Številka 134 mmr izhaja vsaki dan. »fc nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj F' '»mične številke se prodajajo po 3 av6., (€ Btotink) v .aDOgih tobaksrnah v Trutu in okolici, Ljubljani, Gorici, »ranjo, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Lucij), Tolminu, Ajdovlčini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi so računajo na milimetre v firokosti ene colone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-aietei, osmrtnice, zahvaie, poslaaice, ogl&he denarnih zavodov •a 20 st. mmr Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljns vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa iO atot. — Oglase sprejema .Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti"« TRST, v petek 15. maja 1908 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Tečaj XXXIII haroćniia znaša ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »» naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirr. laročiiia u ledeilrto iid&ile .Edinosti' »lase: ctioictio 15*20, pol leta 3 Vei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovsn* piama se ne sprejemajo In rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li«i* UREDNIŠTVO: al. Olorgio Gaiuttl 18 (Narodni do:u> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LanUl konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon*or si je nadvojvoda ogledal razstavne prostore. PRAGA 14. Nadvojvoda Fran Ferdinand si je najprej ogledni desno krilo in iustrijste palače, v kateri se nahaja tekstilna industrija. Nato se je protektor podal v paviljon stolnega mesta Prage, kjer so ga vsprejeli in pozdravili župan. m?stni svet in členi mestnega zastopa ter si potem ogitdal paviljon trgovinske in obrtne zbornice. Zatem je nadvojvoda obiskal paviljon bank. Največo pozornost visokega gosta ie vzbudila kolosalna dvorana za stroje z velikansko razitavo poljedelskih strojev. Ko si je nad?ojvoda ogledal postranske prostore, £e je zopet povrnil v srednjo dvor. no, v industrijsko palačo ter hi ogledal razstavo indmtri e. Ob viharnih fclava- in živio klicih je nadvojvoda odšel iz razstave. PRAGA 14. Namestnik groi Coudenhove in soproga sta priredila obed, na katerem so r.ili nadvojvoda Fran Ferdinand in Karol i-^an Josip ter kneginja Sofija Hohenberg, nadalje kardinal Skrben>ky, ministri Fiedler, 'jessDjann, Prašek in Prade ter bivši minister Foft. PRAGA 14. Nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga sta se v avtomobilu podala na Fran Josipov kolodvor ter se z brzovlakom odpelala v Konopišt. Košut pri cesarju. DUNAJ 14. Cjaar je danes na [splošnih fivdijencah vaprojel med drugimi tudi ogrskega trgovinskega ministra. Tachiraky v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 14. Nadvojvoda Josip je sprejel danes opoludne nemškega poslanika Tscbirkega, ter ga potem povabil na obed. Belgijski kralj hode posetiti Viljema II. BEROLIN 14. Btlgijiki kralj Leopold, ki ee nahaja tedaj v Wiesbadenu, bi s e rad bcatal z nemškim cesarjem Viljemom. Vrtinec. NEW-YORK 14. Vrtinec v Luisiani, o katerem se je včeraj poročalo, je kraj Giltiam skoraj popolnoma razdejal. Tri osebe so bile ubite. Mnogo sta trpela tudi Oil City v Een-tukjr-ju in Bollinger v Missouri-ju. Polovico mesta Louisville je tornado popolnoma po rušil. — Maroko. CASABLANKA 14. Med španskimi strelci in francoskimi zuavi je pr šlo do resnih spopadov. Spanci so najprej streljali na zuave, ki so tudi odgovorili s streli iz pušk. Na španski strani je bil en vojak ubit, eden pa ra- PODLISTEK. 77 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Veselo so pobirali ljudje sadove truda celega leta, in to-pot je bila letina nenavadno bogata in lepa. V sečnatih, zelenih vrtovih, sredi morja trt, se je razlegalo od vseh strani smejanje, petje, veselje in govorjenje ; povsodi so migljale svetle, pisane obleke žensk. Bilo je ravno opoldne. Marjanka je sedela v svojem vinogradu v senci breskve in jemala izpod izpreženega voza kosilo za svojo družino. Njej nasproti je na razgrnjeni plahti sedel praporščak, ki se je bil vrnil iz šole, in si umival roke iz vrča. Majhen deček, njen brat, je bil ravnokar pritekel od bajerja, brisal se je z rokavi, nemirno pogledava! na sestro in mater in komaj sopel. Stara mati, ki si je bila zavihala rokave na močnih, zagorelih rokah, je razkladala grozdje, posušeno ribo, sir in kruh po nizki, okrogli tatarski mizici. Ko si je bil praporščak obrisal roke, je snel kučmo, se prekrižal in se primalbiil njen. Na francoski strani sta b;la ranjena d?a vojaka. Radi tega dogodka je polkovnik De3montier olvz-.l Spancem policijsko oblast v njim podrejenem okrožju. MADRID 14. Neka nota ministra za unanje stvari pravi: Španski poslanik v Tan-gerju je lr :oja i!, da je v Ca9ablanki prišlo do spopada med španskimi strelci in francoskimi zuavi, ki so pri nekih mestnih vratih straži!S'reljalo se je na ob h straneh, vsled če3ar je bil en vojak ubit, trije pa ranjeni. M.ni^ter za unsnje stvari je o tem dogodku zahteval podrobnosti. Kuga. BUESOS AVRES 14. Nekoliko oseb je zbolelo za bubonsko kug-». Oblastnije so izdale potrebne odredbe, da bi se bo'ezen ne ruzširjala. Nemška cesarska dvojica. DRAZDANE 14. Nemški cesar in cesarica sta danes opoludne dospela semkaj. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 14. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunu. Posl. Emil Nagy je izjavil, da jo izvedba načel stranke neodvisno-ti vprašanje oblasti, toda enega ni smeti pozabiti : 400 letna zmota je češ, da so svobodoljubna stremljenja Madja-roT naperjena proti kralju ; tudi stremljenja 48. leta niso bila naperjena proti kraliu, zloba bi bila označati, dajpolitika 48. leta izključuje zvestobo do kralja, nasprotno : svoboba Ogrska se zamore raz.ijati le v znaku zvestobe do kralja. (Ž-vshna pohvala.) Govornik je izjavil, da bo glasoval za proračun. (Pohvala in ploskanje.) Posi. Borosch (stranke neodvisnosti) je govoril o narodnostnem vprašanju ter izjavil, da je treba romunski narod ščititi pred njega lastnimi voditelji, kajti isti s,o osebni sovražniki dežele. Rad bi vprašal župana dr. Lue-gerja, kako se strinja z njegovo zvestobo do cesarja, da podpira gibanje, ki gre za tem, da se tretjina Ogrske utelesi Romunski. Nato je bila seja do 4. ure prekinjena. BUDIMPEŠTA 14. Seja je zopet pričela ob 4. uri popoludne. — Posl. baron Toroczkaj je pripomnil, da se glasom časnikarskih poročil ustvarja nova stranka. Stranka neodvisnosti hoče sedaj celo v svojem nazivu opustiti načelo svoje neodvisnosti. (Prigovor pri stranki neodvisnosti.) Govornik je konečno izjavil, da odklanja proračun. Posl. Vlad (Romun) je zavračal obdol-žitev, češ, da je romunska inteligenca v službi irredentizma. Govornik je predlog odklonil, ker vlada ne zasleduje politiko pomirjevanja. — Posl. Štefan Pop (Romun) je tudi odklonil proračun. Ker ni bil predbeležen več noben govornik, je bila generalna debata zaključena in zbornica je z veliko večino sklenila preiti v podrobno debato. Vsi sklepni predlogi so bili odklonjeni. V specijalni debati so bili po kratki raz pravi vsprejeti naslovi- „Kraljevi dvoru, „Kabinetna pisarna" in „Državni zbor". Naslov „ministersko predsedstvo" in „ministerstvo a latere" je bil vsprejet. — Pri proračunu hrvatskega nr'nisterstva je pos\ Supilo hudo napadal ministra Joispoviča, ker ni odstopil, čeravno je prišel v navskrižje z vsem hrvatskim saborom. (Živahni klici večine. Eljen Josi-pović !) Minister Josipović je odklonil napade predgovornika *na njegovo osebo. Izjavil je, da ni bilo na razpravah, ki go se svoječa;no vršile med njim in koalicijo, nikakega govora o tem, da odk žil svoj mandat. Min. smatra za svojo nalogo, da ščiti v razmerju med Ogrsko in Hrvatsko, pravice Hrvatske, zajamčene v zakonu, Mad jari ne nameravajo krt ti pravic Hrvatske, iste se v popolnem obsegu prizna vajo. Velik napredek je videti v odredbi, da morajo železniški uradniki, ki občujejo z občujejo biti vešči |hmt ikemu jeziku. Konečno je minister rekel, da ogrsko hrvat ika nagodba točno določa delokrog hrvatskega ministra. Temu si je bil vedno svest, vedno si ie prizadejal ohraniti sporazum med Ogrsko in Hrvatsko. (Dolgotrajna pohvala in ploskanje.) Račun hrvatskega ministerstva je bil nato vsprejet in razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne. Seja je bila zaključena ob 81/* uri. Razmišljanja. (Slavoj Škerlj.) II. Da ni30 socijalni demokratje toliko grešili proti nam in našim življenskim interesom, na bi bilo tudi prišlo di ustanovitve „Narodne delavske organizacije". Ali z vsam ! svojim vedenjem so izzivali veter in izzvali 80 — vihar. To jim bodi v pouk in svarilo, da niso pravično, ali recimo naravnost: niti socijalistično postopali z nami. Dokazov za i to je v izobilju. Pokojni socijalistični vodja Ucekar — sicer poštenjak, kar radi prizna-: vamo — je javno in slovesno zatrjal, kako ljubi svoje regnicole z dvojnim srcem. ' Pitti •ni se jo že neštetokrati izpostavil v ita* , lijanskem nacionalističnem smislu, posebno (tudi glede laške trobojnice. Oliva je apeliral na fizično moč, ki bo ▼ danem slučaju neizogibno naperjena proti našemu življu. To je dokazal Pagniai se svojimi ponesrečeuimi štrajki, ki so našim delavcem še v živem žalostnem spominu. Ali naj opozarjamo na tisti Skabaijev tragikomični „nastop" pred „Narodnim domom" ?! Nepobiten dokaz, da ne delamo krivice socijalni demokraciji, ako trdimo, da je naravnost sovražna naši narodnosti, je nje kričeče nesocijalistični nastop povodom tržaške volilne reforme minolega leta, ko so socijalistična glasila naravnost obdpala slovenske deželne poslance z invektivami in grožnjami, ker niso hoteli privoliti v volilno reformo, ki bi vzela tržaškim Slovencem vsako moč na javni upravi, ki je poleg tega hotela ohraniti vse nečuvene privilegije gospodujočih slojev, ki je bila torej skrajno — nedemokratična. Niti dejstvo, da si je slovenska delegacija prisvojila vse glavne postulate socijalne demokracije, jej ni pridobilo milosti pred voditelji te čudne socijalne demokra- cij 11 i I Skandalozni n. stop, zavezništva socijalne demokracije z najbolj nacionalistično, najbolj kapitalistično, olig&rhično in zato skrajno nedemokratično italijansko stranko povodom državnozborskih volitev v Istri, je še v živem spominu vseh! Pa bi mogli navajati dalje še neštevilo tacih žaljenj in dejanj, naperjenih proti našemu narodnemu obstanku, proti našemu pravu na tem oženi- le mizi. Deček je segel po vrču in žejno pil. Mati in hči sta s podkrižanimi nogami seli k mizi. Tudi v senci je bilo neznosno vroče. Zrak nad vinogradom je bil zasmrajen. Topel, močan veter, ki je vel skoz vejevje, ni prinašal hlada, ampak je samo enakomerno pripogibal vršičke po vino- Pradu raztresenih hrušk, breskev in murv. raporščak je pomolil še enkrat, vzel potem izza hrbta s trtnim peljem pokrit vrček z vinom, pil iz dulca in podal vino stari. Praporščak je bil v sami srajci, ki je bila na prsih razgaljena, tako da je kazala mišičaste, kosmate prsi. Njegov ozki, zviti obraz ie bil vesel. Ne v pozi ne v govoru se ni kazala njegova navadna političnost: bil je vesel in naraven. „A do večera bomo gotovi s krajem za šupo?M je dejal in si brisal mokro brado. „Bomo," je odvrnila stara, „če nas vreme ne zadrži." „Demkinovi še polovice niso zdelali," je dostavila. „Ustjenka sama dela in se ubija." „Kje bodo ti zdelali!" je ponosno rekel praporščak. „Na, izpij, Marjanka!" je rekla starka in padala vrč hčeri. „Će Bog da, bomo imeli s čim svatbo obhajati." „Delo treba najpoprej opraviti," je dejal praporščak, nekoliko ozlovoljen. Dekle je povesilo glavo. „Pa zakaj bi ne govorili ?" je dejala stara. „Stvar je sklenjena in čas ni več daleč." „Ne prenagli se," je zopet rekel praporščak. „Zdaj je treba vse opraviti." „Ali si videl Lukaškinega novega konja ?" je vprašala stara. „Tistega, ki mu ga je podaril Mitri Andrejič, že nima več: zamenjal ga je." „Nisem ga videl. A govoril sem davi s slugo našega gostača," je dejal praporščak. „Pravil je, da so poslali njegovemu gospodu zopet tisoč rubljev." „Bogatin, z eno besedo," je potrdila starka. Cela rodbina je bila vesela in zadovoljna. Delo je hitro napredovalo. Grozde je bilo boljše in obilneje nego se pričakovali. Po kosilu je Marjana vrgla voloma trave, zvila svoj bešmet pod glavo in se ulegla pod voz na potlačeno, sočnato travo. Imela je na sebi samo rdečo soročko, to je svilnato ruto na glavi, in modro, obledelo katunasto srajco, a vendar ji je bilo neznosno vroče. Obraz ji je gorel, noge niso našle pokoja; oči je imela rosne od zaspanosti in utrujenosti; ustnice so se lju ; da niti ne govorimo o gnusnih napadi!i in zasramovanjih na raznih zakotnih shodičih. ki jih prirejajo izvestni mladi, ali vzlic temu drzni in fanatični socijalnodemokratični — podajači, ki pod zaščito in varstvom policiie blatijo vse, kar je našega?! Iilasti so se ti mladi — fantje vrgli na učečo se mladino, ki jo skušajo zadojiti slepim sovražtvom do OBeb, ki so si pridobila neizmernih zaslug za razvoj in vsestranski napredek Slovenstva v Trstu. Na ta način hočejo tisti socijalnodemokratični fantje (kakor vidite, skušam bi i blag v izrazih), udušiti v rahli mladini, posebni pristopni vplivu.,, klevete, vsaki rodoljubni čut. Tu bi bilo morda potrebno govoriti vse drugače, naravnost in brezobzirno, posebno pa o izvestnih dogodkih na zaključni predstavi letošnje gledališčne sezone, ob dogodku torej, ki priča o plen.e-nitem stremljenju tržaških S'ovencev z .t kulturelno povzdigo našega ljudstva, ali slediti moram tudi jaz lepemu izgledu „Edinosti", ki noče da bi trpelo kako mlado bitje radi zlobe z jedne in mladeniške nepremišlje?Josti z druge strani. Vsekakor pa naj bodo te pripombe v resen opomin njim, ki — se jih tičejo. Eklatantno je torej, da je bilo pristopanje našincev k socijalni demokraciji — kakoršnja je sedaj — na materijalno in moralno škodo našega delavstva. Do tu na adreso naše tržaške, oziroma primorske socijalue demokracije. Je pa še druzih vzrokov radi katerih bi si bi! moral naš lepo napredujoči živelj prej ali slej ustvariti svojo socijalno strujo na narodni podlag*. Ako Anglež, ki je najnaprednejši, ob svojih armadah delav&tva pristopa zvečine v refor-matorična, izlasti nacijonalno - socijalistična udruženja ; ako celo Nemec, ki je sieber socijalizma v moderni Evropi — na katerega je celo cesar Viljelm stresal svojo jezo z izrazom o rjahanjuu — peša v internacionalizmu in se bolj in bol; bliža nacijonalniui ciljem svoje države; in ako vsa Fiancija obsoja sicer res humanni herveizem (Herve je eden naj odličnejših francozkih socialistov) : potem lahko sklepamo, da po3amičiii narodi, oziroma njihovi delavski deli čutijo potrebo organizacije, ne pa da bi se pri tem morali odrekati svojemu narodnemu karakterju, svoji narodni individuvalnosti! Nasproti temu procesu nacijonaliziranja socijalne demokracije v druzih narodih, hoče raša jugoslovanska demokracija dokazovati svoje soci-jalistično mišljenje s smešenjem pojma narodnosti, z bagateliziranjem nacijonalne idejo in s klevetami na škodo njih, ki se bore, ki delajo, ki žrtvujejo, ki se ne bavijo s politiko zato, ker to kaj ..nese'1, ampak Ie zato, ker jih sili v to pošteno politično prepričanje in ljubav in zvestoba do svojega naroda. A pri vsem tem ti slovenski socijalnodemokratični — nespametnLŽi ne pomislijo, da se svojim smešenjem narodnega cKla. se svojim sumničenjem delavcev za nacijonalni obstanek, žagajo vejo, na kateri — tudi oni sami sedijo! Kajti da ni bilo narodnega dela zadnjega polstoletja, da ni bilo narodnih bojev, ki jih socijalisti tako slepo obsojajo, danes tudi socijalnode-mokratičnih voditeljev ne bi bilo ▼ naših krajih iz tegajednostav-nega razloga, ker — ne bi imeli koga voditi!! odpirale nehotć, prsi so se dvigale težko in visoko. Trgatev je bila pričela že pred dvema tednoma, in težko, neprestano delo je izpolnjevalo vse življenje mladega dekleta. Rano zjutraj, ko se je pričelo daniti, je vstala vsakikrat, si umita obraz z mrzlo vodo, ogrnila ruto in tekla bosa k živini. Nato se je brž obula, nataknila bešmet, ^jala kruha v culico, zapregla vola in se odpeljala za celi dan v vinograde. Tam je počivala samo kako urico, rezala grozdje, vlačila košare in se je vračala zvečer vesela in nič trudna v vas, vodeč vola za vrv in poganjajoč ju z dolgo šibo. Ko je bila v mraku oskrbela živino, si je vzela seboj bučnih pečkov v širokem rokavu srajce in šla na ulico posmejat se z dekleti. A čim je ugasnila večerna zarja, ie že šla v hišo, povečerjala v temni shrambi z očetom, materjo in bratcem, brezskrbna, zdrava, šla v izbo, se usedla na peč in v poldremoti poslušala gostačeve razgovore. Cim je odšel, se je vrgla na postelj in spala do jutra globoko, pokojno spanje. Drugi dan je bilo takisto. Lukaske ni videla od zaroke nič več in mirno je čakala dneva svatbe. Gostača se je bila navadila in z zadovoljstvom je Čutila na sebi njegove neprestane poglede. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štv. 134 V Trstn. dne 15. maja 1908 Glasovanje o nujnem predlogu za povišanje kontingenta. Tekom predvčerajšnje seje poslanske zbornice je vladala ves čas na ministerski klopi silna nervozuost. Zlasti bar. Beck je bil očividno jako nemiren radi skrbi, da bi Kolovratov predlog za nujno razpravljanje vladne predloge za povišanje vojaškega kontingenta ne mogel dobiti potrebne dvetretinske večine. Minister Korvtowski je priganjal poslance r kuloarjih, da bi ne zamudili glasovanja. Nervoziteta je dosegla viška, ko je po generalnih govornikih pričelo na predlog poslanca Nemca poimensko glasovanje. Mnogo poslancev je sedaj trumoma zapustilo zbornico. Glasovanje se je vršilo z navadnimi incidenti pri klicanju poedinih imen in do konca ni vedela vlada, da-li se dočaka poraza. Predsednik je ob smrtni tišini naznanil zbornici izid glasovanja: 280 za in 136 proti. Nujnost je bila torej sprejeta le z 2 glasovi večine. Glasovali so ,,za" : krščanski socijalci, r_;"ki „Narodni klub", nemško - nacijonalna . :za, Poljaki, petero Kusinov iz Bukovine, so te prošnje utemeljene dobesedno tako, kakor peticija, podpisane od 73 tržaških umi-ro vijence v. Ako je človekoljubni finančni minister v seji proračunskega odseka dne 10. t. mj. na-migaval, da je zboljšanje bednega stanja staro-umirovljencev odvisno od tega, kako se bo parlament vedel nasproti vladnim predlagam za povišanje obstoječih in uvedenje novih davkov, potem ga bodo vtegnili ljudski zastopniki vprašati, da-li je že popolnoma izcr-pljen penzijski fond 42 milijonov goldinarjev — 84 milijon kron, ki je obstajal že za časa Franca I., ki se je hranil iz taks uradnikov " v katerega §o tudi staro-umirovijenci pri- rikalni in liberalni Lahi, nemški : :arci, dva člena „Jugoslovanske ; eze" in večji del „Slovenskega 1; . u b a". „Proti" so glasovali : socijalisti, nemški in češki radikalci in gališki Rusini. Odtegnili so se glasovanju nemški liberalci izven zveze, razun gori omenjenih poslancev vsi členi „Jugoslovanske zveze" in dr. Benković, Gra-fenauer, dr. Korošec, Pišek in Roškar od „Slovenskega kluba". Glede postopanja „ Jugoslovanske zveze" poroča „Slovenski Narod" : „Jugoslovanski klub" je prav dobro vedel, kakšen je položaj, vedel je, da je odločitev v njegovih rokah, ako hoče izrabiti dano 3ituvacijo. Vendar se je „Zvezi južnih Slovanov41 zdel položaj bas sedaj, ko je še v tako živem spominu poklonstveni obisk nemških knezov na Dunaju, tako opasen, da ni hotela izvajati skrajnih konsekvenc, dasi je imela v to z ozirom na zadnje dogodke na Koroškem Ii» na sni politični poiožaj na Slovenskem več nego dovolj vzroka. Pač pa je parlamentarna komisija „Ju- goslovanskega kluba" po svojih članih dr. na pristoj-v polni meri in spevali, nekateri celo preko 40 let ?! Italijan pravi: dandanes je vse botega — krama rij a ! _ Bjornson češkemu dijaštvu. Češko studentstvo je poslalo Bjornsonu krasno zahvalno adreso za njega kampanjo v prid zatiranim Slovakom. Bjornson se je sedaj zahvalil v prisrčnih besedah. Navaja, da se je obrnil k prijateljem mirovne misli na Av8tro-Ogrskem, kateri so se na mednarodnih shodih ogrevali za mir v — Kitajskem morju, ali so se ogibali dotikati se domačih krivic. Tudi kakor pangerman sem — pravi Bjornson — vedno govoril k svojim rojakom: Cilj pangermanov ne sme biti zatiranje drugih narodov, marveč spojiti vse Germane na evro-pejskem kontinentu s soplemenci na Angleškem in v Ameriki v varstvo miru; toda ni pričakovati, da pride do te zveze, dolder ne bo uravnano razmerje med Germani in Slovani na Avstrijskem, kar bi prispelo k rešitvi narodnostnega vprašanja na Ogrskem in na Balkanu. Ali avstrijski in ogrski prijatelji se izogibajo temu deli*, da, celo mnogi mu nasprotujejo. Naj tedaj češki studenti delajo za ustanovitev stranke miru v prid Avstrije, Evrope in svetovnega mira. — Takemu pan-germanu izrekamo seveda naše prisrčne simpatije. Hrvatska. Ploju, Iv. Hribarju in Biankiniju nem mestu tik pred odločitvijo storila svojo dolžnost14. Za danes konstatiramo le eno znamenitost : Vlado in vojaško predlogo so rešili — če se hoče — ravno glasovi liberalnih Italijanov. „Irredenta", ki glasuje za avstrijske vojake ! ! Hm, hm ; za tem nekaj tiči ! Pozor torej ! Maloruski poslanec Vasilko prosi Nemce za odpuščenje. Čitatelji se gotovo spominjajo velikega vtisa, ki ga je napravil rusinski poslanec Okunjevski o svojim govorom na ža-Jobnem banketu po pogrebu dr. Herolda. Trdil je, da Rusini so navdušeni pristaši slovanske vzajemnosti in izrazil željo, da češki nar o ne pa morda nemški, bi moral igrati vlog) posredovalca med slovanskimi narodi. Ta govor ni ugajal predsedstvu rutinskega kluba in pangermanska poslanca Wolf in E. Stranski sta se kmalu potem bahala, da se je posl. Vasjlko imenom kiuba pri njih opravičil. Poslanec Vasilko objavlja sedaj v nemških listih, da je šel zares prosit Nemce, da bi mu milostivo odpustili, da si je njegov tovariš dr, Okunjevski predrznil na žofinskem banketu govoriti o slovanski vzajemnosti. Kar danes objavlja Vasiiko, je mnogo hujše, nego tokar sta obelodanila Wolf in Stranski, katera je bukovinski rusinski poslanec napravil raz sodnikoma v stvareh slovanske vzajemnosti. G. Vasilko ni pa šel opravičit se le k omenjenima dvema pangermanoma, marveč tudi k drugim nemškim poslancem, zlasti k dr. < hiariju, dr. Fuchsu, dr. Sylvestru in Stein wendru, d;N celo k slavnemu vsenemškemu besnežu Maliku. Vasilko izjavlja, da to, kar je trdil dr. Okunjevski, se ne zlaga s programom rusinskega kluba. To je nezaslišan škandal in je dobro, da si vsi zares slovanski poslanci zapomnijo tega go&pcda in sploh sedanje vodstvo rusinskega kluba. Soglašamo pa popolnoma „Narodnimi Li>ty", ki pišejo : „Nočemo poplačati Rusom milo za drago za pogreške, katere je napravil gospod Vasilko, a pravimo odkrito, da, ako hoče gospod Vasilko iskati podpore sa rusko-gališko in bukovinsko stvar pri Nemcih, ne moremo mu to zabraniti in i udi ne bomo maščevalni in ne bomo v bodočnosti kaznovali galiških in bukovinskih Rusov za to, kar je zakrivil gospod Vasilko — poslanec to, kateri se sicer zove ruskim, ni pa vešč niti eni slovanski besedi. Imponira mu morda prijateljstvo „N. F. Presse" za gališke Ruse, katero obstaja le v negaciji, v njenem sovraštvu do Poljakov — dalje, žalibog, ne sega. Gospod Vasilko se očividno zadovoljuje z vsakim prijateljstvom". Akcija umirovljenih državnih uradnikov in slug. " l Prejeli smo: Deželni in drž. poslanec dr. Baechle je predložil v torkovi seji poganske zbornice kolektivne prošnje raznih skupin po starem stilu umirovljenih drž. uradnikov in slug s skupno 384 podpisov. In pomembno je, da Zagrebško vseučilišče bez dijakov. Iz Zagreba javljajo, da je do Brede 1079 v8eučiliščnikov dvignilo svoje demisorije. Uštevši sem nad 70 farmacevtov, katerim ni treba demisorija in bogoslovce, ki se niso mogli pridružiti štrajku, sodi se, da je število štrajkujočih dijakov na vseučilišču dovršeno in popolnoma izcrpljeno, ter da ni več nobenega, na katerega bi se mogel Rauch nasla-njati. Bojkot vseučilišča „Budapesti Naplo" piše pod tem naslovom: Baron Rauch, ki se je te dni mudil v Budimpešti, je izjavil, da v Hrvatski ni nič novega v političnem položaju. To izjavlja on že mesece in mesece, kakor da bi mu kdo verjel. A mi smo se nadejali, da se brezupni in netolažljivi položaj vendar spremeni. A spremenilo se je tamo to, da je vseučilišče zapustilo okolu 1000 dijakov. Ostalo je le okolu 180 bogoslovcev, katerim zamore Rauch predavati. Teh 1000 dijakov je odšlo večinoma v Prago, kjer bodo vEesavali velikoslovanske ideje. Dan na dan se množe glasovi tudi v madjarskih novinah in med madjarskiini politiki. ki — če tudi iz drugih razlogov, nego Hrvatje — obsojajo barona Raucha in izgubljajo vero v njegove državniške vrline. To je usodno za takega gospoda. Nemški Rauch je naš slovenski dim. Pri baronu Rauchu je nomen res omen, ker vse kaže, da bo nural tja na jesen, še predno bo rume-nelo listje na drevju — oddimiti. 6 let in 7 mesecev ječe in 6280 globe. Po liberalnem kodeksu madjarskem se more torej zagrešiti zločin motenja vere tudi ■ tem, da se peva — cerkvene pesmi. — Nedavno j« bil obsojen urednik slovaških „Narodnih novin", inženir Vladimir Hban na dva meseca državne ječe in 100 K globe zato, ker je pooatisnil neki Bjornsonov članek. Tudi konstatocija da so tudi madjarski listi ponatisnili oni članek mu ni nič pomagala ; pravični madjarski sodniki so ga obsodili zato ker k onemu članku ni napisal nikakega komentarja ! Ti izgledi kažejo, da Bjornson ni bil ravno slabo informiran, ko je izrekel svojo uničevalno sentencijo o rnajveči industriji Ogrske". Podban Czernkovich komisar. V zagrebških političnih krogih se govori, da bo kraljevim komisarjem na Hrvatskem imenovan sedanji podban Czernkovich. Rusija. Kandidatura Goremikina za poslaniško mesto v Berolinu. „Berliner Tagespost" poroča iz Petrograda da namerava bivši ministerski predsednik Goremikin kandidirati za mesto po3laoika v Berolinu. Židovsko vprašanjo na Ruskem. V Helsingforsu je bil te dni kongres raznih društev s 135 delegati. Kongres je protestiral proti peticiji socialističnega poslanca Nuorterja, ki je v deželnem zboru predlagal, da se Židom, ki živijo v Finski nepretrgoma skozi tri leta ter se bavijo s trgovino in rokodelstvom, podeli državljanska pravica. Vspre • jeta je bila tudi resolucija, ki zahteva glede Židov status quo. Židovsko vprašanje naj se v obče pusti na miru. Drobne politične vesti. Jubilejni dar Prage. Iz Prage poročajo, da se v prihodnji seji predloži mestnemu svetu predlog, da pokloni mesto Praga v dobrodelne svrhe milijon kron kakor jubilejni dar.__ Dnevne vesti. Ogrska. Naj veča industrija Ogrske. Kakor znano je veliki norvežki pesnik Bjornson brutalno raznarodovanje Nemadjarov označil kakor največo industrijo Ogrske. Ta obsodba od strani velikega genija je hudo zadela Madjare. In da bi utis te obsodbe oslabili so kričali madjarski listi, da je bil veliki pesnik „slabo informiran". Te dni pa je „ Arbeiter - Zeitung" navedla nekoliko kričečih izgledov, iz najnovejših časov, v katerih se kaže vse tisto vitežtvo in svobodoljubje Madjarov. Sodnike v štirih slovaških vaseh so odstavili od službe jedino zato, ker niso agitirali za madjarske kandidate, ali, kakor se to glasi v madjarski stilizaciji: ker njihovo vedenje ni bilo primerno ogrski državni ideji. — Minister za nauk grof Albert Apponji hoče v hunyadskem komitatu podržaviti SI ljudskih šol. Podržaviti pa pomenja — pomadžariti. Ker pa je v rečenem komitatu prebivalstvo po 40 odstotkih romunski, bodo po pomad-žarjenju 51 ljudskih šol otroci v 51 romunskih občinah obsojeni, da ostanejo — analfabeti. — V protestantski cerkvi v neki slovaški vasi bi se imela po nalogu škofa v gotovih časih vršiti božja služba v madjarskem jeziku. Slovaška občina ni hotela niti razglasiti tega ukaza škofovega. Odgovor na to je bil, da je bil Jpastor Ćajlović odstavljen in na njegovo mesto so poslali drugega duhovnika. Ko pa je ta poslednji hotel madjarski prepovedovati, je občina preprečila to ■ pevanjeni slovaških cerkvenih p ^ s m i. Ko se je to ponovilo, so orožniki izgnali Slovake iz cerkve in državno pravd-ništvo je obtožilo 90 oseb — radi motenja vere!!! Od teh jih je bilo 31 obsojenih na Smrtna kosa. V noči med torkom in sredo je umrla v Poljici pri Spljetu v visoki dobi 76 let čestita hrvatska žena in mati Lucija Ivanišević. Naslov „čestite hrvatske žene" jej je gre že zato. ker je vzgojila svojemu narodu vrsto čestitih hrvatskih sinov : Frana, državnega poslanca, kremenitega rodoljuba in politika in vzornega duhovnika, ki ob dolžnosti svojega poklica, drži visoko in junaški narodno zastavo ; Marka, župnika v Podgori v Dalmaciji; Antona, Mateja in našega uglednega Filipa. Kdo tržaških Slovencev ne pozna Filipa Iva-niševiča, ki je piava inkorporacija hrvatsko-slovenskega jedinstva ? !! Kjer treba delati in žrtvovati, ne pozna Filip Ivamševič razlike med Hrvati Srbi i a Slovenci: na svojem mestu je, kamor ga zove narodna dolžnost. V naših društvih, na vsaki narodni prireditvi — nikjer ne pogrešamo našega Eilipa. Za dobro naroda ima Filip odprto srce in odprto — roko I Poleg teh sinoj-poštenjakov je ostavila pokojnica še hčer Marto. Pogreb je bil včeraj. Vsej tej čestiti rodbini izrekamo svoje naji3kreneje sožalje. Nemške agitacije proti slovenskemu pouku na državnih šolah. Prejeli smo : Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da se iz-vestni gospodje pri državni železnici jako zanimajo za slovenski pouk na tukajšnjih državnih ljudskih in srednjih šolah. To zanimanje cd strani nekega gospoda bi nas sicer le veselilo, ako ne bi bilo nekega — ako I Ako bi namreč to zanimanje izhajalo iz lojalnosti in dobrohotnosti do tega pouka. Ali stvar je drugačna in zato na dan žnjo ! Iz mnogih slučajev nam je znano, da se izvestni goepodje uradniki — viši in niži posebno pa nekateri! renegatje, ki so prišli od severne naše periferije in bo polni Siid-markinega duha — katerega nas Bog obvaruj ! — jako zanimajo za tiste svoje podre jence Slovence, ki pošiijajo svoje otroke v tukajšnje državne šole. Oče želi, da bi se mu otrok učil materinega jezika vsaj toliko kolikor je to možno ob sedanjih razmerah na tukajšnjih državnih šolan. Do lanskega leta se ni delalo ovir tej želji dotičnih očetov. Potem pa je začelo vplivajje, oziroma hujskanje starišev proti obiskavanju pouka v slovenščini, češ, da ta pouk ni nič vreden, da učenje slovenskega jezika ne bo nič kori stilo otrokom, marveč še škodilo, dandaues da velja le tisti kaj, ki zaa nemško in le s tem jezikom da Bi more železničar pripomoči do boljšega gmotnega stanja. To podpiho-vanje in zavajanje je imelo doslej — žal — marsikak vspeh. Temu se ne bomo čudili, ako od ene strani poznamo boječnost naših ljudij pred višimi, od druge strani pa zagri-ženost in brezobzirnost izvestnih Velenemcev in Siidmarkovcev, kakoršnjih nam sedaj državna železnica importira v veliki meri. Ali skrajna brezobraznost in brezsrčnost je to, ako izvestni uradniki izkoriščajo B?oj službeni položaj v to, da z drzno roko pose-zajo tudi v družinske razmere in omejajo očeta v njegovih očetovskih pravicah in njegovi privatni svobodi. Ali ni nikogar, ki bi pokazal takim gospodom grdobo njihovega kron početja? Kaj pravi k temu ravnateljstvo državnih železnic ? 1 Se-li to strinja z dofeuo objektivnostjo in pravičnostjo ? ! Odlikovanje. Cesar je imenoval oskrbnika I. razreda e. kr. dvorne kobilarae v Lipici, g. Josipa Hruša, v priznanje večletr nega odličnega službovanja ravnateljem dvorne kobilarne VI. činov, razreda dvornih uradnikov ad personam. Iz finančne službe. Finančna tajnika Gvido Fischer pl. Edelan in Silvij ManinGOr pl. Freiecke sta imenovana za tiaančna svet« nika v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Iz poštne službe. Poštni kontrolor Josip Marchi v Trstu je imenovan višim poštnin kontrolorjem na Dunaj. Poštni urad Banjaloka na Kranjskem imenoval se bo počenši s 15. majem t. 1. rNova Sela na Kranjskem". Jagode in gobe v državnih gozdik bodo smeli zastonj brati revni ljudje, ki bod® morali o svoji revščini imeti potrdilo od svoje občine. Ta odredba stopi v veljavo že letošnje poletje. Novi Lloydov parnik „Graz" ki je dne 12. t. m. odplul na Jutrovo, je iz Trsta do Krfa napravil otiicijelno poskusno vožnjo ter je pri tem povprečno prevozil 15 morskih milj na uro. Za Gregorčičev dom. Na do^la mi pismena vprašanja, kdaj bo povratek z nedeljskega izleta v „Planinski raj", odgovarjam, da se nam je možno povrniti z dvema zgodnjima vlakoma : z brzovlakom ob 8 in z osebnim vlakom ob 10*50 uri v nedeljo zvečer. Včerajšnje pismo iz Skednja me je zelo razveselilo. Živeli ! Na svidenje ! Odhod iz Trsta v soboto 16. t. m. z brzovlakom ob 5 uri popoludne. Ivan Zoreč. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brojavno ravnateljstvo nam je poslalo sezDani onih priporočenih in navadnili nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca aprila v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve Trstu odprte, a so jim odpošilja-telji neznani. Seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu. Mladinska knjižnica. Kaj pomagajo narodu najbolje knjige, če narod ne zna ritati ?! Ta vsklik iz prve dobe našega slovstvenega preporoda smo kolikor toliko že preboleli. A kaj pomagajo naro.iu šo tako bogata javne knjižnice, če narod nima ljubezni do knjige ! Ljubezen do knjige pa se obuja in utrja nedvomno v mladostni dobi. V tem pogledu pa je bilo v t:zaški okolici do pred letom dni zelo slabo poskrbljeno. Niti ene mladinske knjižnice na vseh javnih lj. šolah, da-3i je v tem smislu naše učitelj-stvo tupatam rahlo trkalo na vrata. K" pa je uvidelo, da s takim trkanjem ne pride tako kmalu do zaželjenega vspeha, lotilo se je samo rešitve perečega vprašanja, t. j. stavilo si je nalogo, da iz lastnih moči ustan vi mladinsko knjižnico. Kealuo podlago tej id ji je podal velikodušen dar ,.Tržaško hran. in posojilnice," ki ie votirala v ta namem 100 K. Ža ta narodni čin izreklo je t ž. učite j • stvo omenjenemu zavoda iskreno zalivalo in priznanje in to na svojem letnem zborovanj dne 10. t. v Križu. Iz tajnikotega poročila na rečenem zb -rovanju posnemamo še sledeče, Dohodkov i;t mladinsko knjižnico je bilo skupno okoli 1 < 2 kron, ki so jih (po odbitju posojilničnega daru) prispevali do malega tižaški učitelji in učit -Ijice. Slroškov za knjižnic * pa je bilo okr..i» 190 kron. Mal znesek ostaja torej šo nepokrit. Nakupilo so je približno ^50 knjig primernih otroškemu duhu ter ž nj ini preskrbelo za silo že petero sol, (Skedenj, sv. Ivan. Presek, Katinara, Rojan). Po raz jih glasovih soditi, eegajo šolski otroci kaj pridno po t j duševni brani, in tudi njihovi fet riši, nnii okoličani, &i pogosto privoščijo mal mu izposojeno knjigo. Da je ideja mlad. knjižnic* tako lepo napredovala, na tem se ie zahvaliti tudi učit. Franu Fondi, ki je bil knjižnici skozi vse leto vrl upravitelj. Sklepamo s truno nado, da ss marsiku » spomni z malim zneskom te kulturne ustanove eminentna važnosti ter s tem olajšal breaae našemu učiteljstvu. Kvent. darove je nasloviti: rTrž. učit. društvo za Trst* — ul. Giorgi) Gala ti 12. Avtomobilska karavana v Trstu. Avtomobilska karavana je došla včeraj v Trst iz ,.raida" (dirke) po Bosni. Pretekla je dosedaj 2000 kin ; avtomobiliati so od Mi iz Dunaja 3. t. m. in se dotaknili Zagreba. Banjaluke, Sarajeva, Jlidž, Mostarja, Trebinj, Novega grada, Dubrovnika, Metkoviča, Spljeta. potem so prevozili severno Dalmacijo Hrvatsko do Reke in dalje iz Opatije v Trat. Konkurentov je bilo 19, ali petero jih se is radi havarij odtegnilo „raidu" na poti. Avtomobili so se združili v Bazovici ob 10. z j., od koder so pridrdrali v Trst po Bošketu, ul. Stadion, Korzu, Velikem trgu do hotela de la Ville. Pri sv. Jakobu se nekaj kuha... Kdor ne veruje, naj se prepriča na lastne oči. Stopi naj ua vrt tamošnjega „Kons. društva". Videl bo vrvenje, da ga ni para v največjih mizarskih delavnicah. Mladina sa pridno suče okolo odra, a mojster Veb'e slika krasne kulise in druge potrebščine. !'> vseh teh pripravah je soditi, da se tu zgodi v kratkem nek^j imenitnega. In rea že v na- V Trstu, dne 15. maja 1908 »EDINOST« št v. 134 riraii ITT deljo se ctvori pri sv. Jakobu ramfiteateru kjer priredi „Čitalnica" svojo prvo letošnjo veselico. Nihče naj ne zamudi pohiteti v ne* deljo na veselico „Čitalnice" pri sv. Jakobu. Tržaška mala kronika. Grozen samomor pod vlakom. Ko je včeraj zjutrai tovorni vlak južne železnice, ki je odšel iz Trsta ob 3. uri proti Šempetru, dospel do kilometra 5—72—6 pri Miramarju, je nek uslužbenec na progi zaslišal obupen krik. Ko je vlak oddrdral mimo, se je podal tja, od koder je zadonel krik, da bi videl kaj se je zgodilo. Grozen prizor se je nudil njegovim očem. Človek je ležal na tiru v luži krvi. Uslužbenec je takoj tekel na miramarsko postajo nazaanit stvar. Iz Trsta, kamor se je stvar telefonirala, je takoj odrinila lokomotiva z enim vagonom. Nesrečnežu je bila desna noga s kraja odsekana od vlaka; ležala je nedaleč od njega, pobrali so jo in zavili v jopič — nesrerneža. Njega so položili v vagon in lokomotiva je kmalu prišla v Trst, kjer je že čakal dr. Monti od zdravniške postaje z ambulančnim vozom. Zdravnik je kon-statiral, da razun desne noge so bili nesrečneža odsekani tudi trije prsti leve noge. Njegova desna roka pa je bila tako strta, da se je držala telesa le potom par kit. Prenesli so ga v bolnišnico z veliko previdnostjo. Okolo poldneva je nastal smrtni boj in ob 5. pop. je umrl. Bratranec nesrečneža, ki je še predpoludne prišel v bolnišnico, je povedal njegovo ime: imenuje se Ivan Frančič, star 33 let, doma iz Ogrskega. Bil je po poklicu čevljar in solastnik čevljarske delavnice ter je stana val pri Ivanu Franotić v ulici Fornace št. 9. Ljubimkoval je z Mariio Prach, kuharico pri g. Bjtta v. Muda št. 5. Ni dvoma, da se je sam vrgel pod vlak; o vzroku samomora pa se ne ve ničejar. Drug poskusen samomor. Včeraj je po-bkusila storiti konec svojemu življenju 24-etna Josipina Planiscig iz Gorice, uslužbena pri neki rodbini pri Sv. Alojziju. Pripravila si je zmes jesiliove kisline, klorovega kalija in terpentine in izpila to mešanico. Zdravnik iz zdravniške postaje, katerega so takoj poklicali, ji je izpral želodec in napravil nekoliko injekcij v srce ter jo dal dal prenesti v bolnišnico. Vzrok poskuše-aega samomora je baje ljubezen, Pacijent-kino stanje je nevarno. Še en poskusen samomor. Ana Nadaja, 25-letna dninarka iz Trsta, stanujoča v ul. Fico št. izpila je včeraj popoldne v samo Pevsko društvo „Viiava,, na Kon-konelu vabi na spomladansko veselico s petjem, godbo, prizorom in plesom, ki se bo vršila v prostorih g. Vinkota Ferluga, v nedeljo dne 17. maja 1908. Začetek ob 4 in pol uri popoludne. Na veselici in k plesu bo svirala narodna godba pod vodstvom g. Majcena. Plesalo se bo na deskah (barjarju). do 11. ure zvečer. V slučaju slabega vre mena se veselica preloži na 24. maja. Bratje I Novo skladišče zgotovijenin uuietc AIiLA „FIDTJCIA" 4 (vogal ulica Arcata) TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov. 1S5R Moške obleke iz modernega blatra gld. 6*50, 7*50, 8 50, 9 50, 12 50 in ved. Obleke iz finega blaga, za dečke gld. 4 50, 5-50, 6*50, 7-50 in več. Velika izbera Paletots zadnje norosti, za moške In dečke po gl. 6 50.7 50. 8*50, 9 50,1150 in več Obleke za otroke po gld. 120. I 50, I 80, 2 20. 2 50, 3 50 in več (vsake kakovosti in oblike). Bogata izbera. hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vae po najnižjih cenah Priliko! / i • f 4 1--------- . VVt**VUUj<| X V katen so nam Posla!l so" vse potrebne poprave? Ali se za nje sloven- žaIJke ^ na, dru? način počastili spomin ski državni poslanci ne zmenijo? Zakaj ti ne preblagega pokojnika, izrekamo tem potom, posnemajo svojih furlanskih kolegov, ko bi najtoplejo zahvalo. s tem lahko že itak siromašnim občinam pri- i DalJe Prsimo vse one, katere nismo ne-hraniii lepih svot ? posredno obvestili o britki izgubi, ila nam z, x Kolonsko vprašanje. Namestništvo 0ZJT Tf^ " * je ; je naložilo okrajnemu glavarstvu v Građišlrif | zadel, blagohotno oproste pomoto. naj se z vso vnemo zavzame za to, da se zboljšajo kolonijski odnošaji. Poizvedovanja Tjlalaljiici tolevIMIi »Mg: ii Mačlici • M. FARCHir Trst © ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Legnai prodaja oblek, površnikov, paletof in hlač Najflneje blage. ^ Cene čadevito nizke ! Pozor na naslov! • • • • ZAHVALA. Avgusta Schlegl Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiauo, Lodigiauo, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. == Absolutno konkurenčne cene. Dona & Ferissinetto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. /■////j^T? STURI.TE, dne 12. maja 1908. Žalujoči ostali. ni v nevarnosti. Ona ie hčerka znanega kroš-njarja Nadaja p. d. ,.gobo". Četrti samomor. Včeraj je bil pa res hud dan ! Kavno pred zaključkom lista se nam poroča o novem ssmomoru. Ivan Višin, 40 iet *tar, vratar v hiši št. 1 ulice Griulia. je sinoči ob 9. uii rekel sroji ženi, da je truden in da gre spat. Ko pa je žena po 10. uri zaprla Lisna vrata in se podala v V. nadstropje, ga je našla mrtvega v postelji. Za strupil se je a kar bolno kislino. Zdravnik iz zdravniške postaje je konstatiral smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Aretacije radi sokrivde v stvari tihega 3vedra. Nekateri policijski agenti so včeraj zjutraj aretirali v njunem stanovanju v ul. Belvedere št. 83/11 zakonska Mateja in Katarino Koren, zasebnika, oba 58 letnika. Aretacija je v zvezi z zaanimi tatvinami potom uloma in presvedranja blagajne, ki so se dogodile, v zadnjem času, dva slučaju v Ljubljani Li en slučaj v Zadru. Zakonska Koren sta bila aretirana kakor sokrivca njunih sinov Karla in Frana, ki sta bila aretirana v Zadru povodom uloma na škodo tamošnje tvrake Mazzoni. Policijska dirckcija je mnenja — ne ve se zikaj — da bta Korenova zapletena tudi v tukajšnje ulome. Lov na ponočne pevce. Policija se specijalizira v lovu na ponočne pevce; pred si-nočnjem so }ih aretirali 15. Koledar In vreme. — Danes: Sofija muč. —'Jutri: Ivan Nep. muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 27.5° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko; Oblačno, spremenljivo. Hladni vetrovi. Vroče. Po-itopue padavine. Društvene vesti. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poutards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. 111X M ^HUUULIU»aCOiaPDuuiJkX3Gi I istrskega in dalmatinskega Tropinovec iastnega izdelka. P. Zi. VALENTA ZALOGA : TRST SKLADIŠČE: Prosta luka .\v ul. Majolica št. 8 Brd, preiskovale se bodo tudi tam najemninske pogodbe, ki so pri nekaterih gospodarjih slične onim v Furlaniji. Vabilo na spomladno veselico, kij se bo vršila dne 17. maja t. 1. v banovškem ! gozdu (vojaško stališče) poleg postaje Go riea d. ž. Začetek veselice : ob 4. uri pop. vstop- j nina : 1 Krona. Tržaški gosti se pripeljnjo v Gorico s \ posebnim vlakom, ki bo odhajal z dr- ' žavnega kolodvora ob 1 uri 30 min. pop. — DBL&JŽJL3LJUGGEnDIQII Vožnja tja in nazaj k 1*50. Izdaja voznih _ listkov pred odhodom vlaka pri blagajni. — §j Povratek iz Gorice ob 10 uri 30 m. Na ve- seličnem prostoru in plesišču bo svirala godba c. in kr. pešpolka grof Beck štev. 47. Cisti dobiček je namenjen za cesarsko-' jubilejno-dobrudelno-društvo za hčere vsluž-bencev državno-železniške uprave. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila veselica v nedeljo dne 24. maja t. 1. j Nameravana jubilejna razstava od-j pade. Razstava, ki se je imela prirediti v ! jGonVi v proslavo cesarjevega jubileja, odpade, j ker se na posvetovanjih odposlanci obeh! kmetijskih društev zmagali s svojimi pam -t- i nimi predlogi. Mesto razstave ae ustanovijo! podpore za različne gospodarske panoge. Glede regulacije gorenjega toka i Soče je bil vložil državni poslanec Štrekeli j široko utemeljeno interpelacijo. Kakor ue čuje, bodo izdelani načrti že v tekočem poletju in obhcd bi se vršil morda letošnjo jesen. Zaloga vina Nova prodajalnica veliko Izbera hKnih in kuhinjskih predmetov po najzmernejšili cenah. Vincenz Pibrouz, junion ulica delle Poste štev. 3. Ll solidno in elegantno sear po zmernih cenah Hafaele 1 TR8T — Via Malcanton 7 j i iff n i ti.i 11 iliitr^ lii ri i*j ii'i • |!i M iriiin Restavracija ^AURORA ' Trst, ulica Giusue Carduci 15 in ul. 8. Glovanni 13 Mtamta dr.,, Atila" Podružnica družbe sv. Cirila in; Metodija ' na Greti vabi na veliko veselico j katero pjiredi „Podružnica družbe sv. Cirila ! in Metodija na Greti v nedeljo dne 17. maja i 90*. v prostorih „Konsumnega društva" v Kojanu. Na veeelici blagohotno sodeluje elilni j _ v narodnih nošah, salonski orkester trgovskega izobraževalnega I Svira gia2beni in drugi instrument vsaki dan od 7. j društva iz Trsta in pevsko društvu „Zarja" do V2. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 4 j z Ro;ana. Začetek ob 5. uri |popoludne. ' u« popoludne do 12. zvečer Vstopnina 50 st. Sedeži I, vrste 40 stot. II. "!■■' 111 mini.fMHiii Ml l v ste 20 ft A. — Akad. tehn. druitvo „Triglav" v l-rradcu ho imeli svoj II. redni občni zbor dne 16. u a nika 1908. ob 7. in pol uri zvečer > jrjfctorih Lionhardstrasse 4.1. z običfj-nim vaporedom. Slov. akidemično druStvo „Tabor" v Gradcu priredi danes 15. t. m. točno ob 7 in pol uri zvečer v gostilni „Zur Gemiit-lichkeit" Brandhofga3se 12. svoj L občni zbor, Slovanski gostje dobrodoSli. Parobrodna družba xxxxxxx> Severno-nemški Lloyd-Bremen : : (NORDDEUTSCHER UUOVD — BREMEN) Redne parobrodne črte Iz Bremena v No< York, Baltimore, aalveston. Buenoa Alros kakor tudi po pristaniščih Južna Azijo, _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega L!oyda 178 velikanskih brzih paruikov. z dvema vijakoma za transocsanake vožnje, od katerih 30 9 15*000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnja evropskih morjih ; -1 velikih najmodornejih oarnikov v delu; 156 manjših parobrodov. Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komforto Cet,i(. nr, ZishteVo Po*tn. sena tukajšnjem javnem tržišču dogajale t pr0gto. C«ne prinerup. oos-režim toči a. 580 rr^tsi as j Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San NIco!6 štev. 9 (nad Jadransko Banko) 8prejeuia od IS. do 1. In od 5. in poi do <5. In poi pop Trs«, občinskega redarja, ter njiju žen, oziroma j ££ konkubin. Ta dogodek dokazuje, da je v naši ; Puli mnogo gnjilega. Dobro pripominja „Om- j ^ nibuo" : rTe tatvine bi se bile že davno rsz-;^ krile, :'i v Puli smo in s tem ie povedano i g vse 1" Kaj hoče reci „Orrjnibusu tem vskli kom, nam pojasnujejo nastopna dejstva : Prodajalci so se večkrat pritoževali pri tržnem komisarju radi tscih tatvin. Komisar ! pa je zagrozil takim sitnežem, da pojdejo v zapor, če bodo prihajali s takim pritožbami !) In faktično je bilo tudi kaznovanih več njih, ki so trdili, da tat mora biti kdo s policije ! ! Sednj je magistratu v dolžnost, da odškoduje njih. ki so bili krivično kaznovani. Sedaj napada tudi „Lavoratore"' občinsko upravo radi tacih gnilih razmer in so-drug Lirtmi je bil celo interpeliral o tem. Ali kakor je na jedni ttrani ta nastop socijalnih demokratov priznanje vreden, tako je na drugi strani opravičena apostrofa, ki jo piše „Omnibus" na naslov socijalne demokracije : ..Ali ni ravro aodrug Lirussi, na katerega pada najbolj javna zatožba, ker je v ooločilnih momentih delal za ko a 1 i c i j o 'Tt#pHka Z 16 SO ITI med svojo s t r a n k o v pretvezno itali- 1 1 Vl U *** "■ansko liberalno keinoro ? !M Letošnja glavna skupščina d užbe sv. Cirila in Metodga za I^tro se bo vršila v Puli dne 31. t. m. Za ta dan priča- j - 0jl>r|i4 kujejo v Pulo mnogo naroda s Puljščine in '" od drugod. Posebno pa žele pulj«ki rodoljubi, | in da bi bii na tej letošnji skupščini tudi Trst primerno zastopan. Narod naj vidi in se meri, kako ce na starih limskih luševinfcli dvigajo j nou, veličanstveni živi spomeniki hrvatskega j nareda, kako nad smrtjo slavi slavje hrvatsko življenje, hrvatska bodočnost. Prifeitite od vseh strani — domovina vas zove ! Tamburaški zbor društva „Vodnik" iz Doline zleti prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. v bližnji Boljunc. Zbor je komaj leto vstanovljen, a zsmore — radi 6voje marljivosti — v tem kratkem času pokazati precejšne vFpehe. Vesti iz Kranjske. Velik požar. Minolo soboto predpo- j ludne je v vasi Tihoboj v občini Mirna na ! Dolenjskem ra doslej neznan način navstal o. enj, ki je 11 gespedarjem uničil 34 posli pij. Zgoreli so tudi trije prešiči ; drugo živino so rešili. Ali katastrofa je zahtevala tudi človeško žrtev i zgorela je tudi 70-letna Frančiška Komar. Se le v ponedeljek so jo našli mrtvo v njeni zgoreli hiši. Cesarjev spomenik v Ljubljani. Ce-•arjev spomenik, ki ga izdeluje akademični kipar Svitoslav Peruzzi, bo v par mesecih trotov in se baje odkrije na cesarjev god, dne 4. cktobia. Stal bo v parku na Sodnijskem :rgu. Okrožnim zdravnikom okrožja LogL- tte je imenovan sekundarij v deželni bolnišnici gosp. dr. Pavel Indra. Bival bo v Planini. Od 435 nabornikov v Ameriki 334. V Metliko je k letošnjemu naboru izmed 101 došlih mladeničev bOo le 23 potrjenih v vojake. Pozvanih je bilo 435, v Ameriki jih je torej 334. Jesenice. Kranjska deželna vlada jc sporazumno z deželnim odborom imenovala občinskim gerentom do novih volitev gosp. Antona Cebulja, kateremu stoje kakor svetovalci ob strani gg. Peter Rozman, Anten Pcngratz in dr. Fr. Kogoj. Listnica uredništva. Radovednež. Obrnite se: A. Turk, tiskarna ..Edinost**. MICHELE ZEPPAR; uliea S. Giovanni št. 6-12. Trsi« Skladišče majoličnih peči slavnoznane tovarne Carl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta KS4tD. K n n Mode ne risbe v raz-^ novrstnih barvah - Cene dogovorne. - Lastna tovarna štedilnih peči S obdelanih z p majoliko. ^ Izvršuje se tudi naro-'. t. čila za dela vsake velikosti. Bogata i/J»era :: ?■ plošč za pokrivanje zid o r in štedilvih peči EMILIO SEGRE V Trstu V\\\\v\\" ledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroškega lesa po konkurenčnih cenah. iVro primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko poletje RUDOLF EXNER - TRST Telefon St. 847. - Via đslia Stazione Štv. 17. - Telefon it. 7 FHIJaiko v PULI, GORICI, HEKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inosomstva v zaprtih patentnih vozovih za pohtftvo, dolgih 6 do 8 metrov. >M\m uredništev, ti *e jeiliejo n! potovanje ia prevažanje Masa na m proge.) Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo.v lastna za to pripravljena suha skladišča. gjgSr Edini trzaiki zavod za == VACUM CLEANER in OHRANJEVANJE FEEPHOCr ------ Točna postrežba in nizke cene. Čudež iznajdbe! !MT Uničenje stenic in jajčic. Morgana Tekočina je preizkušena :: kakor najuspešnejše sredstvo ter edina med številnimi tekočinami te vrste. -VOBGANA" uničuje stenice, ne da bi p«i tem Škodovala pohištvu ter ne smrdi. Kjer ae enkrat pomaže 3 tekočino HOSGANA" je izključeno, da se stenice zopet zakotijo. MOR GANA'4 je preizkušena od kompetentnih oblasp. Onim, ki so v stanu dokazati nevspsh. se denar vrIie. _ i>o deželi pošilja se po poštnem povzetju. — Steklenice po 25 krajcarjev. Mai v Tomaž Zadnik ulica Farneto 33 OOOOEf S C A v A : : Mehanična delalnlea : : avtorlzouana za napeliavo vode in plina GUIDO SAMBO Zastopnilc odli'go^biie tQ¥diue aamefoioT Teodor Pirtiu GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijalne plošče na izbero. Skladišč« gramofonov, »vetilk, aparatov za Auerjavo lno. mrožlo ln oovl. Popravljanje kole«. graniofonoT, uiotorov pij,, a,j . a *«n. električnih ztodci'» in vaako mehanično delo. j Jrst, Piazza San francesco a' ^ssisi S. anooooaiKfflasiaioooo . Črevljarnica ltaldiiselli i €ieganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter Sw i'-vršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive postnie P pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje. Trst, ulica Crosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Komo). Bav"ate'istvo „jranD }(otcla • • • • eriglav" v 3t3trici si usoja slavnemu občinstvu uljudno naznanili, da . .. podjetje u nedeljo 11 moja otvori Povodom otvoritve svira ljubljanska mestna lr fitvena godba med TABLE d' HOTE izbra", it gram in zvečer priredi ista specijalen umetniški koncert. llllllllllimilMIllllMIIIIMIIIIIIHIIIMIIn Navtdeui hotel bo vodil znau izku-en strokuvnja katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem _ r ~ za solidnost = Pekarna in slaščičarna Alojzij TRST - ulica Caserma štev 17 - TRSI Podružnica : Trg Caserma štev. je preskrbljena vedno s svežim kruhom k tudi slaščicami in sladkimi prepočencl prve vrste. Dobiti je tudi milanski kruh lastnepr lsdelka ter vsakovrstna tu- in inozemska vin: -- ln likerje. DELMIŠKfl DRCJŽBR CiREIMITZ » ^ kpflm učenca za čevljarja od 13—15 let. Josip IOIiPIII Vodopivec, prej mitnica v Bazovici. (704 izrezan, čipkast ter mizico prodaja intaljster, ulica Tiziano 707 Predpečnik *tev. 4. Pozor Razo vri ^ in nJ"e okoličani! — V I ■ U. 1 J U Bokovice z imita-koie, in več- gombov Bokovice glare z dvojnim Sivom za dame in Bokovloe gla<;e z dvojnim -ivom za gospode in ie *k< Bokovice od volne na izbero Bokovice za ko<*ijaže bolgar s dvojnim fiivom Velita izbera taval zaiiije novosti. zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urar. l'rah za goa.e tvrdke K1ELHAUsEK v (iradcu, gr>ka Uiprija po 10 nvč. zavitek; milo OOOOOOOOOOOOOOOO Hoćete se preprieati? ■ 6 bi Ml te rellka iklftdiftia I parije vdove Salarin' ® »ent« della Faoia 2 (rofal Torrectf). V«-lik ithnr i;'{ot«TijP3ik oblek ta aoiks, lottnici zn c;rok« Po^rin ki, moeme j»«. kotokl to rssaih pMstotoT. Oblek« m dom is delo. Dslsv* sbleke. Tirolski loden. Ne^rsmoči^vi plaifi (prto »af:etki). Spsoljalitsta: blago ta- ia inozes^b • vara. Izgotovljajo s« oblek« po msii p« najsevs^r •eodi. točno, »oiidso ia »leKantas f aiakik " ul. Poste Nusvt * .Allt emi « LssAa BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani iraa svojo novo Udova prodajalnico ur v TRSTU ollea Vineenzo Belllnl Atev. n»»protl c«ik»» »t. Aiitoo n«Ttgi vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. Hotel Balkan "oHotel Balkan