URN_NBN_SI_DOC-1LCSVD8L

Škafar Ivan: Bibliografija prek­ murskih tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1978. 10‘i str. (Biblioteka. 6.) Prekmurje je ob Primorski tista slovenska pokrajina, ki je biblio­ grafsko najbolj obdelovana. Med­ tem ko za bibiografije primorskega tiska velja, da so imele in še imajo očiten narodnostni podton, pa je ra­ ziskovalce prekmurskega tiska mi­ kala predvsem samosvoja pot, ki jo je stoletja hodilo Prekmurje, odrezano od političnega in kultur­ nega razvoja drugih naših pokra­ jin. Slovenski tisk se je pojavil v Prekmurju v začetku 18. stoletja in se na to dobri dve stoletji sa­ mostojno razvijal. Njegove osnov­ ne značilnosti so inarečni jezik, madžarski črkopis, vsebinska us­ merjenost pretežno za cerkvene in šolske potrebe, pogosto ponatisko- vanje in predelovanje. Narečje sq je v tisku obdržalo vse do letg 1919, ko se je Prekmurje vključilo v Slovenijo; poznejši pojavi so le priložnostni. Gajica se je uveljav­ ljala od leta 1912 in kmalu pre­ vladala. Izhajale so najprej le knji­ ge, proti koncu prejšnjega stoletja se pojavljajo že tudi serijske piw blikacije (časopisje, koledarji). Slovenski prekmurski tisk je bil upoštevan v vseh naših splošnih nacionalnih bibliografijah, vendar dokaj nepopolno. Cop ga je poznal malo in je njegove vrzeli močno, vendar ne do kraja izpolnil Safarik (gl. Škafarjeva dognanja v Jeziku in slovstvu 1969, 38—44). Od leta 1868 naprej so bibliografije v Le­ topisu Slovenske matice zapisale tu in tam tudi kakšno prekmursko knjigo. Te in še nekatere druge je opisal Simonič, a še vedno ne vseh. Prvo izčrpnejšo podobo je podal šele Madžar Jänos Melich (1902 in 1908). Njegova bibliografija (pisana v madžarščini) je dolgo veljala za najbolj popolno, a je z leti meto­ dično in vsebinsko zastarevala. Kajpak so pred tem in pozneje raz­ ni pisci opozorili na to ali ono prek­ mursko slovensko knjigo, ki je bi- bibliografije niso poznale Večja prispevka, ki segata deloma tudi v čas pred leto 1919, sta bibliogra­ fiji Vilka Novaka Prekmurska pe­ riodica (Slovenska krajina. 1935, 132—133) ki obravnava časopisje in koledarje, ter Niki Brumnove Ko­ ledarji za Pomurce (Knjižnica, 1963, 145—160). Popolna in izčrpna bibliografija celotnega slovenskega prekmurskega tiska pa je še čaka­ la na svojega človeka. Naloge se je lotil Ivan Škafar* prekmurski rojak in neutrudni ra­ ziskovalec prekmurske knjige. 166 Knjižnica 24(1980)1-4