Noč.
Na pester pvt razpetih ttat            V rokah je hlad, v pogledu mir...
sij bledi mesec svoj izliva,              Vsa tema je azurno steklo,
in ozek potok v vrbah skrit           ki reže veter jo kot nož,
objemlje v svitu rjava njiva.           kot kose naostreno jeklo.
Globoka je prozorna noč —           Nobena luč ne bode v noč,
vesoljstva sen in stvarstva čudo,    le v nebu zvezde so pripete,
spokojne lehe senči mrak,              ki gledajo na strehe koč,
prepreza vso zaspano grudo.          na cerkve v črni plašč odete.
O, noč, v pristanu hladnem skrij vso zlobo našo, bol in bedo, posveti naj goreča luč
danice zvezde v srca gredo!
Damjan