URN_NBN_SI_DOC-1LCSVD8L
Škafar Ivan: Bibliografija prek murskih tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1978. 10‘i str. (Biblioteka. 6.) Prekmurje je ob Primorski tista slovenska pokrajina, ki je biblio grafsko najbolj obdelovana. Med tem ko za bibiografije primorskega tiska velja, da so imele in še imajo očiten narodnostni podton, pa je ra ziskovalce prekmurskega tiska mi kala predvsem samosvoja pot, ki jo je stoletja hodilo Prekmurje, odrezano od političnega in kultur nega razvoja drugih naših pokra jin. Slovenski tisk se je pojavil v Prekmurju v začetku 18. stoletja in se na to dobri dve stoletji sa mostojno razvijal. Njegove osnov ne značilnosti so inarečni jezik, madžarski črkopis, vsebinska us merjenost pretežno za cerkvene in šolske potrebe, pogosto ponatisko- vanje in predelovanje. Narečje sq je v tisku obdržalo vse do letg 1919, ko se je Prekmurje vključilo v Slovenijo; poznejši pojavi so le priložnostni. Gajica se je uveljav ljala od leta 1912 in kmalu pre vladala. Izhajale so najprej le knji ge, proti koncu prejšnjega stoletja se pojavljajo že tudi serijske piw blikacije (časopisje, koledarji). Slovenski prekmurski tisk je bil upoštevan v vseh naših splošnih nacionalnih bibliografijah, vendar dokaj nepopolno. Cop ga je poznal malo in je njegove vrzeli močno, vendar ne do kraja izpolnil Safarik (gl. Škafarjeva dognanja v Jeziku in slovstvu 1969, 38—44). Od leta 1868 naprej so bibliografije v Le topisu Slovenske matice zapisale tu in tam tudi kakšno prekmursko knjigo. Te in še nekatere druge je opisal Simonič, a še vedno ne vseh. Prvo izčrpnejšo podobo je podal šele Madžar Jänos Melich (1902 in 1908). Njegova bibliografija (pisana v madžarščini) je dolgo veljala za najbolj popolno, a je z leti meto dično in vsebinsko zastarevala. Kajpak so pred tem in pozneje raz ni pisci opozorili na to ali ono prek mursko slovensko knjigo, ki je bi- bibliografije niso poznale Večja prispevka, ki segata deloma tudi v čas pred leto 1919, sta bibliogra fiji Vilka Novaka Prekmurska pe riodica (Slovenska krajina. 1935, 132—133) ki obravnava časopisje in koledarje, ter Niki Brumnove Ko ledarji za Pomurce (Knjižnica, 1963, 145—160). Popolna in izčrpna bibliografija celotnega slovenskega prekmurskega tiska pa je še čaka la na svojega človeka. Naloge se je lotil Ivan Škafar* prekmurski rojak in neutrudni ra ziskovalec prekmurske knjige. 166 Knjižnica 24(1980)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy