Listek. Napad na škofa Strossmayerja. Ob koncu predzadnjega državnozborskega zasedanja so vložili Volf, dr. Pomer in sodrugi silno^drzno interpeLacijo, zakaj^se 4e konfis«iiaL^lanek iiŁkega_jiemškega lista, v ktarem je-^En^Sbjavljen sramotilen^članek o škofu Strossmayeriu. TjalL^^^istem^članku, i\»/1a3 f*ii»i ati lranclro da je Strossmaiyef nap cerkvenem zboru sv. Očeta Pija srditO, Hq cn ga vlpHi lrindiimli t od»a. Po- tako slanec Zičkar je poslal mterpelacijo blagemu starčku ter dobil od njega to-le pismo: »Velespoštovani gospod, mili moj prijatelj! Hvala Vam lepa za prijateljski list, za vest, katera me je zelo razžalostila. Bodite pa uverjeni, da Je vse ono, kar so pisali nemški listi, od prve do zadnje besede hudobna izmišljina in neistina. To se dela in razglasuje samo radi tega, da se sveta mati cerkev ljudem omrzi. Jaz sem vedno in vedno s celo dušo in eelim srcem ljubil sveto mater cerkev in sedaj jo istotako ljubim. Svetujem pa tudi slovanskemu narodu, katerega osobito ljubim in spoStujem, da ostane zvest svoji sveti veri in svoji sveti cerkvi ne samo tavoljo svoje neumrljivosti in božjega izve- ličanja, ampak tudi zavoljo vsakega zemeljskega blagoslova, zavoljo prostosti, samostojnosti, slave in rešilne sreče na svoji zemlji. Vfijjlno senL-jjil uverjen in sfim sr danfts uverien in sem r-inrp^ipn 4j\ Y\c\ix*njit tnHi s svnig smrfro da je najzvišenejSe, jiajbo-. žangtgeneje d«la_božjih_rok, milosti "BožjS: 5VBtaU2ŁDliSJiaIclr^v, T^kateri in po kateri žpreiertrjnlJuašSnoU vse bogastvo božjega "rešenja. In ako iz posebne milosti in do^b^ote božje kedaj zagledam lice božje, bo to mo sad delovanja svete matere katoliške erkve. Vsled vsega tega sem sv. Očeta papeža Pija IX. iskreno ljubil in spoštoval kakor vidnega glavarja cerkve božje, kakor namestnika Jezusovega, nezmotljivega nadpastirja cerkve, a ljubil sem ga tudi radi tega, ker je bil vedno čist, pobožen, uCen, reven in pripraven za vsako žrtev, ki io je zahtevalo njegovo sveto, vzvišeno zvanje. Nikdar nisem govoril niti proti njemu niti proti rimski cerkvi. In, žr dagfts^ stoieč ob rofyu groba in neumrliivnsti ^vnjp. Ijubim in spoStujem rafcliSTU (iEFkev in se ^ne morem dovolj zahvaliti previdnosti božji, ki je izkazala milost, da sem rojen, odgojen od_pobožnih katoliških jy2ditejjev,' da sem~še izobrazIT pri poMehih katoliskih učiteljih in_da_sem_napQsled_posl8l 3uRovnTkJnoyega_zakpna. Sedaj sem hvala Bogu dbživel celo petdesetletnico svojega školovanja. Tudi sveteea Očeta Leona XIII. Ijubim iz vsega srca in sem pyipravljfin zqp_j darovati tudi svoie živligjije. Prepričan sem, ^__^_^__ in previdnosti la se divne lastnostrTn sposobnosti njegovega uma m srca v najtesneiSi zvezi in slogi z nadnaravnimi njegovimi darovi, z nadnaravno niegovo nalogo. Mnogi bi v današnjem ^ svetovnem vrvenju zdvajali, ako bi ne videli ' na čelu katoliške cerkve Leona XIII., najsvetejšega, najvzvišenejSega, moža najčistei šega, nairevnejšega, najslavneišega, kateri kedaj sedel na stolici sv. Petra. Vsak njc korak, vsako njegovo dejanje, vsaka nje'' okrožnica je pravi, živi dokaz onega b^ navdahnienja, koje imenujemo nezmo^ ' PnniHjvm, jaz ljubim, spoštujem in YaTa* kniP.m svpfpga n^pta f^nna XTIT ovn^/. Bogu svetemu, ta preslavni možgtjj^L' Y) pastir cerkve božje tudi mene ljubaguj' skrbi za me in rai^pri^sa^firiJ^J^ ^vjjje^zau^me. Bog ga živTšžje SVete let in^rtHBmrui z vsakim darrje mo,a milosti! To jp. moja razjasnib izve Odkrita i7pnv«d. Rad bi, dnskim na-/| 1 / celem svetu, osobito pa meterega po- I rodom, h kateremu spadarremu želitn sebnim načinom ljubim oodo, slavo iz vsega srca polno sr«i se Vasemu Bog Vas blagoslovi! Pr' milemu spominjanju, Vaši bratski liubezni in Vaši pobožni molitvi Vaš prijatelj Josip Juraj Strossmayer, škof bosanski in sremski. Djakovar, dne 3. travnja 1900. Mera za želodec. Pivec pade s klopi in zaspi, ker se je preveč nasrkal vina. Ko se vzbudi, vpraša, koliko je dolžan. Krčmar zahteva za šest litrov šest dvajsetic. >To ni mogoče!« reče gost; »moj želodec drži samo pet litrov!« »To jeprav«, odgovori mukrčmar, »zato vam je pa 'žel šesti liter v glavolc Gost se nasmeje in plača. Srečno odnesel. Zdravnik pride kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraSa strežnika: »Koliko jih je umrlo danes?« — »Pet jih je zaspalo v Bogu! odgovori strežnik. — »Saj sem vendar Sesterim bolnikom zapisal zdravila,« pravi zdravnik, »kaj je s Sestim?« — »Ta ni hotel izpiti zdravila, ta 8e živi!« odreže se strežnik. So li raki zdravi? Gospa: »Gospod doktor, so ti raki zdravi?« Zdravnik: »Gotovo, milostiva gospa! Vsaj k meni še ni prišel nobeden po zdravila!