeli, ponekod \ večni denarni
stiski in boju zoper revščino, vendar se v
času pred prvo svetovno vojno niso tako
množično odseljevali v Ameriko, kakor
npr. iz Bele krajine. Tako rodbine po loškem
ozemlju nimajo toliko ameriških
stricev kakor drugod, [mamo pa \ Ameriki
odličnega rojaka, ki je skozi 60 lel
deloval kulturno in politično med jugoslovanskimi
izseljenci. To je Frank Javh-
Kern iz Breznice. V ZDA je prišel I. 1905
kot 16 letni dijak, letos 18. marca pa je
na svojem domu v Euclidu pri Clevelandu
ob Eriejskem jezeru slavil 80-letnico.
Poskusil je vse težave izseljenca, ki
pride brez sredstev v tujino in se z lastnimi
močmi dokoplje do pomembnega položaja
v novem svetu. Ameriškim Slovencem
in tudi drugim mnogo pomeni kot
zdravnik, politik in družbeni delavce. Sam
o sebi je napisal: »V javnem delovanju
mi je blaginja slovenskega naroda tu in
v domovini glavni smoter, potem šele
osebna korist.
I ranče Javh. ameriški Frank Kern. se
je rodil is. marca 1887 kot deveti otrok
Ovnčeve kajžarske družine v Breznici pod
I.ubnikom. Sprva je hodil v Loko v hribovsko
šolo. ki je imela pouk le enkrat
na teden. Potem je mati izprosila, da so
ga vzeli k litinam /n mucka«, ki je ministriral
in opravljal manjša dela. zraven
pa obiskoval redno šolo. Leta IS98 je šel
na gimnazijo v Kranj, tam je imel kosilo
in večerjo v dijaški kuhinji, zajtrk pa je
zaslužil z inštruiranjem. Po treh letih šolanja
v Kranju je dobil po posredovanju
Andreja Karlina. poznejšega tržaškega in
lavantinskega škofa, prosto stanovanje in
hrano v Alojzijevišču v Ljubljani, kjer je
obiskoval I. državno gimnazijo, \eliko
veselje je imel do knjig. S spoštovanjem
je prebiral vsako književno novost. Pri
Giontiniju si je nabavil učbenike italijanskega,
francoskega, ruskega, češkega in
poljskega jezika. Tolstojevo Vstajenje je
bral v izvirniku. Ko je bil star 14 let. je
v počitnicah šel na Triglav. To je bilo
takrat, ko je bilo planinstvo pri nas v
povojih, kar nekaj posebnega.
Ko je posial vodja Alojzijev išča mrki
in odljudni Jože Gruden, so se začeli petošolci
dogovarjati, da zapuste ta zavod.
V počitnicah po petem razredu je Javh
preprosil slovenskega župnika iz St. Paula
v Minnesoti. da ga je vzel s seboj v Ameriko.
Ta je namreč zbral na obisku stare
domovine enajst dijakov za semenišče v
St. Patilu. Odpotovali so skozi Prago in
Hamburg in prispeli z ladjo v New ^ ork
12. avgusta 1905. France Javit je bil takrat
star 16 let. Sprejeli so ga v semenišče
v St. Paul it. kjer je takrat študiralo 26
slovenskih dijakov. Nadškof John Ireland,
irskega porekla, je bil Slovencem naklonjen,
bil je Slrossmaverjev znanec. V semenišču
je Javh z vso vnemo študiral.
predaval in debatiral v dijaškem društvu
Baraga . Pri profesorju Rvanu. ki je bil
podobno usmerjen kakor naš Krek. se je
198
nav/.el socialističnih idej. Sam pravi, da
ga je najbrž to napotilo, da je 1. 1906 zapustil
semenišče. K temu ga je nagnilo
verjetno tudi življenje izven semenišča \
počitnicah, ki jih je preživel med slovenskimi
izseljenci-rudarji. ali ko je delal kot
težak v klavniških ledenicah, po deset ur
na dan čistil vampe ali bil zaposlen pri
pogrebnem zavodu, kjer je pomagal pri
balzaiuiranjii trupel in prenočeval \ prostoru
z mrliči.
Ko je poleti 1906 zapustil semenišče, je
odšel v Cleveland v Ohiu, kjer je poslal
pomožni urednik lista Nova domovina.
Bil je med ustanovnimi člani Slovenske
narodne čitalnice in njen drugi tajnik.
Po dveh mesecih se mu je ponudilo delo
urednika pri slovenskem tedniku Glasnik
v mestu Calumet v državi Michigan. Imel
je šele I') let. Napisal je vrsio člankov o
socializmu v krščansko socialistični smeri.
Jeseni 1907 se je vrnil v Cleveland in
prevzel službo poslovodje pri Novi domovini.
Med splošno finančno krizo I. 1908
je prišla Nova domovina v konkurz. Nato
so začeli izdajati Ameriško domovino. I a
še sedaj izhaja. Ko je Javh videl, da pri
časnikarstvu ni pričakovati stalne eksistence,
se je 1.1908 vpisal na \Vestern
Reserve, medicinsko šolo v Clevelandu.
\ tretjem letu medicinskega študija je
spremenil priimek Javh v Kern in I. 1912
posud zdravnik in kirurg dr. Frank j .
Kern. Dolga leta je bil potem glavni
zdravnik za Slovensko dobrodelno zvezo.
za Slovensko svobodomiselno podporno
zvezo. Slovensko narodno podporno jednoto
in srbsko organizacijo Jedinstvo.
O zdravniškem poklicu je napisal v
svojih Spominih: Ne verjamem, da bi
kateri zdravnik hotel drugič študirati medicino,
a prav tako ie malokateremu žal.
da si je izbral ta poklic, saj je sila mikaven
in za splošno blaginjo ljudstva izredno
važen.
Že v semenišču je začel zbirati gradivo
za angleško-slovenski besednjak, pri čemer
je na svoj način nakazoval izgovarjavo.
Tzdal ga je v samozaložbi I. 1919.
dopolnjena izdaja je izšla leta 194-4. I eta
1926 je izdal Angleško-slovensko berilo
kot učbenik za samouke po samotnih naseljih.
Med študijem na univerzi je
organiziral za slovenske izseljence po
oddaljenih krajih dopisno šolo za učenje
angleščine.
Razen zdravniški praksi je svoje mlade
moči posvečal tudi politiki in delu \
družbenih organizacijah. I,eta 1913 je kot
prvi Slovenec kandidiral za mestnega svetovalca
v Clevelandu. leta 1919 je bil
izvoljen za prvega predsednika Slovenskega
narodnega doma na Si. Clairju. ki
je največji dom ameriških Slovencev. Bil
j e soustanovitelj slovenske posojilnice St.
( lair Savving and l.oan Co, ki sedaj
upravlja z nad 18 milijoni dolarjev in je
močna gospodarska opora ameriškim Slovencem.
Kot velik slovanolil je delal za
osvoboditev Slovencev izpod Ulje oblasti.
Ze pred ustanovitvijo Kristanovega Slovenskega
republikanskega združenja leta
H. Jakac: Ivan Kfin (oljnata slika iz leta t93?)
1916 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske
narodne zveze, ki so jo priključili
Jugoslovanskemu narodnemu veču v Washingtonu.
Zavzemal se je za predlog, naj
narodi Jugoslavije sami odločijo o obliki
vladavine. Delal je skupno z. izumiteljem
Mihajlom Pupinom. V zadnji vojni je bil
leta 1942 izvoljen v izvršni odbor Ameriškega
slovenskega narodnega sveta, ki
sta ga vodila Etbin Kristan in l.ouis
Adamič in ki je organiziral pomoč stari
domovini. Ta narodni svei je med drugim
preskrbe! dragoceno opremo za Otroško
kliniko v Ljubljani.
Zdaj je dr. Kern že več let v pokoju in
živi s svojo ženo v mestu Luclidu v
državi Ohio. Čeprav je že 64 let z doma.
je. vendar z vsem srcem navezan na staro
domovino in se rad spominja rodne
Breznice in škofje Loke. Pred leti je obiskal
svoj rojstni kraj in si z zanimanjem
199
ogledal tudi naš muzej. Postal je ustanovni
član muzejskega društva. Posredoval
je. da je loški muzej vpisan v ameriški
seznam muzejev. Našemu je poklonil
svoj portret, delo Božidarja Jakca iz leta
1937. in doprsni kip. izdelek kiparja
Goršeta. Muzej tudi gmotno podpira.
Ob lepem življenjskem jubileju muzejsko
društvo in uprava loškega muzeja
odličnemu kulturnemu delavcu v daljni
domovini čestitata in mu /.elita še mnogo
zdravili in plodnih let.
Viri
Frank Javh-Kern: Spomini ob tridesetletnici
prihoda v Ameriko. Ljubljana 1937
Frank Česen: Dr. F j J . K e r n pripoveduje
o sebi. Slovenski koledar 1956. stran
156—140
D r . F i J . K e r n osemdesetletnik. Rodna
gruda 1967. št. 6. str. 181
Janko N. Rogelj: Dr. Frank J. Kern
osemdesetletnik. Naši razgledi 1967. št. 14.
-tr. 377.
France Planina
200