55. iteTÜka.
Posamezna Številka stane 12 v.
Maribor, dno 12* julija 1918.	I»etnik X.

MHHMMMMMMN
Inserati ali ozrsassifi:'
se računajo po 18 .#J| od čredne petitvrgtei |gjr večkratnih oznaniHh'iféla — popust ~®§
„Straža“ izhafa v deijek in petek pop<M^|
Rokopisi se ne vHflBgjfg
rMtaMtvteoli poHflCenttsi
umévàÈtvom s* more
sA» tig o&^avstfitvo' Maribor «Ha«. 8. — Teftefftn St. M3.
j	ggggl	jr
		
		.Jmr M
3 i I		
		
	i • ms&m'	
O narodnem odboru.
»Glas S., H. i S.“ priobčuje v številki minulega torija pod gornjim naslovom sledeči dopis iz Ljubljane:
'Že okoli pol leta se dela na to, da se osnuje • .„Narodni odbor“, ki bi imel predstavljati oni del naroda, M živi v monarhiji 2. in 3. marca 1918 so bili uglavljeni ' na sestanku v Zagrebu glavni principi, ki jih mora sprejeti vsakdo, ki hoče sodelovati • ri „Narodnem odboru.“ Izvolil se je poseben odbor, ki je sestaivil razširjen idejni program, ki; bi se v smislu takratnih sklepov imeli predložiti vsem strankam in skupinam, da se izjavijo o njem. Do danes se to ni zgodilo. Zakaj ne? Ker treba poleg programa nekaj višjega, da se more konstituirati ...Narodni odbor.“ Treba, da obstoje od naroda priznane politične organizacije, ki narod de facto predstavljajo in ki so pripravljene vstopiti v „Odbor“ v takem številu, da ta odbor predstavlja vsaj veliko večino naroda. Teb predpogojev za sedaj ni v Banovini, Bosni, in Dalmaciji. V Banovini in Dalmaciji istovari napredujejo. (Iz Dalmacije je medtem došla radostna vest, da ta del domovine že ima reprezentacijo. Dne 2.. t.
m.	v Splitu izbran politični odbor, ki mu pač ne bo nihče odrekel kompetencije, je istočasno „Nar, svet“ in glava nove * «min- noliiične organizacije v Dalmaciji. Sigurno bo ta odbor takoj stopil v zvezo z dr* Korošcem kot organizatorjem „Narodnega sveta“ v Ljubljjani, da izvrši skupno z njim gotove skupne naloge Še preje, nego dobimo splošni „Narodni svet“
S.	H, S.)
Zrele so razmere v Sloveniji in Istri. Že v prvem začetku se je mislilo, da se izv,en centraliziranega „Narodnega odbora“ delo razdeli praktično. „Narodni odbor“ ni samo reprezentacija, <On ima o-gromne praktične naloge, kii jih mora reševati rapinerai primerno. Drugače v Cislitaniji, drugače v Banovini, drugače v Bosni. Zato je že pokojni Doksek sanjal in pisal o „tripartitum corpus“, a ne v lem smislu, da bi en del bili Slovfenci, drugi Hrvati in tretji Srbi, nego eden Cislitvanska. drugi Banovina, tretji Bosna
Morda poreče kdo, da se s tem (priznava državnopravna situacija, ki jo želimo zrušiti. Toda temu nikakor ni tako. „Narodni odbor“ je celota,, a on dela potom organizacij, ki Iso prikrojene praktičnim potrebam. Na narodni meji treba določiti ' naše zahteve, utrditi tamošnje ljudi v težki borbi, izvesti organizacijo do zadnje koče, da bo narod na veliki dan znat, da ni masa, nego da je živ organizem, ki ima svojo voljo, Pasivisti mislijo, da nam bo sadje padlo samo v naročje in da tedaj nastopi zlata doba. Opravičujejo letargijo s svojimi prezirnimi frazami. Toda naš narod mora biti vsak trenutek pripravljen, da delu je aktivno za svojo svobodo. To pa ne gre brez močne organizacije.
„Narodni odbor“’ bo zbiral naše gospodarske sile in nas bo branil pred invacijo tujega kapitala. P.azil bo na vsak pojav nemške napadalnosti, ki pošilja v naše področje svoje uradnike in podjetnike. Vsakdo mora takoj razumeti, da se bo vse to prak tično izvedlo najbolje, ako se upoštevajo obstoječo razmere: Za Istro, Goriško in Koroško se mora delati po drugačnih metodah nego v Banovini, Bosni ali Ogrski. Zato fee je mislilo od začetka na centralni narodni odbor v Zagrebu, ki bi vse vodil, a orar ktično delo izvajal preko sekcij, od katerih bi ena morala biti naraivno v Ljubljani za Sloveni io,; Istro in Dalmacijo. Glede slednje se je od slovenske strani takoj priznalo, da se jej pusti na, voljo, ako se hoče organizirati avtonomno, ker se pravično delo ne more voditi iz Ljubljane, a nekatere važne skupne stvari (stališče, napram Italijanom, vprašanje pomorskega šolstva, zadružništvo, banke, izraba vodnih sil, prehrane itd.) se morejo urediti potom dopisovanja in tu p atam v skupnih sejali. Zato so v načrtu, ki je sestavljen za eislitvanski del v Ljubljani, prepustili Slovenci od BO mandatov 12 mandatov Dalmaciji, ki jej ostane na voljo, da se organizira, kakor hoče, 'samo da ima v slučaju potrebe preko le-teh 12 mandatov zvezo z Ljubljano.
Slovenci, ki imajo največjo in najbolj ogroženo narodno meio, ne morejo čakati, da se razmere v Banovini popolnoma razjasnijo in. da bi do tedaj ostali paisivnL Kdor zna, kaj .so borbe v Mariboru, Koroški, Gorici, Trstu in zahodni Istri, bo priznal, da je treba železo kovati takoj. Ogromno statistično in im naših zahtevah utemeljjeno organizacijsko delo ne more čakati, da se razbistrijo strankarske razmere v Banovini.
Povdarjamo, ‘da velja ono išto tudi za Istro, ki je gospodarski poviem vezana s Slovenijo. Ako bi I-stra danes izja^ilal, 'da kot no večjiil hrvatsk* po-trajifeafee prištdpi k ljubljanskemu „Narodnemu sve-‘
iu“, bi bil to najžalostnejši pojav, kar smo jih imeli i, svetovni vojni. Slovenci se ne organizirahu \ „Narodnem svetu“ kot Slovenci, nego kot del naroda fe.
H.	S. Oni ne bodo pristopili centralnemu „Narodne mu odboru“ v Zagrebu kot organiziran narod, no kot celota za sebe, ne, nego pni bodo pristopili direktno, ker so člani „Narodnega sveta“ v Ljubljani že ipso facto člani „Narodnega odbora“ v Zagrebu, a ne da bi morda v Zagreb prišli nekaki delegati slovenskega „Narodnega sveta.“ V onem srečnem času, ko se konst mn i „Narodni odbor“ v Zagrebu, bo po veril svoje člane iz Cislitvanije, da še nadalje delajo praktično na organizaciji v svojem področju.
Stavka radarjev v Idriji.
Slovenski delavci za slovenske uradnike.
Ljubljana, 9, juli;a.
Obupne in naravnost neznosne razmere, ki so pri idrijskem rudniku vladale že leta in leta, so prikipele do vrhunca, tako da je v' pondeljek zjutraj popolnoma nepričakovano izbruhnila, stavka. Idrija leži v zapuščenem osamljenem kot Kranjske in nima nobene prave prometne zveze. Socialne razmere v i-driji se niso izboljšavale že prej ne sorazmerno s časom, tem slabše pa je bilo sedaj v vojni. Idrijsko delavstvo je zopet in zopet zahtevalo izboljšanje mezd, zlasti pa aprovizacije, toda uspehov ni bilo. Na z ad-No spomenico ’ so idrijski rudarji dobili n epov olj e* odgovor, češ, da so se mezde zvišale za 156%, da torej ni povoda za nadaljna izboljšanjai. Idrija pa nima nobene redne aprovizacije, vrhu' tega jim pa delajo še ovire pri dopustih. Tako jim je popolnoma nemogoče nabavljati si potrebščine v že itak silno izčrpani okolici«
Zahteve idrijskega delavstva so naslednje:
Delavstvo, zbrano na shodu dne 7. julija v pivar ni pri „Črnem orlu“, odločno zahteva:
A.	Da se plačilni pravilnik od leta 1913 razveljavi in se preudari število kategorij in draginji primerne plače pri Stabilnih delavcih v tri razrede, in sicer: 1, razred od 1 do 5 let službe temeljne plače i K, 2. razred od 5 do 10 let službe temeljne plače
8 K, 3. razred od 10 let dalje službe temeljne plače
9	K. Mladoletni delavci do 18. leta starosti 5 K temeljne plače za osemurno dnino. Zraven tega še vse aosedaj obstoječe draglnjske in vojne dbklade. Delavci kakor kovači, ključavničarji, «mizarji, sploh profesionisti, kateri opravljajo deseturno delo od gosposka dnine, 25% več.
B.	Aprovizaciji delavcev, zaposlenih pri c. kr. rudniku v Idriji, naj se določi sledeče: ’ 1. dnevno 300 gramov moke za težke delavce; dnevno 200 grar mov moke za svojce, oziroma njih družinske člane. 2 Maščobe po zakonitih določbah, za težke delavce 20 gramov,, za njih svojce po 15; gramov na dan. 3. Mesa naj bi dobivali težki delavci 10 dkg, njih otroci pa po 5 dkg na dan. L Delavci in njih svojci bi naj dobivali po % kg krompirja za osebe na dan. B. Sočivje kakor fižol, grah, ješprenj, kaša itd. pa vsaj po ene vrste od tega, po 10 dkg za osebo na dan.
C.	Da naj se oženjenim delavcem letno 10 in samcem 5 m drv ter potrebno razsvetljavo.
D.	Nastavi naj se uradništvo zmožno slovenskega jezika.
E.	Vsak delavec naj dobi letno Udnevni dopust s celo plačo.
F.	Odpravo militarizacije iz obratov, m
Dodatno k prvi resoluciji se zahteva še tudi:
L Izplačevanje naj se vrši po zakonitih določbah , dodatek k službenemu redil c. kr. rudniškega ravnateljstva, v Idriji dne 30. oktobra 1912, št. 6340 § 10, odstavek 12., do 14. 2. Aprovizacijski odbor, obstoječ iz delavcev, naj se takoj nastavi kot tak ter se pismeno potrdi od strani rudniškega ravnateljstva izjava glede tega. 3. Vpelje naj se pri c. kr. rudniški aprovizaciji kreditna knjižica, ki bo najbolj primerna za nadzorovalne organe in prejemnika, vpiše se nai v to knjižico vsako dajatev, predmet, ceno in da-
nim.	4. Preskrbi naj se za potrebno obleko in obutev delavcem in njih družinam.
Idrijsko delavstvo zahteva z vso odločnostjo, naj se! nastavi uradništvo, ki je zmožni) s 31.,° v n * s k e g a jez i k a.. O lej točki piše „Slovenec“:
„Rudnik v Idriji, v katerem se koplje žjvosre-brna ruda. je državna last. Naša vlada nastavlja u-pravne, trgovske in tehnične uradnike, ona sprejema delavce ter druge uslužbence. Delavstvo in nižji uslužbenci so povsem Slovenci, uradniki kakor tudi boljše plačani uslužbenci so pa dru gor odel. Isti sistem, kakor pri uradih, vlada v tem državnem podjetju: Slovenec je dober za enostavna,, mučna dela, vodstvo pa je rezervirano ža drugorodce. Posledica
tega sistema je, da se ni mogla razviti slovenska i» deja v državnih uradih in podjetjih. Idrijsko delay« stvo zahteva sedaj, da se nastavijo samo taki urad« niki, ki so vešči slovenskega jezika. Njih zahteva si* cer ne gre tako daleč, kakor bi jo stavil slovenski narodno-gospodarski program, ki bi se glasil, d a morajo hiti uradniki slovenske narodnosti. V bistvu pa se obe zahtevi krijeta, — kajti ako bi hotela vlada nastaviti v idrijskem rudniku uradnike, ki so vešči slovenskega jezika, bi morala pač poseči v pretežni večini po Slovencih.
Točka glede narodnosti uradništva, ki jo je posing" „Delavski svet“ v Idriji, 4e principijelne važnost5 za slovenski narodno-gospodarski program. Znano je, da vladajo glede narodnosti uradništva Mične razmere skoro v vse.i velikih podjetjih, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju. Velika podjetja nO' z malimi izjemami last tujcev, Slovensko podjetnišiv o je zastopano samo v mlinski, usnjarski, čevljarski, ’esili in cementni veleindustriji; končno imamo nekaj pivovarn in malih premogovnikov v svojih rokah. V državni lasti je idrijski rudnik, tovarna za cink v .Celju, tobačna tovarna v Ljubi jan’ itd. W tujih rokah so papirnice, železna podjetja na, Jesenicah in v, Štorah, svinčarna v Litiji, premogovniki v Trbovljah, Hrastniku, Konjicah, Velenju, Zagorju, Kočevju itd., jyod'etja s svinčeno rudo in svincem na Koroškem , predilnice itd. Na železnice in druga prometna sredstva se nočem sedaj ozirati,
V teh podjetjih, ki niso last Slovencev, je bilo pred vojsko zaposlenih okroglo 30.000 delavcev. Slovenec je bil težak; boljše plačani mehanik, strojevodja, nadalje trgovski in tehnični voditelji so bili pa drugorodci, povečini Nemci. Vsem tem 30.000 delavnem je bilo tedaj nemogoče povsc-di «e čez težaški stan. Denar, s katerim sj se financirala ta podjetja, 'H bil navadno nemški, in ž njim je prišel tudi nemški ravnatelj, inženir, strojevodja itd. v deželo. Daje tudi vlada pripeljala v svoja podjetja na vodilna me« sta Nemce,-je samoobisebi umevno 'Idrijski delavci uvevajo tlačanski položaj našega naroda glede in dubili‘e. Delavec se dobro zaveda, da bo njegov sin čislal navaden težak, najsibo še tako priden in bister,-denier ostanejo podjetja v tujih rokah. Ako bi bila pCjetja slovenska last, In se tu Ii trgovski voditelji, inženirju strojevodje ter sploh vsa dobro plačana mesta zasedla sinovi našega naroda m tudi otroci tovarniškega delavca bi imeli upanje, da se povspno do kakega vodilnega in dobT,o plačanega mesta. Zato zahtevajo idrijski delavci, da morajo uradniki idrijskega rudnika znati slovenski kar pomeni skoro isto, kakbr da morajo biti Slovenci.“
Stavka se nadaljuje. Delavci imajo vsak dan posvetovanja, katerih se je udeleževal tudi poslanec Gostinčar, M se je odpeljal 'dne 9. t. m. na Dunaj, ua pri vladi posreduje v prid delavstva. Vojaška oblast zahteva, naj začnejo delavci delati v sredo (dni)
10.	t. m.). Na posredovanje poslanca Gostinčarja se ie ta rok podaljšal do četrtka, dne 11. t. m. Delavci so najodločneje izjavljali, da ne marajo več umirati počasne smrti in 'da hočejo izpolnitev vseh zahtev» — Stavkujoče idrijsko delavstvo je popolnoma mirno., V; Idrijo se je pripeljal vojaški oddelek, ki se je nastanil pri „Črnem orlu.“ StavkujoČi rudarji vzdržujejo v jami varstveno službo.
Kühlmann odstopil.
Ne samo pri nas v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji so prišle razne državne in ministrske krizo na dnevni red. V spominu nam je še odstop bivšega državnega kancelarja Bethmainua-HoIlweg, zatem dr. Michaelisa, in kmalu na to pl. Jagowa in tem možem je sedaj sledil državni tajnik pl. Kiilmann, G je vodil zunanje zadeve Nemčije.
Kakor znano, je imel pl. Kiihhnann nedavne- v. nemški državni zbornici govor, v katerem je med drugim rekel, da glavna krivda izbruha svetovne vojne ne zadene 'Anglije, temveč Rusijo. S temi besedami je napravil poklon Angliji, kar so rru pa vse-nemci hudo zamerili, kajti geslo vsenemfcev je: Boj Angliji do skrajnosti in do končne zmage! Bič manj kakor teh besed so mu zamerili ‘drugi del govora, v katerem je rekel, da s strogo vojaškimi odločitvami brez vsakih diplomatiČnih podajanj in pogovorov ne bo možno končati te vojne. Mož je pametno mislil in je odkrito izrazil svoje mnenje. Toda v Nemčiji je, slično kakor pri nas v Avstriji, na krmila in površju mogočna struja, ki o kakem miru na podlagi spo-razumljenja noče ničesar vedeti in slišati, marveč zahteva, da mora odločiti meč. Ta mogočna nemška struja, na čelu ji vsenemci, je vprizarjala potom tiska in tudi v državni zbornici Jjuto gonjo proti pL Kiihlmajnnu ter odločno, zahtevala njegovo glavo, — hajti o možu-i ki je priporočal zihernost in sporažu-
hHran 2.
« ns n ngg
miljenje, ni hotela nič več slišati. Napadi na Kühlmanna so postali tudi osebni. 'Očitali so mu, da je ob priliki sklepanja mirovne pogodbe z Rumunijo v Bukarešti obiskoval le-tajn zloglasne hiše in da je imel -opraviti z več drugimi umazanimi zadevami.
Vsenemci so skušali dokazovati, da spada pi. Kühlmann med notranje sovražnike Nemčije, ker je s svojim 'govorom v državni zbornici oškodoval, oziroma oviral zmajgohosni 'konec vojne, škodoval odločni volji za nadaljevanje vojne ter krepil odporno silo v taboru sovražnikov Nemčije.
Nekako čudno je, da se ravno Kühlmanna sumniči, češ, da je hotel skleniti ,tmeliek mir“, čudno tem bolj, ker je bil ravno Kühlmann tisti nemški državnik, ki je sklenil mir v Brestu-Litovskem, v katerem je Rusija izgubila vse svoje zapadne province. Več kakor teh žrtev Rusiji niso mogli naložiti, saj izgubi Rusija glasom mirovne pogodbe v Brestu-Litovskem vse svoje province ob Vzhodnem morju, potem Poljsko in Litevsko. Kljub temu, da je Nemčija v Brestu-Litovskem dosegla več kakor si je pravzaprav sama želela, je Kühlmann vendar padel v nemilost vsenemcev, ki so zahtevali, da bi se morali odtrgati od Poljske tisti deli, ki bi v vojaškem oziru zasigurali varnost meja Pruske Slezije in Prusije proti vzhodu, ali z drugimi besedami:	Vsenemci so
le tudi zahtevali, da bi se veliki deli bivše Rlusko-Poljske priklopili iz voja&kflh in strateigičnih ozirov k Nemčiji, kakor to javno zahtevata Hindenburg in Ludendorll, ki nista zahtevala nič mani, nego da bi se Rusko-Poljska še vnovič, torej četrtič, delila- A ker se je pa Kühlmann protivil tem načrtom, ki bi vsebdvali kal večnih sporov in prepirov v bodočnosti, 'e padel še-tudi v nemilost pri Hindenburga ., Ludendorffu.
Vsenemci so mu tudi očitali, da. deluje Kühlmann na to, da bi Nemčija izpraznila vso Belgijo, ne 'da bi si obdržala pristanišči Ostende in Zee bril ^ge kot opirališči nemškega vojnega brodovja ob belgijski morski obali, Nadalje so mu tudi, očitali, 'da je bil že kot nemški poslanik v Londonu prijatelj za miroljubno sporazumljenje med Anglijo in Nemčijo , ter da je bil velik prijatelj Anglije.
BMo je prišlo, kar je bilo pričakovati v očigled «razmeram, ki vladajo v; Nemčiji, kjer imajo vsenemci vodilno besedo, da je nabral Kühlmann napraviti nrostor, možu, Id ne bo smel govoriti o kakem miru na podlagi sporazumljenja in diploroatičnih pogajanj, marveč ki bo smel govoriti in pri vsaki priliki nagi aše vati neupogljivo voljo Nemčije, da noče nobenega mehkega miru, marveč „trd mir“ ali „Siegfrieden“, katerega bi narekoval nemškt meč. Tako je tore v Nemčiji in tako je tudi pri nas. Državni krmi-tarjj so odločni pristaši in vneti zagovorniki politike za nadaljevanje vojne in vsenemško časopisje že sedaj povzdiguje v deveta nebesa Kühlmannovega nar slednika, ki bo baje pl, Hintze, dosedanji nemški poslanik v Kristijaniji in ki je baje zagovornik nemškega ..Siegfriedena.*
Vsenemci za odpad od — Rima.
Kakor znano, se v zadnjem času nekateri nem gki duhovniki piav pridno udeležujejo ratenih nemš-Kih Volktagov, na katerih nastopajo kot slavnostni govorniki z govori proti Slovanom, zlasti proti Jugoslovanom. V spominu nam je še govor nemškega duhovnika dr. Gimpla na Volkstagu v Zelenem Travniku, (govor dr. Schellaufa,, ; prošta v Bračku, na Volkstagu v Bruckü ter govori nemških katoliških duhovnikov na raznih koroških nemških Volkstagih.
O nastopu teh nemških duhovnikov, na raznih Volfcstagih piše „Grazer Volksblatt" v svoji četrtkovi številki sledeče: Kdor bi bil mislil, da bodo v intere. eou edinosti ln sloge nemškega ljudstva v tem nevarnem času opuslni vsenemci Svojo versko gonjo proti katoliški cerkvi, ta bi se bil hudo varal ln te . ljudi slabo oceniL Da bi ne bilo nobenega dvoma o tem, da je pri vsenemcih sovraštvo proti vsemu, kar je katoliškega, veliko močnejše, nego ljubezen do e* dinosti in sloge,, je zapisal „Alldeutsches Tagblait“ dne 7. julija sledeče: „Glede naše vsenemške skupnosti mišljenja ne more biti nobenega dvoma o tem, da nemško ljudstvo nima nobenega povoda, da bi iz samega veselja nad nemškimi besedami nekaterih — rimsko-katoliških duhovnikov bilo manj čuječe preb Rimu, ali pa, da bi celo ustavilo boj proti Rimu, A-gilatorji za nemškoradikaJno-krščabsk^socialno volilno zvezo imajo pač dovolj vzrokov metati ljudem pesek v oči z namenom, da bi se omilil ali celo ustavil bo» proti rimskemu klerikalizmu. Pravi svobodomisel-ili in narodni Nemci imajo dandanes še več kot kotla j poprej dolžnost, da z vso ostrostjo nadaljujejo boj proti Rimu. Naše najboljše sredstvo v boju proti Rimu je in ostane geslo: „Proč od Rima!“
Vjspričo tak» strupeni pisavi proti katoliški cerkvi je mogoče, da se bodo vendarle začele vsaj trezno mislečim Nemcem odpirati oči, da uvidijo, da ti vsenemški Volkstagi niso ničesar drugega, kot raz-j al j en je vsenemškega furorja in priprava agitacije
v.n gibanje proti Rimu. Morda bodo nemški krščanski soci alci vendar le enkrat uvideli, da so le samo štaiaža vsenemeem, ki so in ostanejo najstrupenejši netilci narodnostnega in verskega spora v Avstriji kakor tudi v Nemčiji.
Liubna na Gornjem Štajerskem/Imel je na sebi neko ogupeno vojaško obleko m hlače že sešite na ko-lenih, čevl.e le samo obrobljene z usnjem, smer pa ,z platna. Bil 'je ves onemogel in ker je prehodil ze » dve uriièolgo j ót ponoči, od železnice, s» nč gredoč | oglasil, v nadi, da tu dobi vsaj kaj toplega. rcH,, kar je dobil, ni bilo mnogo, saj že sami nimamo ničesar in so že trojne karte za moko m kruh še pov-I sem cele, ker preskrbovalo! s hrano up^to da. bodo ! končno karte za moko popolnoma nadmnescale dotm-no. Cernu mora pa potem pridelovalec živeža dati is-tega era.r u na vsak način, sicer se mu brezobzmno , htažugajo stroge kazni, ki se tudi strogo «psujejo,
>’ % bolj pa smo se čudili njegovi izpoved., čes, da -? mora še to že tako ničvredno obleko, ko domov -j de, vrniti, katero naročilo je že nosil v /e -u, m ee l žsluča iio doma ne bi imel kaj obleči, đa bp Agtregel t :pi" žei-i, pa tu na' skače nag okrog. Toliko si torej prisluži o naši I'ittlje, ne glede na toliko prebi o u m , len'e, zamudo zlatega Časa in z nzgnbo Lnb|ga z-'•rav'a na tej krivični in brezkončni vojni! be Uölo betvieo ničvrednih, cunj jim slavni erar ne privošči. Odkar so eli vojaki že pešati in torej ofenzive nasprotnikov niso več tako srdite kot poprej, jen so Po: šdjati nekatere pridnp na, -dopust, češ, naj se preživi sam, diai^ravna uprav ,.sedaj, ko sp 4e. pridelovalcem živeža skoro vse pobralo in so tudi .prišlec^ na dom šc pred vsem drugim potrebni poč'tka. ni Ivo p oče za s lote ničesar storiti, ker: ondi kjer nič ni,- izgubi tu-I di cesar pravico. >	^	, v .	.. .	...
J* Vsekakor pa so še takšni, ki upijejo po zmagi in po nadaljevanju vojne, kakor da bi si mislili, da kodo ali sploh bomo imeli od tega kakegai 'dobička. — : Bog no bo poslal Kristusa na svet, da bi tu po čudežu preživljal za več mesecev do mlatve lačne Tju- ; di, ajko bo pridelkom prizanesla uima in druge nezgode, katerim so izpostavljeni; 'dolgi poletni ‘dnevi pa zahtevajo še več okrepčila za telo, ki mora pri tež- j kem delu Še huje trpeti. Gospoda pri zelenih mizah [ Li nemara še lažje prenašala glad in pomanjkanje ! kruha, ubogi delavec pa tega ne more na prav noben j način.	\
Imenovani prišlec je pravil, da je kot stražnik ruskih vjetnifcov imel z dotičnimi hud križ, ker so hoteli pri težkem delu tudi jesti, živeža pa je bilo le j aialokedaj. Ko nekoč cele štiri dni niso dobili niče- S sar ter ga hodili' nadlegovat za njegov grižljaj kru-1 ha, jih je odpeljal v taborišče in povedal, kako 'da, se | jim višem skupaj godi, da jih naj oskrbe ne le z de- j lom, marveč tuđi z živežem. Ali pa se je to zgodilo? Nikakor ne! Delavce so zapodili nazaj, njemu so pa \ prisodili radi „eigenberechtigter Handlung“ 10 dni f zapora s trdim ležiščem. Tako se postopa z ljudmibj ■ Prava vera slove po mnenju gotovih ljudij sedaj ta- J ko: „Varuj se dobrega in stori hudo!“ Torej le malo | drugače nego ob času Kristusovem. Ker takšnih dejanj ne bo priznal in plačeval naš sodnik, jih bode menda že sodil in poplačal nekdo drug, torej on, kateremu s tem služijo — satan sam. Najhujše pri vsem tem je še to, da ljudje, ki okušajo in gledajo vse to krivice, izgubie končno še vero v vsevednost in pra-vičnost božjo, da postanejo radi tega lahko nesrečni ] ne le začasno, marveč tudi večno,
Praznovali smo god sv. Janeza Krstnika, Iz f njegovega življenja vemo, kako naravnost in brez o j žira na velikost je očital kralju Herodu njegovo pre- | gi eho. Zgubil je sicer radi tega svojo glavo, toda je J instai svetnik, takšen, da je košček njegovih telesnih j ostankov delal čudeže, ozdravljal bolnike. Sedaj ni j več Janežev, da hi zaklicali velikašem odločno bese- | de: ,Do semkaj in ne več dalje!“ ker ljudje so odvr- | n ili svtoja ušesa o'd zdravega nauka in se zatekli k j malikovanju. Pravo vero trditi in si prizadevati, da | bi vsi ljudje po njej živeli, to je dandanes greh, to- j rej oni ti žive po navodilih satana: „Le naprej, le S uaprej, dokler je še vetra kaj!“ Kajti enkrat nas Čar l k a lepo plačilo na dnu peklenskega brezna!	!
Pohorski starček. 1
■sr **	*	• *	<+ f* *
j. K. jlilii tli JL G i vi •
Urednika dunajskega lista „Zeit“ je sprejel minister dr. Paul ter mu rekel, da so dovozi iz inozemstva, t. j. iz Ukrajine in Rumunije, 'izčrpani. Minister je povdarjal. da bomo dobili šele prihodnji mesec novo žito iz lastne in ogrske žetve. Do tedaj bo ostala še seveda krušna porcija skrčena. Glede prihodnje žetve pravi minister, da kaže v Ukrajini jako slabo, — tako da ne bo mogla dobiti Avstrija v večjih množinah žita. Po dosedanjih uradnih poročilih se zamore sklepati, da ho letošnji pridelek tudi v 'Avstriji še precej zaostal za povprečno letino. Pšenice smo prillali dosedaj povprečno 13.3 p na 1 ha, letos pa .se ceni samo na 11 g, v slovenskih 'pokrajinah na 8M q ; rži 13 q, letos 11.5 q;, na Slovenskem 8 q; ječmena 14 g, letos 10.5 q, pri nas 8.5 q, ter ovsa 11-5 q, med tem ko se ceni letošnja žetev na 8.5 q ter pri nas 7.5 |q„ Toplo vreme hi ječmenu in ovsu še mnogo pripomoglo, med tem ko (sta pšenica in rž že skoro dozorela, vendar bi vroče solneo moglo poboljšati kvaliteto, ker bi se zrno napolnilo moke. Kakor kaže, ne bo letošnja letina, kar se tiče krušnega žita hi ovsa, nič boljša kakor lansko leto.
Z naredbo od dne 27. junija 1918 so se, kakor znano, določile cene za pridelke letošnje žetve. Cene so povsem višje kakor lansko leto ter nižje kakor na Ogrskem in sicer: (Gena 1 stota v kronah, številke v oklepajih značijo cene lanskega leta): pšenica Avstrija 55 (40), Ugrska 60 (45); rž Avstrija 55 (40), Ö-grteka 52 (43); ječmen Avstrija 50 (37), Ogrska 52 (46); oves Avstrija 50 (36), 'Ogrska 52 (44). To so o-snovne cene; kdor odda v Avstriji vojnožitnemu zavodu žito (pšenico, rž, ječmen ali oves pred ,31. julijem, dobi 25 K za 1 q več; kdor odda tekom meseca avgusta, dobi 20 K več, tekom meseca septembra 10 K ter tekom mesecev oktobra, novembra in ‘decem-bi a 1918 za vsak kvinta! 5 K čez osnovno ceno.. Tri-biižno enake premije so določene tudi na Ogrskem. S premijami se hoče laneta pridobiti za to, da žito ondati po Žetvi takoj ter da izroči vse, kar ostane Še čez njegovo potrebo, vojnožitnemu zavodu. Na ta način se hoče odpomoči sedanji veliki revščini, ki vlada glede preskrbovanja s kruhom !?!).
Miaus'
Razven običajnih artilerijskih bojev ob Piavi, ter večjih spopadov v dolini reke Brente gobenih var žnejših vojnih dogodkov.
Francosko bojišče.
DB rekah Uys In Homme Sudi artilerijski Boj!, v katere posega ameriška artilerija, juž m od reke Aisne pa srditi napadi francoskih čet na nemške postojanke._ Na obeh straneh se neprestano vršijo velika premikanja čet in obširne priprave kot predzna-menia za velike vojne dogodke v bližnji bodočnosti.
Boji t Allamji.
Dne 7. julija so napadli Italijani z močnimi krdeli naše postojanke ob srednjem in spodnjem toku reke Bojuze., Vsled pritiska močnih sovražnih oddelkov smo bili prisiljeni, da smo nekoliko umaknili nar še prednje fete v dolini reke Bojuze. Umaknili smo se zadaj za črto Berat—Fieri. Mesti Berat in Fieri so zasedle italijanske Čete.
fprasanj« nase prehrane.
Pod tem naslovom je izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjižica, ki jo je spisal vodja prehranjevalnega urada c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju C kr. namestniški koncipijst 'dr. O Pirkmajer. Knji žica — ki je izšla tudi v nemškem jeziku in o kateri se je izrekla nemška strokovnjaška kritika zelo po hvalno — zasluži vso pozornost. Pisatelj razpravlja temeljito o razlogih, ki so, poleg neizogibnih posie-dic vojne, v glavnem zakrivili, da je naša orodu&ei ja poljskih pridelkov tako nazadovala in daje uvaže vanja vredne nasvete, kako bi se ta produkcija pet dvignila. Vidi se, 'da se je pisatelj temeljito bavfl s predmetom in da ima tudi mnogo izkustva. Predvsem .m upoštevanja vreden njegov predlog, da država s-klene s posestniki dobavne pogodbe in posestnik, ki ie spolnil pogodbeno obvezo, naj bo prost vseh na-Üaljnih rekvizicij. Pri oproščen jih naj bi se uvedel neki sistem, po katerem se oprosti vfsak kmetovalec ki se obveže, da bo oddal gotovo množino poljskih pridelkov, dovoljevale naj bi se pod gotovimi pogoji s davčne olajšave, ugodnosti pri nabavi gospodarskih strojev in drugih v gospodarstvu potrebnih predmetov itd. Pridržujemo si, da o stvari še spregovorimo. Za danes samo prav to filo priporočamo to knjižico , posebno našim kmetovalcem. Knjižica se prodaja v prodajalni tiskarne sv, Cirila v Mariboru in v vseli drugih knjigarnah. Cena 2 K.
Pismo
v s p omifn p ardl fciiiiu porote» kk u Radku Kolšeiu,
Prešla je že jesen, zima in ena pomlad, odkar Ti ležiš tam v Tirolu na gori Colbrieon, Na Tvojem grobu zrastlo in ovenelo Ti je že nebroj rožic lepih, duhtečih, vsaka je bila tako polna življenja, kot Ti sam, vse so dihale in se veselile božjega solnoa.
Ah, Življen’o. kako je lepo in kako srečen tisti, komur postane ideal, kot Tebi, ki tei se bal zamuditi minuto življenja po nepotrebnem. In tudi Ti si mora! pustiti svoje življenje v civfelni suknji in šel si, kamor Te je klicala dolžnost. Izpolnjeval si svoje dolžnosti pridno in vestno, in ko Te je usoda privedla med bojni grom, nisi bil samo poveljnik in dober vodnik, bil si svojim nižjim dober tovaihš in svetovalec, Pri manjših ali večjih bojnih podjetjih si bil vedno na čelu svojih strojnic neustrašen in hraber
poveljnik -4':' -Jr*t «Ü -feWi«	«*»:
Letin» ▼ Avstriji.
Dopis s Pohorja,
Nedavno je dospel na daljši dopust v svoj roj-1 Letošnja žetev v Avstriji se je zakasnela vsted fetiji kraj v Ribnico moj bratranec Janez t» sicer deževnega In mrzlega vzemena povprečno za £$ dni.
Dragi Radko! Trnjeva je bila pot -Tvojega življenja, brez veselja in solnca celih 21 mesecev si pil «upo gorja počasi, v dolgih požirkih toliko časa, da Ti je padla kupa polna upov nove cvetoče pomladi na tla in s# razbila na tisoč drobnih koscev; tako si vzel vse nade s sabo v oni raj, kjer Ti sije lepše solnoe.
Stojim pod to goro življenja in s strahom zrem pioti vrhu, M je še tako daleč; a jaz sem tako slab. Podaj mi roko, drajgi Radko, bojim se, da ne omagam, ker kupa življenja bo tudi pri meni skoro polna, Koliko pomladi je videlo moje oko, med tem, ko je bila v sren žalost in v duši trpljenje, Sel sena v to pomlad, hodil po livadah med cvetkami, neduhto-giml, vse so dihale smrt, vse so imele glavić© k tlom obrnjene ; teh, zahme rožic© ne ©veto, zagrne ni več pomladi. Kako rad hd prišel enkrat ha (Tvojo gomila* Ite M ri olajšal svoje sre©, kler bi oj
•Š-.CJ«	,1 vii
a ni mi dano, trpeti moram naprej in živeti življenje, M ni življenje.
Tako, dragi Radko, Ti ne govorim samo jaz , JT.voj brat, tako Ti bo govoril vsakdo, ki zna še goroviti. Zato pa blagor onim, ki so izpili kupo nesmrtnosti do dna in ki že davno spe spanje večnosti.
Med nami še živiš in si nesmrten, dragi Radko. Jaz pa bom hodil po potu naprej, katerega sem si izbral in pozdravljen mi bodi, če jo zmorem, če pa omagam, na svidenje!
V Celovcu, meseca julija 1918.
Franjo.

'Politične vesti.
Jugoslovanski Mnb ima svojo sejo v ponedeljek, dne IS. t. m., popoldne ob S. uri. Določi se taktika za torek in naslednje seje.
Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba ima sejo v pondeljek, dne 15. julija, dopoldne ob 10. uri,
Akcijski komite, ki ima določiti skupno taktiko s Cehi, se bo zbral tekom popoldne dne 15. t. m. V ta komite spadajo gg. dr. Korošec, Gostinčar, Demšar, dr. Ravnihar, dr. Benkovič, dr. Vukelič in dr. Tresič-Pavičič.
Seja strankinih načelnikov na Dunaju. Dne 10. julija predpoldne se je ob navzočnosti ministrskega predsednika dr. Seidlerja vršila na Dunaja seja strankinih načelnikov, da se določi delovni načrt za bodoče zasedanje državne zbornice. Po daljši razpravi, v katero so posegli skoro vsi navzoči, je predlagal zbornični predsednik dr. Groß, da se postavi na dpevni red zasedanja kot prva točka državni proračun. Kot druga točka dnevnega reda bi naj bila zahteva Cehov in Jugoslovanov, da se postavi Seidler-jcvo ministrstvo na zatožno klop, Zastopniki nemških strank so se izrekli za. predlog dr. 'Große, istotako načelnik Poljskega lduba poslanec dr. Tertil. Načelnik Češkega Svaza poslanec Stanek je izjavil, da je želeti vsaj kratkega zasedanja ter da se ga ne sme preobložiti z gradivom. Toda po njegovem mnenju državni proračun ni najvažnejša zadeva, marveč le razprava o sedanjem kurzu vlade in o stališču, katerega zavzemajo stranke napram kurzu Seidlerjevo vladp. Ta kurz vlade, ki zatira časopisje in preganja Cehe in Jugoslovane (poslednji se iz važnih vzrokov konference niti ne udeležujejo in so poverili zastopstvo Jugoslovanov Češkemu S vazu) mora nehati. V imenu Cehov in Jugoslovanov zahteva, ria pride obtožba Seidlerjevega ministrstva kot prva tolika na dnevni red. Temu predlogu so se pridružili še tudi drugi govorniki kot:	dr. Stramsky, Haber-
mann, Tušar, ter končno italijanski poslanec Cone:. Končno je bil z večino glasov sprejet predlog dr. Grolla, da tvori za poletno zasedanje državni proračun prvo točko dnevnega reda,
Gospodarska pogajanja v ’Solnogradu. K gospodarskim pogajanjem med Avstrijo in Nemčijo, ki so se dne 9. julija pričela v Solnogradu, pišejo listi, da bodo imela le strogo gospodarski značaj in se ne bodo razpravljala ne politična in tudji ne gospodarska vprašanja. Stališče Avstro-Ogrske pri pogajanjih je bilo dogovorjeno že preteklo leto in na tej podlagi se bodo sedaj nadaljevala pogajanja. Prvo vprašanje dogovora se tiče veljavnostnega czemljja •. in je bilo v tem vprašanju odločeno, da se sklene dogovor le med monarhijo in Nemčijo. Predlog Avstro-Ogrske gre za tem, da naj odnošaji med obema državama ne temelje na popolnoma carine prostem prometu. Oni važni izdelki, ki bi bili) vsled prostega prometa med obema državnima prizadeti, bi bili’podvrženi gotovi carini, dočim bi se uvedla, za druge izdelke carinska prostost. Gre torej za mešani sistem, kombinacijo cari ruskega vairstva in carinske prostosti, Glede kmetijskih pridelkov bo predlagana carinska prostost. Dalje se ugotavlja, da carinska, zveza «e bo imela nobenega agresivnega značaja proti sedaj sovražnim deželam, ampak bo ustvarjena tako, Sa bo svoječasno omogočena vzpostavitev prijateljskih odnošajev. Sploh se bo dovolila za slučaj kake trgovinske pogodbe z bodisi katerokoli državo, trgovinsko-politična akcijska, prostost. Prijateljski dogovori med monarhijo in Nemčijo pa ostanejo pridržani in sicer ob_varovanju najisltrožje akcijske prodiosti. Pogodba bo predlagana za 20 let. Po petih letih naj se pogodba revidira, kar se bo najbrže nadaljevalo potem vsakih pet let. Pogajanj v Solnogradu se u-deležujejo po trije zastopniki nemške, avstrijske in o-erske vlade.
Koroščev shod v St. Petru na Medvedovem selu v nedeljo, dne 7. t. m., je bil prepovedan in se ni vršil.	»
Modrost „Štajerčevih“ dopisnikov. Nek dopisnik iz Si Petra pri Radgoni se v 26. štev. „Štajerca* pritožuje, da pišejo naši časniki, da naj Sloveniš zatajijo nemščino. ,Ne razumem, kaj s tem misli, «afcaj naj ,bi Slovenec zatajil nemščino, saj xa njegov občevalen jezik slovenščina, kako naj torej zataji drug jezik, ki ga vendar v potrebi rabi? Vidi se iz naslednjih stavkov, 'da ne ve, kako naj bi izrazil svoje sovraštvo nad nami, ker pravi, da hočejo slovenski dohtarčki in enaki postaviti naše ljudstvo za. norca, da bi tarnalo pod jarmom klerikalizma», To so Stavki, ki nimajo nobene smiselne zveze in ne mereiaio razumeti, kaj hoče pravzaprav povedati. Dopisnik j® tudi mnenja, da bi moral biti Jugoslovan pokoren vsem narodom, če bi ne znal nemški. Potem-
takem bi morali biti Nemci sužnji vsemu svetu, ker nočejo pripoznati drugih jezikov, kakor le svojega in se tudi drugih ne uče. Dalje pravi, da so pride z nemščino po celem svetu» Jaz bi menil, da nekoliko pretirava. Z nemščino niti -po vsej Nemčiji :ie pride, kaj šele v Avstriji, ki je država raznih narodov. Le naj gre med 'Ogre. 'Oger ga ne bo hotel razumeti, Ile bi bil tudi prav dobro podkovan v nemščini. Ra vuotato je pri drugih narodih širne Avstrije. Druge države sploh v poštev ne pridejo. Kdo bo v Italiji poslušal Nemca, kdo v Rusiji, kdo v Franciji, Angliji, na Kitajskem itd. Ni tudi res, da bi Jugoslovan nikamor ne mogel z materinščino. Razumela se biuta z Hrvatom, Srbom, Bolgarom. Celo daljni Rus bo s Slovencem ali Hrvatom rad pokramljal. Mislim, da bo dopisnik priznal, da naš jezik ne zaostaje za ka-<erim drugim. Med drugim vprašuje tudi, zakaj neki bi se ne smeli učiti nemščine. Čudim se, kje je zepet to Sul, Povsodi se priporoča učenje jezikov, torej tulli nemškega in se vedno mnogo knjig izdaja v omogočanje učenja. Dopisnik se le hoče opravičevati in olepšati greh renegaitstva. Noče namreč reči, da naj se učimo nemščine, pri tem pa, naj ostanemo zvesti pristaši tiste narodnosti in jezika, ki ga nas je mati rčila. In kot zaključek svoje modrosti je 'dodal dopisnik še nesramen napad na narodno duhovščino in na sveto vero. Cel dopis kaže značaj štajerčijanske stranke. Na naslovni strani nosi Časnik sliko z mitico: „Kmetski stan srečen stan.“ To se g. Orniku gotovo ne dopade, ker hoče š strogimi rekvizicijami in z enakimi blagimi tolažbami nekoliko zsreniti življenje srečnega kmetskega stanu v ptujskem okraju, Dopisniku bi svetovali, naj svojo modrost vedno le „Štajercu“ prodaja, fcaj;ti edino ta list je sposoben priobčevati take duhovite članke.	Slovenka.
Proiesor Peerz agitira proti Jugoslaviji —
Iz Brežic nam pišejo: Dne 5. julija is tokaj predaval neki nemškonacionalni učitelj, ki so mu dali naslov profesorja.	je
prišel semkal kazat vojne slike. Kot uvod k tej predsiavi nam je naslikal vojni položaj. Trdil je, da hočejo zunanji sovražniki razkosati našo državo. Ker se jim to ne posreči, zato Anglija z denarno oomočjo širi neresnice o našem cesarju in cesarici. Anglija pošilja razne agente po državi; ti agenti naj med ljudstvom sejejo nezadavoljnost. Ti agen ti, —■ apostoli — tako je dejal, hodijo oi enega kraja do drugega, ter hočejo odtrgati cele dežele, ki bi naj bile potem samostojne države. Kako naj obstoji Kranjska sama zase? Mi Štajerci kočemo ostati vedno Štajerci, hočemo ohraniti deželo ne razkosano. Vsak poslušalec je vedel kam pes taco moli. Ta predavatelj je med dragim trdil tudi to neresnico, da zahteva Italija za se Spodnje Štajersko, Spodnje Koroško, Kranjsko, Goriško, Primor sko z Trstom, torej vse Slovenske dežele. Gorje nam, je zaklical, če ententa zmaga, potem bo pov sod v naših krajih italijanski uradni jezik, v šoli in v eerkvi se bo glasila samo italijanščina. Potem bodo Italijani tako napravili, kakor pred 100 leti v naših krajih Francozi, ki so v orada, šoli in cerkvi vpeljali kot uradni jezik francoščino, domačin je bil iz urada odpravljen, kakor kaže zgodovina, je dejal. Tega »profesor« Peerz sam ne verjame, ker zgodovina nasprotno trdi: Napoleon reče: Ilirija vstan! Gospod profesor Peerz so nekako kot eden naj večji vojskovodij pohvalili naše jugoslovanske vojake in milostno so obljubili, da bodo po vojski dobili posamezni avstrijski narodi mnogo prašič v uradu in šoli. Mi zavračamo obljube nem-ko radikalnega Peerza, ter m® povemu, da bomo dobili prosto, samostojno jugoslovansko državo, ne, kakor Peerz želi, ločeno od Habsburžanov, ampak pod habsburško dinastijo, kakor tudi naša deklaracija z dne BO. maja.

Vlada proti slovenskim listom. Vlada je ustavila za nedoločen čas tednik »Domovina«, ki je izhajal v Ljubljani. »Slov. Narod« je nameraval odslej Shajati kot jntranji list. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo pa je jutranjo izdajo »S. N.« prepovedalo, ker baje nima za cenzuro na razpolago zadostno število potrebnih moči. Vojaška oblast je vojakom 97. pešpolka strogo prepovedala brati »Slovenca«.
Vsenemški list »Leipziger Neuesten Nachrichten« v Avstriji prepovedan. V Lipskem izhajajoči vse nemški list »Leipziger Neuesten Nachrichten« je v Avstriji prepovedan. Kot vzrok se navaja ostra in nedostojna pisava omenjenega lista o avstrijskih razmerah. Tudi je imenovani list neprikrito opravljal našo cesarsko dvojico.
Rusija na vrhuncu hematij. Boljševiki (večinoma Judje), kateri so zvezani z Nemci, vedno bolj iz gubljajo na vplivu in se drže le še z vojaško silo. Kakor se vidi, ljudstvo ni zadovoljno z boljševiš-
k m mirom. Nastopil je tudi veliki knez Mihael, ki m zavzema za obnovitev prejšnje ruske moči. Čelu Slovaki, ki zasedajo mesta v Sibiriji, dobivajo vedno več opore od domačih in zaveznikov.
Proti cesarici. Nemški krščansko-soeialni poslanec Malaja piše v „Reichsposti“ : Ne lo da se pri nas napravi mnogo nesreče s tem, da se toliko blebeta in vfee verjame, pomembno je tudi to, da je naša socialno višja plaisjt brez političnega instinkta in da so mnogi njeni pripadniki brezvestneži. Gospodje ekscelence in Vi drugi, M vlečete zadaj za vrvice !I Delajte v božjem imenu svoje politične akcije in intrige, kakor hočete in s komur hočete, toda pomislite vedno, da so stvari, ki se jih ne sme zlorabljati za figure pri šahovski igri. Ako iz častihlepnosti, u-žaljenosti ali v brezdelju pomagate, da se omaja le eden kamen, potem se kmalu podre celo poslopje in se zruši na Vaše glave, ki jih potem ra/vnotako ne bodete rešili, kakor jih niso mogli rešiti Vaši historični predpiodobniki. Predno pa. pride tako daleč, je morda le boljše, ako se „proti povzročiteljem nesramnih govorio postopa brezobzirno in ne gleda na o-sebo . .
Proti Slovakom. Proti Slovaku dr. Lovrencu Srobarju in tovarišem so ogrske oblasti uvedle kazensko preiskavo radi veleizdaje in razžaljenja Veličanstva. Ta zločin so baje zakrivili z znano resolucijo na shodu v St.. Mildošu, v kateri se označujejo Slovaki kot veja čehoslovaškega naroda in se zahteva pravica samoodločbe. Razen tega sta se dr. Sro-bar, pisatelj Zvjezdoslav iri tovariši udeležili gleda-'iških slavnosti v Pragi, Radi enake udeležbe —- v narodnih nošah — je bilo obtoženih tudi več slovaških deklet. Za gori navedene zločine določa ogrski zakon v mirnem času dosmrtna ječo, v vojni veljajo ostrejše odredbe ...
Avstrija svarilo za Nemčijo. V pruski gosposki zbornici se je dne 10. julija vršila razprava o prehranjevalnih razmerah. Značilno je, da je več govornikov slikalo žalostne prehranjevalne razmere v Avstriji kot svarilo za Nemčijo. Tako je n. pr. rekel grof Stolberg: Kako daleč vodi pomanjkljivo gospodarstvo, nam kažejo razmere v Avstriji. Na las ne oči sem videl v Avstriji, da tamkaj dobi bogataš — vse, revež pa — nič! Žalostno je, kako ljudje v Avstriji stradajo. Župan Kodb iz mesta Kassel je pa rekel: V Budimpešti v. bogati Ogrski se morajo ubogi ljudje celo noč nastavljati za 30 gramov masti v vrsto, končno Še pa nič ne dobijo. Se več! Mestni magistrat še celo s silo razganja uboge ljudi.
Nemški meč narekuj mir. > V pruski gosposki zbornici je dne 9. julija rekel grof Behr, vodja desnice pruske gosposke zbornice,, sledeče: Z resolucijami ne bomo nikdar, prišli do miru, dober mir narekuj samo nemški meč. Podpredsednik državnega ministrstva Friedberg je pa rekel: Nemogoče je, da bi nam kdo mogel iztrgati iz rok zmago. Zmagovalci smo bili na vzhodu in zmaigovalci bomo tudi na zapadu. I Prepričani smo tudi, da je samo naš nemški meč v stanu nam priboriti zmago. Navdaja nas zaupanje, da ta naša zmaga ni več daleč.
Italijanski glasovi o Wiljsonovih pogojih. G Wilsonovi izjavi piše ..Avanti“ : Wilson opušča vsako določeno rešitev teritorialnega vprašanja, ki je kakor znano največje težkoče ter označuje splošna načela politične etike kot cilj, za katerega se bore zavezniki. List primerja zadnje izjave nemškega državnega tajnika Kühlmanna o nemških vojnih ciljih ter kon-štatuje soglasje z Wjfeonom. „Corriere della Sera“ pravi, da r 'dalija z Wilsonovim programom povsem zadovoljna. Nemčiji pa se nudi po Wilsonu edino mogoč m ugoden mir, Ki ga more doseči in oni Nemci, ki razumejo, da nemško orožje ne bo ustvarilo svetovnega mira, bodo storili prav, če resno u-p oštevajo Wilsonovo izjavo.
Smer nemške politike nespremenjena. Grof Hert-I ng je kot nemški državni kancelar izjavil v glavnem odseka nemškega državnega zbora dne 11. julija, da osebna sprememba v vodstva zunanjih zadev ne bo niti najmanj spremenila kurza celokupne državne politike. Na zunaj je državna politi ta programatično določena v odgovoru na mirovno noto sv. Očeta. Nemčija dosedaj ni popolnoma nič spremenila poštene svoje pripravljenosti za mir in tudi v bodoče te svoje pripravljenosti ne bo spremenila. Nasproti temu pa sovražniki vedno krepkeje izražajo svojo uničevalno voljo, kar nanovo potrjujeta Wilsonov in Balfourjev govor. Dokler se v tem oziru ne bo temeljito spremenilo stremljenje sovražnikov, je Nemčija prisiljena se naprej borit^ za obstanek, svobodo in blagostanje. V pripravijo
na

1F
nosti, začeti z v resnici z resnimi posredovalnim predlogi, ki bi jih stavile sovražne države, je državno vodstvo popolnoma edino z najvišjim ar ihadnim vodstvom. Glede političnih problemov na vzhodu je povdarjal Grof Hertling, da se vlada pri svojem programu glede politike na vzhoda dr? izjav, ki jih je podala decembra 1917. Stoji i ? stališču miru v Brestu Litovskem. Zmeda na Rusko « je kriva, da se ta mir ne more izvršiti. Um nemškega poslanika grofe Mirbacha je povzroči četverosporazum, da bi Nemčijo zapletel v nov« vojno z Rusijo. Sprememba v zunanjem uradu s.* ni izvršila radi stvarnih zadev, temveč samo n osebnih ozirov. Kühlmanov naslednik pl. Hintze je oddal obvezno izjavo, da se bo v vsakem oziru držal dosedanje politike državnega kancelarja. — Po govoru grofa Hertlinga se je v odseku razvila debata, v kateri so voditelji strank podali svoj* izjave. Socialdemokraški poslanec Scheidemann je povdarjal, da je odhod pl. KiihSmana v Nemčiji n tudi v inozemstvu vzbudil najslabši utis, ker se smatra kot zmaga csvojevalne in nasilne vsenem Ske politike.
Usodna ura vojne. Bon&r Law je dejal v svojem poslovilnem nagovoru na banketu, ki ga. je priredila vlada' na čast delegatov medzavez niške köderen ee, da usodna ura. sedanje vojne ni več daleč, A-ko v nadaljnih treh mesecih sovražnik ne doseže nobenega strategičnega cilja, potem se je njegov vojni pohod izjalovil.
Nov vsenemški dnevnik. Z Dunaja poročajo, da začne izhajati tam dne 20. t. m. nov vsenemški dnevnik „Wiener Mittag.“ Izdajatelj bo bivši poslar ncc dr. Schalk,, denar in papir za novi list pride iz Nemčije in istotako večina žurnali stav. Torej nemš-k o državni list na Dunaju.
e ^Kitajska ii Vatikan. »Osservatore Romano« poroča, da je kitajska vlada izrazila željo stopit? v diplomatično zvezo z Vatikanom. Kitajska vlada je imelovala Tai-Tsheng-Lingsa, bivšega zastopnika Kitajske v Španiji, za svojega poslanika pri sv. Stolici.
Tedenske novice»
mm-- mm,,abusai ;
Obnovite naročnino. Kdor se ni ubuovii t aro nine za »Stražo«, naj to nemudoma stori, ker mu bo sicer list ustavljen. Naročnina znaša za čelu leto 12 K, za pol leta 6 K za četit leta 3 K in se pošilja na naslov: Upravništvo »Straže«. Maribor.
Poročnik Anton Osterc Zopet velika, bridka izguba v, vrstah katoliško-narodnega dijaštva. Dne SO. junija je bil od granate smrtno zadet g. poročnik Anton OsteroLambergar, abiturient mariborske gimnazije, rojen v Bunčanih pri Sv,. Križu na Murskem polju. Dan poprej so dobili njegovi starši še veselo vest, da je srečno prišel s Svojo kompanijo Sez Piavo nazaj, dočim je bil mislil onkraj Piave, da bo moral ali na oni svet ali v Rim. Tostran Piave jo pa nesrečna granata zahtevala svojo žrtev. Iztrgala mu je ohe očesi, Delj časa je bil brez zavesti in ni mogel govoriti., Nato še je pa dobil zavest in je po glasu spoznal svoje Žalostne tovariše, ki so ga prišli obiskovat v vojno bolnišnico. Dne 2. julija zjutraj je izdihnil svojo junaško dušo ter bil dne 3. jnhja pokopan v San Stino pri Livenci. Njegov tovariš piše da je bil rajni pri svojem regimentu nad vse priljubljen in da ga bo moštvo močno pogrešalo. V svojih dijaških in vojaških letih je ostal zvest katcliško-na-rodnim vzorom. Še kot poročnik je zatrjeval, da hoče postati duhovnik Gospodov. Toda Gospod ga je že prej poklical k Sebi. Have anima pia, uživaj večni pokoj!
Odlikovanje. Podpolkovnik knez Oton WindiS-grätz je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda z vojnim okrajsfcom in meči.
Iz pol. službe. Namestniški tajnik Upniškega i krajnega glavarstva dr. Franc Jokesch je premeščen k namestništvu v Gradec,
it p stae isiuzbe.	ica Marija Smole v
Ivanjkovcih je premeščena v Zavrče; za poštarja v Ivanjkovcih je pa imenovan poštar Lovro Pt-tovar.
Kmetijska družba za Štajersko. Za predse inika štajerske Kmetijske družbe fe bil izvoljen deželni glavar Štajerske, ekscelenca grof Edmund Attems Cesar je potrdil njegovo izvolitev.
V	Jarenlno! Kdor more, naj prihodnjo nedeljo
One 14. julija, pohiti na Ciril-Metodovo slavnost obmejnih Slovencev v Jarenini!
Posnemajte! V Dolu pri Hrastniku priredi tar mošnja naša izobraževalna organizacija, v n edel io ì dne 21. julija, slavnost v prid mariborski slovenski foli, Slovenci iz Posavja, dne 21. julija v Hrastnik! Drugim našim društvom; priporočamo:	Posnemajte
vile Dolčane!
V	Št. Petru na Medvedovem selu so obhajali v nedeljo, dne 7. t. m., Ciril-Metodovo slavnost Domači župnik g. Gomilšek je slikal v vznesenih besedah delovanje sv. bratov in bodril poslušalce ma delo v Buhu sv. Cirila in Metoda, nakar je poslanec dr: 'A. Korošec z viharnim navdušenjem pozdravljen doka-sr ' kako potrebna je vsestranska izobrazba ravno
za Slovence« 1 Brez vsake agitacije je bila udeležba res lepa in se je nabrala precejšnja sveta za jugoslovansko deco,
òt ©ga prepoved. Niuneaunja, je tir*:go prepovedala nakupovati zgodnji krompir in žito v okrajnih glavarstvih Maribor in Ptuj ter ga nositi v nahrbtniku aii drugače v mesto. Ta prepoved velja do 28. julija. Od 29, julija naprej bo dovoljeno proti uradnim potrdilom prosto nakupovanje pri producentu. Nakup žita ostane tudi nadalje prepovedati. Na. izvršitev te prepovedi se bo strogo pazilo na postajah, kjer se bo krompir in žito vsakemu neizprosno odvzelo ter se dotičnika tudi ksz-novalo. — Opozarjamo naše ljudi na to vladno odredbo, da na postajah ne bodo imeli sitnosti. Od vlade pa upamo, da bo poskrbela sedaj vsakemu dovolj -živil.
Dopisi«
Maribor. Kakor izvemo, so začeli tudi na mariborskem kolobvoru odvzemati nahrbtnike z živili. Radovedni smo, kam pride zaseženo blago.
. Pesnica. Meseca junija so različni gospodje pri bivšem železniškem poduradniku, dunajskem romarju in krčmarju Hoinigu reševali razna gospodarska v-prašanja.. Hoinig ima dobro vino, zato so se zborovalci lahko napili navdušenja. Večni kandidat Francelj je govoril nekaj o vilah in krampih. Kdo pa je izrazil Željo po skorajšnjem pravičnem miru? Nikogar ni bilo. Marsikateremu zborovalcu je vojna prinesla lem denarje in marsikateremu zborovalcu se v Slovenskih goricah boljše godi, kakor bi se mu na fronti, Kako resno so pa celo reč vzeli, je razvidno iz končnega igovora J,velikega Nemca“ in predsednika kmetijske podružnice v St. liju, ki je rekel, üa so me mizerije krivi „švarckiinstlerji.“ Nato ploskanje. Tako se v Jugoslaviji ne bo govorilo!
Jarenina. Zaradi nestalnega vremena prestavljena Ciril-Meftodova slavbost v Jarenini se bo vršila gotovo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. Spored Lo zanimiv; za petje bo Skrbel mešan in moški z-lor. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu; posebno nas bo veselilo, !če nas obmejne Slovence Mariborčani posetijo v prav obilnem številu. Gostje bodo oskrbljeni tudi z jedjo. Torej komur je za prijeten užitek, naj pride v nedeljo v Jarenino!
biimnska ßi&taca. Nata eualmca priredi v n« delj o dne 21. t. m. s sodelovanjem mariborskega dram. društva v hotelu Avstrija v Slov. Bistrici gleda liško predstav© in velik koncert. Začetek točno ob 1/% 5 uri popoldne Čisti dobiček je namenjen slovenskim oslepelim vojakom. Slovenci domači in od drugod, pridite v obilnem številu, da pokažemo narodnim nasprotnikom trdna jugoslovansko narodno prepričanje.
Teharje. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 14. julija t. 1. v prostorih g. Šušteriča zabaven popoldan s petjem in govorom našega mladinskega organizatorja dr. Hobnjeca. Nastopi tudi mešan in moški zbor! Na veselo svidenje!
Celje. Po noči na dne 5.. t. m. so vdrli neznatni tatovi v prodajalno krojača Josipa Hočevarja in odnesli moških oblek in uniform v vrednosti 25.000 K Tatvine sta osumljena dva vojaka.
Dol pri Hrastniku, blov. kat. izoinaz. društvo priredi v nedeljo, dne 21. julija 2 predstavi in sicer; enodejansko: Strahovi in ljubezen Marijinega otroka, igro v treh dejanjih. Čisti dobiček je mi menjen slovenski šoli v Mariboru. Pridite v obit nem številu!
cioaalci in socialdemokrati, Ko je podžupan Stärk prepiagai, naj se da nemškonacionalnim im sunn podpora iz občinske blagajne, je .social den < krat Pongratz z vso odločnostjo ugovarjal pr« ti t; k i na zapravljanju občinskega premoženja, Občina Gradec ki gospodarsko stoji tako slabo, da mora k; i k «k kridator predati za 1,000 000 K svoje avtonomne pravice (policijo) državi, taka občina nima pravice-zapravljati javne denarje. Nemci so muče in škripanjem z zobmi poslušali. Do velikega kravala pa je tudi prišlo, ko je St&erk poročal o vedno večjih nakupovanjih hiš in posestev Gradcu po Suvanih in Židih. Soc.-demokrat Pongrat je imvil, da se slovanska nevarnost v I. razredu da od-Jraniti samo z uvedbo splošne volilne pravice hi « bA, zastop. Soc demokrat dr. Schacher! je stavi! nujni predlog, naj vlada takoj razpiše nove voitve za štaj. deželni zbor, če pa vlada tega teko«» #• tednov ne stori, naj se obč. svet na meščan ske-stranke v deželnem odboru obrne s prošnjo, da odložijo svoja mesta. Prvi del predloga je bil enoglasno sprejet, zadnji odstavek pa odklonjen
IZDUBLJEN
je bil r nedeljo zvečer od Weberjeve gostilne v Kamnici na glasni cesti — Gartengasse — Weinbangasse moder gumijev plašč in dežnik za moške. Pošteni najditelj naj odda oboje proti lepi nagradi v Weiabangasse 33.	188
Dve postelfi
iz trdega lesa, dva vložka, 1 divan in ena nntivalna miza se zamenjajo za Špeh ali za droga ži vila v Maribora, Glavni trg 18/11 nadstr. vrata 7.	lžl
Kislo vodo
in tino
razpošilja
A. Oset, p. Gustaf
Koroško.
70
Vlnlèar
ge sprejme in s'cer mož in ž-oa brez otrok ali tadi z enim obrokom, blizu mesta pod « elo ugodnimi pogeji. Oglase pismene ali ostmeno na nagle?: (Hitija Ktuar Žič, Celje, Breg 83.	14®
Najnovejša poročil* -
Najnbvejše avstrijsko uradne
poročilo«
Dunaj, 11, julija.
Italijansko bojišic.
Nobenih važnejših voj? ih dog dlov.
Albansko bojišč«.
V Albaniji so si naše čete uredile novo odporno črto. V dolini Devoli prodirajoča francoska stotnija je bila zavrnjena.
Anglija hiti Rudiji na pomoč!
Angleške čete so zasedle Arhangelsk* inf c d Murmanske obali prodirajo proti jngu v smeri pro ti Petrogradu. Zasedle so, kakor se dne 11. julija poroča iz Stokholma, mesto Kem, kjer je angles ki poveljnik dal ustreliti več članov ruskega sovjeta, več pa jih je dal zapreti. Namen Anglije je, Z vpadom v Rusiji organizirati odpor proti (Nemčiji in napraviti red v Rusiji.	#
Slovanska nevarnost za|Gradec |;
V graškem občinskem svetu je prišlo dne 11, ulija do razburljivih nastopov med nemškimi na
VOJNA IN MIR.
'Svetovna vojna Še ni končana, vladarji in dr-* žavniki hočejo mir, narodi in njih poslanci izdeluje-* jo načrte in se pripravljajo na mir; toda kakšni bo mir? Vstali so sanjavi preroki, ki so celo preroka* vali in izračunih dan. ko bo sklenjen mir. A vendar se bo isti dan, ko bo konec krvavega boja, še le pričela borba za življenje, za obstanek ljudstev in posameznih slojev, toda v tem boju bomo rabili orož* ,0 „uma svetle meče“: vedo in znanje. Med to znan-» je prištevajo pametni, kakor se je vsak vojak, urad* nik in trgovec sedaj prepričal, tudi znanje jezikovi! Saj je že Slomšek rekel: Koliko jezikov znaš, tolika mož veljaš. Katerih jezikov pa se nam Je učiti? So* sojinih! Nam Slovlencem v posebni meri nemščine, pred vsem pa italijanščine. Naše življenjske potreb® kažejo praktično na jug. Nemščine se učimo v Ijud* skih šolah, a drugih modernih jezikov? Belino lopa prilika se nudi letos Celjanom, ki se hočejo priučiti italijanščine, V Celju se osnuje v ta namen jezikov* ni tečaj, kakor se je uvedel lani z dobrim uspehom v) Ptuju. — V Laškem se je pričel s 1. julijem. — Po* učeval bo jezikovni strokovnjak, tolmač in pisatelj „ znan po svojem delovanju in pedagoških spisi h v tej stroki:	g. Sijanee, c, kr. glavni učitelj, 1 Jezikovni
*ečaj traja od 15. julija do 15. septembra. Vpisovan* 0 in začetek pouka koj v torek, 16. julija, ob 6. uri v prostorih gimnazije.
Jezikovni tečaj za italijanščino : konverzacija,, čitanje, glavni deli slovnice, pravopisje in slovstvi po kombinirani Berlitzevi metodi:	učenje jezika r.ffi
podlagi govornih vaj. Tečaj traja dva meseca od 15* julija dò 15. septembra. Pouk se vrši v skupinah 2* krat na teden po dve uri od 6. do 8. zvečer, V ceri skupini je združenih samo 8—10 oseb. Honorar po številu udeležencev 40—50 K za oba meseca. Vpiso* vanie in koj začetek pouka 16. ob 6. uri v prostorili gimnazije.,	138
<3. ja,i\ gl.. U.Ò. M: pijanec, »od. tolmač itd.
Iskrino zahvalo izrekamo vsem mnog«-številnim udeležencem pogreba našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Francs Goričan-«
v Ža cu,
posebno velečast. g. duhovščini iz Žalca za časten sprevod, sl. pevskemu društvu v Žalcu za krasno žalostinko in sploh vsem, kateri so nas v teh bridkih urah tolažili.
Žalec, dne 7. julija 1918.
Marija Goričan,
Frane, Nikolaj in Mici Goričan. 139