?r


Literarni sestanek

v ;;  Matici Slovenski"

:: dne 25. januarja 1913. ::

Zapisnik.

Predmet: Prevodi iz svetovne
književnosti,

Natisnila ,.Učiteljska tiskarna". — V Ljubljani 1914.

Cfc

<o

LiteramLsestanek

v »Matici SlqVefiski“ 25. jan. 1913.

Zapisnik.

Predmet: „Prevodi iz svetovne književnosti^.

Udeležili so se sestanka: gg. Fr. Govekar, dr. Ilešič,
dr. Ivan Lah, VI. Levstik, urednik Pesek, ofic. Podkrajšek,
prof. dr. Pretnar, tajnik Pugelj, urednik Vodeb, prof.
Wester.

I.

Predsednk »Matice Slovenske 11  poroča, da je po¬
vabil na sestanek po časopisih vse, ki se za vprašanje
zanimajo, nekatere pa tudi še po posebnih vabilih. Pis¬
meno so se pozivu odzvali gg. dr. R. pl. Andrejka, dr.
Karel Glaser, Fr. Govekar, knjižničar Simon Gregorčičeve
knjižnice Klavs Štefan, dr. Lenard, VI. Levstik, dr. Pivko,
M. Rode, dr. Dragan Sanda, Janko Sanda, dr. Sturm,
dr. Vinko Zupan, „Omladina“ ter so nasvetovali to in ono.*

* R. Gradovin je po tej seji v „Dom in Svetu” 1913, pag.
115 sl. obširno razpravljal o našem vprašanju.

1

Predsednik poroča: Dosle je „Matica“ izdala sle¬
deče prevode: 1. Shakespeare, Kralj Lear (prevel Funtek),
1904, — II. Shakespeare, Beneški trgovec (prevel Zu¬
pančič Oton), 1905, — III. Tolstoj, Moč teme (prevela
M. Govekarjeva), 1906, — IV. Peter II. Petrovič Njeguš,
Gorski Venec (prevel R. Perušek), 1907, — V. Goethe,
Fausti, (prevel A. Funtek), 1908, — VI. Puškin, Onjegin
(prevel dr. Ivan Prijatelj), 1909, — VII. Zeyer, Jan Ma¬
rija Plojhar (prevel Fr. Maselj), 1910, — VIII. Dostojevski,
Spomini iz mrtvega doma (prevel VI. Levstik), 1912.

Prevajali so se torej Rusi: Puškin, Dostojevski in
Tolstoj, Čeh Zeyer, Srb Njeguš; Shakespeare in Goethe.

Gre pred vsem za prevode iz slovanskih literatur,
šele v drugi vrsti za neslovanske literature; nemška li¬
teratura iz praktičnih vzrokov dosle ni prišla v poštev
(„Faust“ je izšel izjemoma).

Največ čitateljev sta pač imela prevoda: „Onjegin"
in „Spomini“; potem še „Plojhar“. Ostali prevodi so
več ali manj literarne in gledališke  vrednosti.

G. dr. R. Andrejka se v svojem poročilu ozira na slo¬
venske prevode svetovne epske proze, ki niso izšli pri
„Matici“, ter imenuje sledeče pisatelje, oziroma njih dela:
Sienkiewicz  (skoro ves); Dickens:  Oliver Twist,
Povest o dveh mestih; Wallace:  Ben Hur; Zola:
Polom; Tolstoj:  Vstajenje; Prevost:  Ženska pisma;
Lotti:  Islandski ribič; Dostojevski:  Ponižani in raz¬
žaljeni; Jirasek:  Pasjeglavci ... „Občinstvo sega...
ravno vsled pomanjkanja podobne domače literature po
teh knjigah.“ Izšlo je v raznih založništvih mnogo dru¬
gih prevodov.

II.

Predsednik opozarja, da nimamo prave evidence o
prevodih, ki izhajajo v raznih listih. Poroča se, da se
je isti spis Zolov („Vode naraščajo 14 ) prevedel parkrat;
roman „Pod jarmom" bolgarskega pisatelja Vazova je

2

začel izhajati v „Dami“ baš ko je bil drug prevod vložen
pri „ Matici 11 . Dr. Lenard ima v rokopisu izdelano ob¬
sežno bibliografijo prevodov iz slovanskih jezikov.

Dr. Lah poudarja, da iina taka bibliografija kulturno¬
zgodovinski pomen, a nastane vprašanje, kako naj bi
tako delo postalo interesentom pristopno.

Debate o tem vprašanju se udeleže prof. dr. Pretnar,
Wester, Ilešič, urednik Pesek. Pri tem se izraža misel,
naj bi Lenardov rokopis bil v „Matici“ na razpolago
onim, ki ga potrebujejo, in nadalje misel, naj bi se v
par eksemplarjih prepisal ali pa v »Zborniku 11  natisnil.
Trebalo bi pa posebe še sproti evidence o vsem, kar se
vsako leto prevede ali misli prevesti.

Dr. Andrejka:  „Treba bi bilo, obrniti se na slo¬
venske dnevnike, potem na slovenske književnike, naj
povedo, kaj so prinesli že prevedenega, oziroma kaj so
že prevedli/ 1

G. Klavs:  „Koncem leta naj bi izdajala „Matica“
evidenco prevodov v obliki brošure in jo prilagala slo¬
venskim beletrističnim in znanstvenim revijam.“

Večina gospodov je za to, da se Lenardov rokopis
za »Matico 11  kupi, nadalje naj se objavi vsako leto prošnja,
da bi „Matici“ prevajalci javili, kaj prevajajo.

III.

Ali je podrobnega programa t r e b a a 1 i n e ?

G. dr. Andrejka  pravi: „Ne čakati in le presojati
to, kar se slučajno poda, je „Matičina“ naloga, ampak
smotreno mora sama ustvariti slovenskemu narodu dobre
prevode svetovne književnosti s tem, da naravnost in pre¬
cizno razpiše dela, ki jih smatra za vredne prevoda.
Med takimi naj si prevajatelji eno izbero, tako da bo
po takem „Matica“ napovedovala smer njim, ne obratno. 11

Nasprotno pa so se izrazili tudi pomisleki o vred¬
nosti programatične ureditve prevajanja.

3

G. VI. Levstik je v tem oziru izvajal to-le: „Ma-
tica more — dokler izdaja letno en zvezek „Prevodov" —
doseči s svojim programom to, da imamo v kakšnih 30
do 50 letih res nekakšno minimalno „standard“-knjiž¬
nico svetovne literature. Toda posamezni zvezki te knjiž¬
nice bodo prejkone različni v jeziku, ki ima gotovo še
nekaj evolucije pred seboj. Nadalje se s takim progra¬
mom zmanjša možnost, ki je vendarle tu — da bi namreč
privatni založniki izdali posamezna dela tega programa,
še preden jim napoči v „Matici“ ura rešitve. Prelaga-
telji, ki segajo — kolikor jih je resno vpoštevati —
gotovo najrajši po prvih  delih, bi morali ali čakati, da
pridejo v „Matici" čez dolgo let na vrsto, ali pa — ker
odločuje zanje gotovo tudi moment zaslužka — preva¬
jati mimo „programa“ dela druge vrste, ki jih lahko
takoj spečajo drugod.

Vzemimo, da se prelagatelji v takih slučajih ne
menijo za program, nego se obrnejo s prevodi, ki spa¬
dajo v „program“, pa bi predolgo ne mogli iziti, do
privatnih založnikov. Ravno ta verjetnost pa dokazuje,
da določitev „programa“ nima velikega praktičnega po¬
mena. Opozoriti pa moram s posebnim poudarkom, da
založniki že dandanašnji neradi izdajajo prevode; dela,
ki bi stalo enkrat v kakem programu, ne vzame več
noben privatni založnik. Zdi se mi torej najnaravnejše,
pustiti razvoju prevajalne literature popolnoma prosto pot."

Če se pa že sestavi program, se je pri tem, kakor
izvaja g. VI. Levstik, držati sledečih načel: „Mislim, da
bodi ta načrt, obsegajoč standard-dela svetovne knji¬
ževnosti, ki naj se vržejo med narod v razmeroma ve¬
likih „Matičinih“ nakladah, tako, da bi imela v dogled¬
nem času knjižnica vsakega omikanca svoje slovensko
„hrbtišče“. Drugačen „program“ bi bil namreč, vpošte-
vaje „Matičine“ naloge in možnosti glede na ceno iz¬
dajanje knjig brez preveč nujnega uvaževanja trgovskih
momentov, docela brezpomemben.

4

Naravnost potrebno je, uvesti strogo načelo, da naj
se izdajajo a) izključno  standard-dela, b)  v kolikor so
spisi istega pisatelja, v enotni opremi.  („Matičina“
izdaja slovenskega Shakespeareja naj služi pri lem v
svarilen zgled!)

Prednost naj bi se dajala v „Matici“ delom, ki bi
jih moral citati vsak omikanec, ki so pa za privatne
založnike manj vabljiva, bodisi, ker so preobsežna, bo¬
disi, ker imajo premalo trgovske privlačnosti.

Priporočal bi, da se pri tem ne zamenjavajo moj¬
stri svetovne književnosti  s klasiki. Velike „Ma-
tičine“ naklade naj trosijo v svet pred vsem tiste knjige,
ob katerih se bodo mogli učiti bodoči tvorci slovenske
književnosti in ob katerih bo rastel čitajočim masam
okus. Eno samo tako delo je kulturno večjega pomena,
kakor deset zvezkov zgolj klasikov ali pa sto zvezkov
povprečno dobre izvirne literature. Seveda — takšni
prevodi morajo biti dela veščih in poklicanih ljudi, skrbni
zlasti v jezikovnem pogledu; tu naj vrše razmeroma
visoki „Matičini“ honorarji svojo blagodejno nalogo.

Če smatramo to za pribito, je čisto brez pomena
vprašanje, kaj naj se prevaja iz tujih, zlasti pa kaj iz
slovanskih literatur. Odgovor je enostaven: to kar je
vzorno za vse čase in narode. Slovanskih reči se pre¬
vaja (in se bo najbrže še v večji meri) po časopisih
itd. toliko, da jih je kultiviran čitatelj že do grla sit.
Gabrščkova „Slovanska knjižnica 11  je kulturno sterilna
baš zaradi svoje slovanske ekskluzivnosti. Izvzemši Ruse
in kolikor toliko Poljake, smo producirali Slovani doslej
kvantitativno mnogo, a kvalitativno (v najvišjem smislu)
bore malo.

Da s svojimi izvajanji niti najmanj ne mislim prote-
žirati ekstremne moderne, je jasno.

Jasno pa je tudi, da bi ta „program“, ki vpošteva
izključno umetniško in občekulturno važnost književnih

o

del, postavil „Matico“ pred nalogo, zanikati vse tesno-
srčne vsebinske pomisleke.

Glede lirikov bi predlagal, da jih izdajaj „  Mati ca 14
v narodnostno ali drugače grupiianih antologijah,
omejenih na ozek krog tem številneje zastopanih naj¬
odličnejših reprezentantov. Glede dramatikov, da naj se
izdajajo samo izbrana  dela. Glede vsega, da naj bo
sprejem ali odklonitev poverjena posebnemu lektoratu,
sestavljenemu iz danes merodajnih veščakov.

Za sklep bi še omenil, da bi „Matica“ res lahko
mnogo koristila slovenski prevodni književnosti — po¬
sebno če bi se posrečilo, razširiti število tiskanih pol,
ki so za to vsako leto na lazpolago. Pri dramah n. pr.
bi pa že celo predlagal, da naj se izdado, kadar pride
drama na vrsto, po dve do tri v eni knjigi, kar še
zmerom ni obseg količkaj obširnega romana!

Poglavitno pa je, da lansira „Matica“ kolikor mo¬
goče mnogo prevodne literature; vsak zvezek nemških
izdaj, iz katerih zajemlje naša dorastla in doraščajoča
inteligenca svoje poznanje svetovne književnosti, pomaga
sušiti slovenski jezik  in veča pretirano uvaževanje
švabske kulture — je torej kapljica švabstva v pošteno
slovensko kri.“

G. dr. Dragan Sanda  priporoča sledeče: „Prevodi
naj služijo v prvi vrsti temu, da pokažejo naši neraz¬
viti literaturi nova  pota umetniškega stvarjanja, dado
talentom priliko, spoznati razne načine, v katerih se
lahko razmahne njih poetična zmožnost; s tem se po¬
tem sam po sebi — kar mora biti slovenskim literatom
glavno stremljenje — dvigne splošni umetniški nivo
naše literature. Izoblika jezika potom prevoda stoji v
drugi vrsti, dasi se je treba nanjo ravno tako ozirati,
kakor da bi stala v prvi vrsti. S tega stališča pa, da si
slovenska literatura ustvari nove možnosti ustvarjanja,
se mi v prevodu zdi potrebno gojiti:

6

1. dramatiko,

2. epos,

3. čisto filozofijo.

S tem sporedom ni naznačena kaka prednost ene,
ampak vsako smatram za iste vrednosti in vsako bi
lahko postavil na prvo vrsto.

V dramatiki  ne mislim drame takozvanega moder¬
nega značaja, s simbolistiko, kakor jo ima Maeterlinck,
ali s hlastanjem za »problemi* kakor v Ibsenu, oboje
je izrastek modernega neumevanja bistva dramatične
poezije, ki zahteva mogočno koncepcijo v strogih, pre¬
cizno obrisanih monumentalnih značajih, psihološko glo¬
bino in resnične, s popolno iluzijo predstavljene tragike
življenja. Shakespeare je tu oni veliki vzor, dasi ne
edini, in dobro bi bilo čimpreje ga prevesti v celoti na
slovenski jezik, a seveda ga tudi opremiti — in to velja,
da ne pozabim omeniti, za vsak prevod sploh — z
življenjepisom in komentarjem  historično - estetske
vsebine, s posebnim ozirom na postanek pesnitve in
njen pomen. Zelo važno pa je, da čimpreje dobimo
drugo panogo dramatike, namreč resno globoko  (sa¬
tirično) komedijo,  ki je v slovenskih prevodih, ko¬
likor vidimo, sploh pogrešamo in ki bi bila morda slo¬
venski prozi za literarni razvoj bolj prikladna nego tra¬
gika in bi se lahko krasno razcvetela; njo bi za sedaj
pred vsem priporočal, torej originale kakor so Moli  er  e
(Tartuffe, ali druge ne tako specifično v francoskih raz¬
merah tičeče), Aristofan, Menander, Shakespearjeve ko¬
medije.

Načeloma sem proti prevodom epiške proze (ro¬
manov etc.). Nevezana oblika jezika je preohlapna za
poetično vsebino in samo globoki umetniki ji morejo
vdihniti umetniško življenje. Pri vsakdanjih talentih pre¬
haja roman iz umetnosti v rokodelsKO maniro in povo-
deni, kakor nam žalostno kaže večji del slovenske proze.
Ne kaže torej propadanja pospeševati. Samo vezana be-

seda je šola poetične ideje in oblike in samo epos in
epska poezija vezane besede more naši literaturi biti
dober vzor. Tu pa je v svetovni literaturi vse polno
prevoda vrednih imen (Milton, Camoens, posebno Byron:
Childe Harold in druge pripovedke).

Posebno pa bi mi bili pri srcu prevodi strogo fi¬
lozofskih  spisov. Našim pisateljem manjka filozofske
izobrazbe, ki daje šele znak globine in absolutne vred¬
nosti. Grki so bili veliki filozofi in veliki poeti.
Prevedite Descarta, Lockeja, Humeja, Kantovo estetiko,
sploh znane sisteme (Spinoza), le morda ne fenomena-
lističnih, in naši literaturi prorokujem najboljše auspicije.“

G. Štefan Klavs  želi, naj bi se vsako leto izdajala
dva prevoda, eden iz slovanske literature, drugi iz ne¬
slovanske.

G. Janko Sanda  ni za prevajanje iz slovanskih
jezikov, češ, slovanski avtorji naj se izdajajo v izvirnih
jezikih s tolmačem pod črto (n. pr. Pan Tadeusz).

Drugače nego VI. Levstik presoja vrednost prevodov
M. Rode,  ki pravi: „Gleda naj se na to, da dobimo
čim več spisov z nacionalno vsebino. Ako ni dobiti
originalnih, je poseči po čeških in drugih."

Predsednik naglasa, da če sestavljamo program pre¬
vodov, pri tem nikakor ne mislimo le na program, ki
naj bi ga izvršila baš in edino le „Matica“;  mislimo
marveč na program, ki naj bi ga izvršil slovenski narod
vobče.

Gradovin piše v „Dom in Svetu": „Organizacijo
prevajanja si predstavljam tako-le, da bi vsi naši lite¬
rarni zavodi in izdajatelji na podlagi določenega pro¬
grama, ki bi ga za vsako leto v sporazumu med seboj
razdelili, sami  razpisavali, oziroma oddajali prevode del,
ki jih oni sami  določijo, ne pa, da bi od slučaja do
šele čakali, da pride kak predlog pred nje."

8

IV.

K d o r sestavlja in sestavi program, se mora
brž tudi vprašati, kako ga izvrševati.

V tem oziru pravi  VI.  Levstik: „Zelo koristno bi
bilo, če bi se dala najti pot, da se razpoložljivi pre¬
vodi standard-del takoj zagotove „Matici“ vsaj z 2 /3  do
3 U  predujmom, ker je za marsikaterega prelagatelja
včasih nujno, da dobi denar, zasebni založniki pa go¬
tovo ne tiskajo nad 1000 do 1500 izvodov in so še
tisti razmeroma predragi.“

G. komisar dr. R. Andrejka:  „Matica naj se sama
obrne na prevajatelje. Izvrstni prevajalci so: Šorli, Žu¬
pančič, Funtek, Levstik.“ Dodati bi bilo še n. pr. za ita¬
lijanščino dr. Gradnika, nadalje Debeljaka itd.

Vrednost prevodov bi dvignile ilustracije. Pritegniti
bi bilo zato, kakor pravi dr. Andrejka,  slovenske ilu¬
stratorje.

Pri vprašanju, kateri prevodi bi za serijo „Prevo-
dov“ prišli pred vsem v poštev, je najprej konstatirati,
kaj je v rokopisu že prevedeno ali se prevaja.

Dr. Vojeslav Mole  prevaja poljskega pisatelja Prusa
roman „Faraon“, nadalje „Pana Tadeusza 11  in pripravlja
antologijo poljske poezije v 19. veku.

Dr. Len ar d ima za tisk pripravljen Tetmajerjev
spis „Na skalnem podhalu“. (Zbirka novel iz življenja
poljskih gorjancev.)

Dr. Lah se bavi s „Češko antologijo 11 .

„Matica Slovenska ' 1  j'e načeloma v svoj program
že svoj čas sprejela Shakespeareja.

Dr. Karel Gl a s er je prevel drame: Rihard III., Mak-
beth, Vesele žene windsorske, Krotitev zle žene.

V.

Konkretni nasveti, kaj naj bi se prevedlo.
(Nekatera nasvetovanih del so že prevedena.)

9

Srbohrvaščina.

Tu je delati na to, da postanejo izvirniki  naši
publiki pristopni in povsem umljivi. Le širšim masam
bi bilo dajati prevode; za Matičarje zadoščajo komen¬
tarji. Priznati pa je, da je cirilica dosle bila močna
ovira pri čitanju srbskih knjig.

„Dom in Svet“  predlaga: Od Slovanov  izločim
Hrvate in Šibe, ker njihovo pripovedno slovstvo (Senoa,
Tomiča, Gjalskega) čitaino lahko v njih jeziku. Samo
glede srbskih narodnih pesmi  bi bilo zelo želeti,
da se tiskajo v latinici in postanejo tako do¬
stopne tudi našim širšim slojem.  Saj so vendar
tako krasne, da je celo Goethe že pred sto leti njih
krasoto spoznal in jih celo prevajal.

Bolgari.

Vojni dogodki letošnjega leta, umetniško obdelani,
bi bili privlačna snov. — Vazo  v „Pod jarmom". (Ro¬
man. Ilustracije.)

„Dom in Svet“:  „Od bolgarskega slovstva nepo¬
znani nič, kar bi bilo svetovnoslavnega.“

_ . „ . Ruščina.

Priporočajo :

j G. Vladimir Levstik:  Tolstega „Vojno in mir“.

G. dr. Andrejka:  Tolstoj: „Ana Karenina“, „Vojna
in mir“. — Dostojevski: „Razkolnikov“. — Turgenjev:
„Otci in sinovi 11  (prejšnji prevod preokoren). — Gogolj:

I  „Revizor“, „VaIovi pomladi“. — Puškinove „Novele“.

G. Št. Klavs:  L. Andrejev. — M. Arcibašev: „Sanin“
(in še kak drug spis). — Gončarov: „Oblomov“. —
A. Kuprin: „Norec“. — M. Lermontov: „Junak našega
• časa“. — Merežkovski „Leonardo da Vinci“. — A. Ro-
dionov. — Verbickaja: „Tanja“.

10

G. Fr. Govekar: Din. Serg. Merežkovski: „Krist in
Antikrist": „Julian Odpadnik" (str. 325), „Leonardo da
Vinci" (str. 562), „Peter Veliki". — L. N. Tolstoj: „Vojna
in mir". — M. Dostojevski: „Bratje Karavnazovi" (ro¬
man), „Idijot“ (roman), „Igralec“ (roman), „Večni soprog"
(roman). — Arcibašev: Revolucionarne povesti. — Gon-
čarov. — Cehov: „Zivljenje“ (roman).

Dr. V. Zupan:  Dostojevski: „tdiot“, „Demoni“,
„Bratje Karamazovi". — Merežkovski: „Julijan Apostata",
„Leonardo da Vinci", „Peter Aleksej". — Tolstoj: „Vojna
in mir".

G. Rode:  Tolstoj: „Kreutzerjeva sonata".

Potemtakem predlagajo:

Tolstega  „Vojno in mir" gg. Levstik, Andrejka,
Govekar, dr. Zupan.

Dostojevskega  predlagajo gg. Andrejka, dr. Zu¬
pan in g. Govekar, in sicer predvsem : „Bratje Karamazovi".

Merežkovskega  predlagajo gg.: Klavs, Govekar,
dr. Zupan, in sicer iz trodelnega romana „Krist in Anti¬
krist" zlasti „Leonarda da Vinci".

Drugi ruski pisatelji: Turgenjev, Gogolj, Puškin,
Andrejev, Gončarov, Kuprin, Lermontov, Rodionov, Ver-
bickaja, Arcibašev, Čehov.

„Dom in Svet"  predlaga: „Iz bogate ruske litera¬
ture bi priporočal za čimprejšnje prevajanje, oziroma
obelodanjenje: Andrejev: „V megli", Gogolja „Mrtve

duše" in „Mirgorod“, Gorkega novele in povesti, po¬
sebno „Trije“ in „Ilija“, Tplstojevi deli „Ana Karenina"
in „Vojna in mir". Ravno tako nujno je, da se preve¬
dejo Turgenjeva „Otec in sinovi" (slovenski prevod, do¬
kaj dober, je že pošel). Dostojevskega „Razkolnikov“,
,,Bratje Karamazovi" in ,,Demon". Tudi Puškinove povesti
„Hetmanova hči" (ki je razprodana) ter epske pesnitve
„Ujetnik v Kavkazu", „Cigan“ in „Tolovajski bratje" naj
bi se prevedle. “

Več teh del pa je v slovenskih prevodih že izšlo.

Poljščina.

Dr. Lenar  d predlaga: Tetmajerja, Zeromskega, Rey-
inonta, Wyspianskega.

Dr. Mole  predlaga: Boleslav Prus „Faraon“.

Dr. Zupan  predlaga: Mikiewicz: „Pan Tadeusz",
Konopnicka „Pan Balcer v Braziliji 11 .

G. Govekar:  Tetmajer „Angel smrti“. Roman,

G. Klavs  priporoča Konopnicko, Orzeszkovo, Prusa,
Reymonta, Sieroszewskega W., Tetmajerja, Zeromskega.

Potemtakem predlagajo Tetmajerja:  gg. dr. Le-
nard, Govekar, Klavs; Zeromskega in Reymonta:
gg. dr. Lenard in Klavs; Prusa  dr. Mole in Klavs.

„D o m in Svet“  predlaga: Izmed Poljakov imamo
Sienkievvicza skoro v celoti preloženega, in tudi nekaj
malega od E. Orzeszkove. Od slednje naj bi se vendar
preložilo „Bene nati“, „Avstralci“ in „Iskre“. Omeniti
moram izmed modernih Przybyszevskega, enega najdu¬
hovitejših pisateljev, ki pa bo zanimal pač le literarne
gurmande.

Češčina.

G. Klavs  predlaga: Beneš Trebizsky, Jirasek A.,
Vrchlicky, Zeyer.

Karasek  predlaga Raisa.

Dr. Fr. Heric  priporoča Svat. Cecha „Lešetinsky ko-
vaf“ (boj malega človeka z nemškim kapitalom za rodno
zemljo).

„Dom in Svet“  predlaga: „Nujno bi poudarjal po¬
trebo, da se obrne večja pozornost češki literaturi,
posebno Svatopluku Cehu, ki je znan po svojih krasnih
zgodovinskih povestih, potem Vrchlickemu in njegovim
izbornim novelam, dalje Jirasku, od katerega imamo
sicer dvakrat prevedene „Pasjeglavce“, a bi tudi povesti
„Proti vsem“ in „Pobratimstvo“ zaslužili, da se preve¬
deta. Od romantičnega Zeyerja priporočam povest „Amis
in Amil“ in od Gabriele Preisove njene novele.“

12

Iz slovašeine

bi bilo uvaževati: Hurban: „Suha veja“. (Roman.) —
Martin Kukučin: „Dom na pobočju" ali „Novele".

Francoščina.

Flaubertov svetovni roman „Madame Bflvary“ je
nasvetovalo uredništvo „Omladine“ v Pragi, dr. Zupan,
Govekar, prof. dr. Fr. Sturm, Klavs. Roman pa je med
tem že izšel ali izide v kratkem.

Dr. Zupan  predlaga: Hugo: „Notre Dame de Paris“.

— - Maeterlinck: „Življenje čebel“ (La vie des abeilles).

— Maupassant: „Fort coinme la mort“. — Murger:
Scenes de la vie de Boheme". — Mistral: „Mireio“ (verzi).

— Zola: „Germinal“ in „L’ assomoir“.

G. Govekar  predlaga romane Anatola Francea,
Flaubertov roman „Salambo“, Maupassantova romana „Živ-
ljenje“ in „Naše srce“. — Bourget. — Balzac („Chagri-
nova koža“). — Andre Gilde: „Immoralist“; „Tesna
vrata". — Reiny de Gourmont: „Dekliško si’ce“. —
Zola (izbor novel in romanov).

Prof. dr. Fr. Sturm  predlaga, da izda „S1. Matica"
med svojimi „Prevodi“ iz francoske literature sledeča
dela klasične vrednosti: a)  iz starejše literature:
Stendhal (Henri Beyle, 1783—1842) njegov roman „Rouge
et Noir“ (1830). — Iz Balzaca „Eugenie Grande". —
Flaubert (1821 —1880): „Madame Bovary“ (1857), ki je
mojstrsko delo modernega romana; eventualno tudi „Sa-
lambo" (1862). — b)  Iz m od ere literature  zasluži,
da se posloveni iz Anatole Francea „Thais“. (Anton De¬
beljak je že poslovenil iz Anatole Francea: „Otok Pin¬
gvinov", še v rokopisu. — Bourget: „Le Disciple".

G. Klavs  predlaga: A. Daudet, H. Balzac, Flau¬
bert G. („Salambo“), A. France, Hugo („Les miserables"
in „Notre Dame de Pariš"), Lotti P. („Madame Chrisan-

13

theme“. Le roman d’ un Spahi), Prevost, M. Zola (ro¬
mani „Evangelije“).

G. VI. Levstik  predlaga: Balzac, tri do štiri ro¬
mane („ki itak niso zelo obsežni, posamezno delo bi ne
predstavilo do dobra tega Shakespeareja v romanu"),
Flaubert: „Salambo“.

G. An dr e j ka: Hugo: „Zvonar cerkve Naše Device
Marije“. — Lesage: „Šepavi škrat“. — Flaubert: „Sa-
lambo“. — Merime: „Carmen“. — Daudet: „Froment
jun. in Risler sen.“ — Maupassant: drugo vrsto novel.

Potemtakem predlagajo Flauberta  („Salambo“):
gg. Govekar, Sturm, Klavs, Levstik, Andrejka.

H u g o a: gg. dr. Zupan, Klavs, Andrejka.

Maupassanta:  gg- dr. Zupan, Govekar, Andrejka.

Anatola Francea:  gg. Govekar, Sturm.

Zola:  gg. dr. Zupan, Klavs.

Balzaca:  gg. dr. Sturm, Levstik in Govekar.

Dom in svet  predlaga: Kar se tiče francoske
literature,  omenim predvsem Viktor Hugonovo roman¬
tično „Notre dame de Paris“; od starejših Francozov naj
bi se preložila izvrstna satira Le Sageja „Šepavi škrat“ (Le
diable boiteux) in p Merimeejeve novele, predvsem
mična „Carmen“. Ena najkrasnejših povesti je Flau¬
bertov ,,Salambo“, ki slika zadnji boj Kariagine proti
Rimljanom; literarnim gourmandom, (ne pa ljudstvu) bi
ugajala njegova „Madame Bovary“. Potem je omeniti
Daudeta z njegovimi izrednimi deli: Pisma iz mojega
mliria“, deloma so že obljavljena, „Fromont junior in
Risler senior 14 , „Nabob“; njegov „Tartarin iz Tarascona 44
je sicer preložen, a ne tako, kakor zasluži, menda je
tudi že pošel. Bourget nam je znan po svoji „Razpo-
roki“; zanimiva je tudi njegova lepa povest: Obljubljena
dežela 44  (La terre promise), Od Anatola Francea bi toplo
priporočal za prevod njegovo globoko novelo: Krivda
Silvestra Bonnarda“. Od modernega Huysmannsa pa nje¬
gov roman: „A rebours 44 . Od Emila Zole poznamo eno

14

glavnih del: „Polom“ v dobrem Levstikovem prevodu;
ne bilo bi odveč, da se prevede njegov socialni (proti¬
alkoholni) roman „Ubijač“ (L’assomoir) in da se priobčijo
njegove „Vode naraščajo“ v knjigi. Tudi od moralno
pedagoških spisov Frangois Coppeeja bi kazalo kaj pre¬
vesti; on je predstavnik takozvane rodbinske literature
med Francozi. Končno omenim še Maupassanta, Maeter¬
lincka in Prevosta, ki pa ne pišejo za široke plasti na¬
roda, ampak le za gotove, socialno precej dozorele raz¬
mere- in kroge.

Angleščina.

G. Klavs  predlaga: Kipling „Kim“, „Luč je ugas-
nila“. — Sinclair Upiton: „Metropolis“. — Poe E., Shaw B.:
„Kiinstlerliebe“, „Amateursozialist“. — Jerome K. .J., Mark
Twain, O. Wilde, Scott W.

G. div Andrejka:  Pred vsem Shakespeare. Tega
nam je sila  treba, ako hočemo vzgojiti slovensko
dramo, pred vsem: „Qthello“, „Ukročena neubogljivka",
„Vesele žene vindsorske“, „Zimska bajka“, „Sen kresne
noči“, „Komedija zmešnjav 1 ', „Mnogo vrišča za nič".
(Takozvane kraljevske drame so nam že bolj tuje.) —
Dickens, n. pr.: „Picknick Papers“. — Bulwer: „Zadnji
dnevi Pompeja“. — Thakeray („za mladinsko slovstvo
vendar enkrat)“. „Defoe Robinson Crusoe“ („škandal je,
da ga nimamo iz originala prevedenega"). — Cooper
(mladinsko slovstvo).

Dr. Zupan:  Shakespeare, kar ga še ni prevede¬
nega, n. pr. „Drame o kraljih", „Sen poletne noči“. —
Dickens: „David Copperfield", „Picknickovci“, „Dombery
in sin“. — Kipling: „Nova knjiga iz Džungle", „Luč je
ugasnila". — Lubbock Sir: „Radosti življenja", „Lepote
prirode".

„Dom  in  S ve  t“ predlaga: Iz bogate angleške
literature,  ki se odlikuje po živahnosti in zanimivosti
dogodb in slik, omenjam predvsem Bulwerja, čigar „Ri-

enzija“ imamo preloženega. Še bolj bi zaslužilo prevoda
njegovo svetovnoznano delo: ,,Zadnji dnevi Pompeja“,
ravno tako tudi: „Eugen Aram“, „Pelhan“ in „Caxton“.
Od znamenitega Dickensa imamo prevedeni večji deli:
„01iwer Twist“ in „Dve mesti" v izvrstnem Župančičevem
in Izidora Cankarja prevodu. Zelo priporočati bi bilo za
j  prevod še njegove „Pickwick Papers" in krasno pove-
i stico: „Božični večer“, Thakerayev „Vanity fair“ ne
bi smel manjkati v naši prevodni literaturi, enako Kings-
leyeva „Hypatija“, ki slika na krasen način boje krist¬
janov v Aleksandriji. Od slavnega Disraelija imamo —
samo — „Vstajo Skander bega“; njegovi glavni deli
„Vivian Grey“ in pa „Sybil“ pa sta nam še nepoznani.

Zelo zanimivo čtivo so Wellsove fantastične pove-
I  sti: „V letu kometa" in Bodočnost Amerike". Naše
I  ljudstvo bi jih kar požiralo. Od Ridder Haggarda imamo
sicer ..Dekle z biseri". Zelo želeti bi bilo, da se nje¬
govi glavni deli „Benita“ in „Fair Margareta" prevedeta.
Od Irca Ang. Sheehana imamo njegovo ,.Dolino krvi"; pri¬
poročal bi pa še njegovi deli: „Luka Delmege" in „Moj
novi kaplan". Izmed najnovejšitl je Conan Doyle po
svojem „Sherlock Holmesu" tudi pri nas znan. Žal, da
se povest: „Pes iz Baskervilla", ki je bila v „Slovencu“
prevedena, ni priobčila v posebni knjigi. Morda se da
to še naknadno popraviti, ker je ta povest v resnici ena
najzanimivejših izmed vseh Conan Doylovih. Skoraj pre-
pridno se prevajajo pri nas zastareli romani Dumasa star.
— menda jih bo z „Akto“ vendar dovolj; — pač pa
bi priporočali, da se naši prevajalci spomnijo častitlji¬
vega W alterja Sco tta („Wawerley“, „Nevesta iz Laramer-
moora"), ki je bil v mnogem vzor našim Jurčičem in
Kersnikom. Slednjič ne smem pozabiti izbornih povesti
Wallacejevih; njegov „Ben Hur" je preveden in je menda
že v 2. izdaji izšel. A tudi njegov roman („Le fair good“)
.o poginu indijanskoaztežke države Montezumove v Me¬
hiki je poln najzanimivejših prigodb. Zaradi popolnosti

16

omenjam še Oskarja Wildeja, ki je zelo v modi, ki pa
bo našemu narodu precej tuj ostal („Slika Doriana
Grey“, „Saloma“).

Iz svetovne literature, ki je onkraj velike luže v
Ameriki  vzrastla, je imenovati le humorista Mark Twaina
in pa kot mladinskega pisatelja Cooperja, ki bi tudi za¬
služil, da se prevede za naše mladinsko slovstvo. Ravno-
tako bi bilo želeti, da dobimo že vendar enkrat enkrat
..Robinsona Cruzoe“ v dobrem prevodu in primerni opremi.
Semkaj spadajo tudi Bret Hartejeve kalifornske povesti
in pa .Jules Vernejeve fantastično-znanstvene povesti.
Naši malčki so s primernim čtivom že precej dobro pre¬
skrbljeni, a naši odrasli mladini manjka vsepovsod pri¬
mernega in zanimivega čtiva v slovenskem jeziku.

Italijanščina.

G. Govekar  predlaga: Anunzio G.: „Nedolžni“.
Roman. Kak roman Matilde Serao in antologijo pesmi
Ade Negrijeve.

G. Klavs:  Anunzio G.: „Ogenj“, „Slast“, „Novele
peskarske“. — Fogazzaro: „Leila“, „11 santo“. — Verga G. /
(Novele).

G. VI. Knaflič  prevaja: Boccaccijev „Decamerone“.

G. dr. Andrejka:  Dantejeva „Divina Cornedia“ naj
se izda v Debevčevem prevodu in naj se ilustrira. —
Petrarcovi soneti z ozirom na Prešerna. — Ce je Ma¬
tilda Serao res „Mat. Žerjav", se je spomniti s prevo¬
dom njenih najboljših del.

„Dom in Svet“  predlaga: Kar se tiče Italijanov
smo s prevodi zelo na slabem. Prvi del ,,Nebeške ko¬
medije^ „Zaročenca“ (Manzoni), De Amicisa „Srce“ in
par novel Fogazzara in Verge (v Ljubljanskem Zvonu),
to je menda vse, kar imamo prevedenega od njih. In
vendar bi zaslužila „Nebeška komedija" Dantejeva, da
se izvrši in izda v knjigi, ravno tako bi zaslužila

17

naša nazovi-rojakinja Matilda Serao (Žerjav?) več po¬
zornosti. Sicer pa rad priznavam, da italijanska litera¬
tura nikakor ne doseza dosedaj omenjene angleške in
francoske in da nudi ona morda najmanj slovenskemu
narodu sorodnega. (L. 1913 je Gradnik prevedel »Lju¬
bezen treh kraljev".)

Španski.

G. VI. Levstik  predlaga: Cervantes ,,Don Quijote“.

Dr. Glas  er:  Calderon.

„Dom in Svet“  predlaga: Iz španske litera¬
ture  bi bil Cervantejev „Don Kišot“ še vedno vreden,
da se prevede, razen tega so povesti pisatelja Coloma
zelo priporočljive; eno, „.luan Miseria“, imamo že pre¬
vedeno, priporočal bi pa še njegove: „Malenkosti“,
„Pomota“ in „Za kulisami 1 *. — Najbrže je še kaj drugih
novejših del — ki pa mi niso znana — vrednih, da se
prevedejo.

Portugalščina.

Dr. Gl a s er: Caomens „Luzijada“.

Severna literatura.

G. Klavs:  Bjornson, Hamsun Knut, Lagerlof Selma,
Strindberg A., Jacobson J. P., Juhani Aho.

„D o m in S v e t“: Glede nemške in skandi¬
navske književnosti  velja pri nas praviloma načelo,
da ju čitamo v nemškem jeziku, zato jih ne omenjam
na tem mestu; kvečjemu da bi se Bjornsonove krasne
kmetske novele za naše ljudstvo prevedle.

Klasična jezika.

G. dr. Andrejka:  Ali se najde slovenski Vofi, ki
bi nam prevel Homerja? — Slično Janko Sanda.

18

Pri konkretnem vprašanju, kaj naj se torej pre¬
vede, se je pokazalo, da se o tem da razpravljati, ko
bo vsak poročevalec imel vsa ostala mnenja pred
seboj.

Zato sem evo dal vsebino ankete natisniti in
Vam jo pošiljam, da jo proučite.

Tekom januarja 1914 skličem potem ponovno lite¬
rarni sestanek z dnevnim redom: „Prevodi iz sve¬
tovne književnosti".

Dr. Fr. Ilešič.

19

NUK

Narodna in uniuerzitetna
knjižnica