74. Mho.
O Unlillinl. ■ atolu, M. mara 1908.
XII. leto.
v
LOVENSKI
^ja vsak dan zvečer izvzemši nedelje In praznike ter velja po pošti prejeman za avitro oaraka dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, zal četrtIeta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem jna dom za vse leto K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Memćlfo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko tlo leto 30 K. Na naročbo brez Istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za ««■ se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m upravnietv/o je v Knaflovih ulicah it. 5. — Upravntštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
Uredništva telefon št 54.
Pounoue številke po 10 k.
Upravnistva telefon št. 85.
lierikolno-nemšKD zveza.
Že   otvoritvena   seja deželnega t»ora je podala dokaz, kako tesna je llerikalno - nemška zveza,   v katere Lkah   je   sedaj   deželna   uprava in l>loh vsa avtonomna deželna oblast. Ko je bil imenovan samo vsled Ipore Kočevcev v deželni zbor izbijeni poslanec S u k 1 j e za deželni   glavarja, baron Lieehten-lerg pa za njegovega namestnika, arlasila klerikalno-nemške zveze še okušala ntajiti eksistenco tega div-Iga zakona, toda po dogodkih vče-ijšnjeg-a dne bi bilo vsako tako ta-(nje in ugovarjanje samo še otročje smešno, kajti pri vsaki najmanjši ari se je jasno in očitno pokazala nemško-klerikalna zveza. Že nagovor   deželnega glavarja (ikljeta je pokazal pobratimstvo slo-Wkih klerikalcev z Nemci. Odkar m  na   mestu   deželnega glavarja lovenec, še nismo slišali govora, kasen   je   bil   včerajšnji govor Šu-Ijeta,
Predvsem je treba pribiti, da je tzelni glavar skoro polovico svojega »vora govoril v nemškem jeziku. To
novost. Celo Detela, ki je bil v na-kinih stvareh gotovo do skrajnosti »pustljiv in je z enim očesom vedno leda] na nemško stran, je vsikdar »ošteval, da je kranjska dežela o v e n s k a dežela in da sedi v de-lineni zboru samo vsled antikvirn-?ga privilegija deset poslancev nemega mišljenja. Poklukar in Detela našla vedno srednjo pot med dol-bstmi, ki jili nalaga deželnemu gla-fcrju slovenski značaj dežele in med [htevami kurtoazije in sta pri ofi-lnih ogovorili izpregovorila nekaj [niskih stavkov. vse drugo pa sta pedala v slovenskem jeziku.
Xovi deželni glavar je, kakor re-10, ravnal drugače, in je skoro poriču svojega  govora   povedal po [mški. Pribiti je treba, da je s 1 o -nski   deželni   glavar   Šuklje v n ozira skoro prekosil celo nem-|f?n dež. predsednika Schwarza!
Da to ni samo formalnost, leži e na dlani. Sicer pa so tudi formal-sti konsekvenca prevzetih pol it i-ih dolžnosti in sklenjenih zvez. Pa tudi v s e b i n a Šukljetove-govora kaže mogočni vpliv neni-|f stranke v klerikalno-nemski zve-Na dolgo in na široko je govoril I-i deželni glavar, govoril je o vseh fgočih stvareh, samo za narodne rrice kranjskih Slovencev ni imel fcene besede, samo narodnostno pšanje je potisnil popolnoma v Kako pa l)i mog^el tudi rekiami-narodnostne  pravice Slovencev
poslanec, ki je zmagal le vsled pomoči narodnih sovražnikov, kako bi se mogel spominjati slovenskih nacionalnih teženj mož, ki obsipa v svojem prvem oficialnem ugovoru z največjimi komplimenti najhujše sovražnike Slovencev.
V tem, česar Šuklje ni omenil, tiči brez dvoma nadaljnji dokaz, da obstoji med klerikalci in med Nemci tesna zveza in da nalaga ta zveza klerikalcem v narodnostnem oziru dolžnosti, katerih konsekvence si danes še prav predstavljati ne moremo.
Najočitnejši dokaz za klerikal-no-nemško zvezo pa je volitev deželnega odbornika iz cele zbornice.
Ce bi med Nemci in med klerikalci ne bilo jasnega in očitnega pakta, če bi ne bilo med njimi zveze, določajoče pravice in dolžnosti obeh zvezanih strank, bi ne bili Nemci kar brez vsega obotavljanja volili kot deželnega odbornika iz cele zbornice dr. Šusteršiča.
Izvolitev dr. Šusteršiča kot zaupnika klerikalne in nemške stranke v deželni odbor je signatura položaja, je evidenten dokaz nemško-kleri-kalne zveze. Po tem dokazu je vsaka beseda o tej zvezi odveč.
Nemci in klerikalci bi bili prav lahko dosegli, da bi bil iz cele zbornice izvoljen dr. Šusteršič, ne da bi se bila pokazala nemško - klerikalna zveza. Treba je le bilo, da so Nemci ali oddali prazne glasovnice, ali pa da so postavili in glasovali za svojega posebnega kandidata, kakor je to storila nnrodno-napredna stranka. V tem prvem slučaju bi bil Šusteršič ko j izvoljen, v drugem slučaju bi pa bilo prišlo do ožje volitve med klerikalnim in med nemškim kandidatom. Narodni -»-napredna stranka bi bila pri ožji volitvi oddala prazne listke, in izvoljen bi bil dr. Šusteršič samo z glasovi slovenskih klerikalcev.
Toda do tega ni prišlo, marveč zgodilo se je drugače. Nemci so zadnje dni nekaj slepomišili okrog uu-rodno-nnpredne stranke, gotovo, da hi tako dosegli od klerikalcev večje plačilo za svoje glasove, delali so klerikalcem tudi nekaj težuv, a končno so se poraznmeli in so bili svojega porazumljenja tako veseli, da so čisto pozabili na vsaj navidezno markiranje svoje neodvisnosti in so kar pri prvem glasovanju glasovali kot en mož za dr. Šusteršiča. Pri volitvi Šusteršičevega namestnika pač niso glasovali za klerikalnega kandidata, a svojega kandidata tudi niso postavili, da hi ne prišel klerikalni kandidat v ožjo volitev in so oddali prazne glasovnice. Pa to je bil le naknaden zakasnjeli manever. Treppenu itz!
King fu nemške stranke pač peša.
Iz označenih momentov v prvi seji novega deželnega zbora je razločno in brezdvomno spoznati položaj v deželnem zboru. Da obstoji kle-rikalno-nemška zveza, to smo vedeli, to so nam pokazali vsi politični dogodki zadnjih dveh let, zdaj imamo zato nove dokaze v dejstvih, ki jih je prinesla otvoritvena seja deželnega zbora. _
Pismo s Hrunikejii.
(Dve akciji na dvoru za Hrvaško. — Rauchova jeza. — Zopet Frankov« pomoč.)
Zagreb, 26. marca.
Odkar je odgođen sabor, vlada pri nas pravi absolutizem. Na banski stolici sedi baron Rauch, ki nima saborske večine, nima niti stranke, a vendar troši iz deželnih sredstev brez dovoljenega proračuna za to leto. Rauch trdi, da uživa popolno zaupanje ogrskega ministrskega predsednika Wekerleja in krone, a to mu zadostuje, da »postavno« vlada.
Sedaj se tedaj bije velik boj, kakor je naglašal manifest koalicije med načeli parlamentarizma in absolutizma na Hrvaškem. Narod hrvaški in srbski na Hrvaškem mora sedaj dokazati, da je on tisti dmgi ravnopravni faktor, brez katerega, a najmanj proti kateremu se ne more in ne sme vladati. Sabor je odgođen in tako ostane do jeseni, ako se do tedaj položaj ne razbistri.
Narod je popolnoma jasno in odločno izrekel na volišču svojo sodbo o Rnuchovem vladanju, a ker v tej monarhiji ni priznana suverenost narodova, tako je sedaj povsem na mestu druga akcija nekih politikov, ki stremi za tem. da prepriča drugega faktorja krono o nezdržljivosti takega stanja ua Hrvaškem.
Na dunajskem dvoru mnogo govori proti Rauchu dejstvo, da je ta pri nas osamljen ne samo pri širokih slojih naroda, temne tudi pri vsej a r i stok r aci j i, ki je dosedaj podpirala vsako vlado. Ban se je obdal le z nekoliko propadlimi plemiči. Stebri prejšnje madžaronske vlade uele da se mu niso približali, temuč so se pridružili opoziciji ter so tudi pri volitvah posebno v Zagrebu gladovni i z opozicijo.
A ravno aristokratje so se sedaj začeli gibati ter je sedaj prišla na dan njihova akcija za rešitev spora med Hrvaško in Ogrsko. Z Dunaja je prišla vest, da sta dva bivša hrvaška ministra, stari Josipovič in To-niašič   sporazumno z bivšim hanom
Khuenom započela zakulisno akcijo proti Rauchu. Vedeti je treba, da so ti trije bili vedno hudi Rauchovi sovražniki, zato jim nagibi ne morejo biti baš plemeniti, toda tembolj ve-rojetno je, da rajejo proti Rauchu. Njihova formula je delovala v Zagrebu senzacionalno, ker bi nihče ne bil mogel misliti, da bi ti elementi mislili na tako dalekosežno akcijo. Izročili so nekak memorandum prestolonasledniku, kjer zahtevajo revizijo nagodbe po teh glavnih točkah: 1. imenovanje bana se mora izvršiti preko hrvaškega ministra na predlog hrvaškega sabora, a ne na predlog ogrskega ministrskega predsednika, kakor je dosedaj; to pomeni jamstvo za parlamentarno vladanje; 2. da se vsi davki nabrani na Hrvaškem plačujejo v Zagrebu, a od tam se pošilja tangenta na Ogrsko. Na ta način bi z eno potezo bili odstranjeni neprestani spori glede obračunavanja, neprestano — izrabijevanje Hrvaške; 3. našim poslancem v Pešti se naj prizna značaj delegacije, da ne bo mogoče Madžarom madžarovati; 4. za vse nastale spore se imenuje mirovno sodišče.
Potemtakem bi Hrvatje morali vse spore, tudi o železnični pragma-tiki, izločiti iz diskusije, dokler tega ne reši regnikolarna deputacija.
Navedene točke bi res značile temeljito revizijo nagodbe v prilog Hrvaške. Ako tudi je še daleč čas, da se vse oživotvori, vendar je znamenje časa, da se tako konservativni elementi bavijo z mislijo takšne revizije nagodbe. To je znamenje, da ne more biti trajnega miru med Hrvaško in Ogrsko, dokler se temelji m.nlsebojnega odnosaja ne spremene napram napredku in prehujeni moči hrvaškega naroda.
S to akcijo starih madžaronov se je brezdvomno napravila akcija »hoffiihig« elementov iz k o a 1 i c i -j e. Tu je v prvi vrsti bivši podban dr. N i k o 1 i č , ki se sedaj mudi na Dunaju. On je uprav sprijateljen z nadvojvodom Leopoldom Salvator jem, ki je živel nekaj let v Zagrebu. Nad vsakim njegovim migljajem naravnost trepeče Rauch in njegova družina, ker je dr. Nikolič spreten diplomat. Raznn dr. Nikoličn je še tu bivši ban grof Pejačevič, ki je na splošno radost istotako podpisa] manifest koalicije, Grof Pejačevič je tajni svetnik, toda manj aktiven človek, dasi bi seveda mogel mnogo storiti, ako bi se s svojo energijo anga-ževal.
Dosedaj seveda iz taktičnih razlogov ni prišlo ničesar na dan o tej
drugi akciji. No, toliko je gotovo, da taka akcija obstoji.
Odkar je prišel Rauch kot ban na Hrvaško, neprestano samo grozi in straši z »izjemnimi« odredbami. No, koalicijsko časopisje je dosedaj znalo vse te grožnje izvrstno spreminjati v posmehovanje. Baron s svojo družbo hoče posili biti resen tiran, toda vse se mu smeje v obraz. Njega ubija najbolj njegova smeš-nost, ker se neprestano zaletava in strelja toliko kozlov.
Pojavi se na glavnih ulicah v Zagrebu ter čaka, da ga vsakdo s strahom pozdravlja, toda mesto tega zberejo se takoj silne množice ljudstva, ki poje za njim zaničljive pesmi: »Dragi moj Pavle, daj se napij — Dugo nas ne bu, daj se ga vžij!« A Rauch ne da se umakne neprijetnim demonstrantom , temuč se še spušča ž njimi v debato — misleč, da je to korajža — ter jim kliče: »Evo me, tu sem!«, a končno le beži... Časopisi ga zato takoj prekrste z novim priimkom nekega sličnega norca, za katerim so vedno letali otroci, a je istotako vedno postajal in odgovarjal: »Evo, imam ga! Tu sem!«
Zaradi tiste demonstracije pretekli teden, je takoj drugi dan prepovedal k o 1 p o r t a ž o časopisov. S tem je dosegel še ostrejše napade v časopisih.
Demonstracija je bila spontani izbruh čuvstev vsega prebivalstva, vseh zagrebških slojev. Ne morejo gledati vsiljenega bana brez spremstva policije in orožnikov! Zato se tudi ni našel čnsopis, ki bi bil obsodil take dokaze, pri katerih pa v ostalem ni bil vržen noben kamen na Raucha ter njegovo življenje sploh ni bilo v nevarnosti. Prvo se je javile) klerikalno glasilo »Hrvatstvo«, o katerem listu se je nedavno dokazalo, da je v nekaki zvezi z baronom Rauchom vkljub »radikalnemu« programu. »Hrvatstvo« je obsodilo demonstracije, češ, da s tem »ne spoštuje banska čast«. Ali klerikalci ne zahtevajo najprej od bana Raucha, naj to čast brani in varuje. On je to čast poteptal že samo s tem, da je prevzel banstvo, ker je prezrl voljo hrvaškega naroda, ker se brez protesta pusti od \Vekerleja nazivati za navadnega eksponenta madžarske politike na Hrvaškem.
A šele v torek je priskočilo Rauchu na pomoč tudi Prankovo »Hrvatsko Pravo«. V četrtek so bile demonstracije. Y soboto je bila konferenca dr. Franka s podbanom Czernkovichem, kar so priznale v ponedeljek celo uradne »Narodne Xo-
LISTEK.
Gospodarjevo hd.
Hiša je stala na prisojnem gri-sredi jablan in sliv, sredi črešenj, so se začenjale tik strehe in so sta-f»b vsaki strani pota, da je bila kot ^ijev drevored. Bila je zidana in a s slamo,bcl zid se je bleščal tako tosno izmed drevja, da se je že zda-videla imovitost kmečkega domu.
Gospodar je bil trden in priden JH. ne skopuh, ne zapravi j ivec, se pnal z delom, niti ni lenaril, a nje-fa žena, Majda, ni mogla videti fee, kot so govorili sosedje. Bila pijanka. Imela sta samo eno hčer, Pvo, zalo deklino, ki je bila živa [fazposajena, pretepala je pastirje
'Hskaia, da noben fant lepše.
Tisto pomlad, ko so bile o sve-Jurju temne noči in so cvetele i je najel gospodar novega hlapeli je to rdeč in močan korenjak, ^obukom je nosil junaško zakriv-fl peresa, in hodil je kot vojak, idarjeva hči ga je gledala prvi izpod obrvi, in drug dan ga je *sala, kako mu je ime. Ko je iz-?la, da mu je ime Boštjan, se je
Fin
ena pa
namrdnila m zasmejnia nimaš lepega.«
»Ga nisem sam izbiral,« je odgovoril kratko, ne da bi jo pogledal. Dekletu se je zdelo zamalo, da hlapec ni bil nič prijazen ž njo in mu je rekla:
»Kaj si vedno tako pust, kot sveti Boštjan v pratiki?« Na to pa ni dobila odgovoru. Škoda, si je mislilo dekle, in bilo ji je žal, zakaj hlapec ji je bil všeč.
»Tuljček,« je zaupila za njim, ko je odhajal skozi vrata. In še enkrat: »Tak si kot Tuljček! Ha — ha!«
V soboto drugega tedna je bil lep večer. Pod hišo je šumelo drevje, iz doline se je slišalo grgranje vode, v gozdu je zavijal lisjak. Hlapec je stopil na konec hiše, prekrižal roke in za trenotek strmel v zvezde. V tem pa zasliši krepek vrisk na drugi strani, in bil je prepričan, da je to kak ponočnjak, ki je že prišel pod okno gospodarjevi hčeri. Sel je pogledat.
Zavije okoli zidu, kar ga potegne mehka in močna roka k sebi, in hlapec je naenkrat spoznal domačo deklino, ki ga je objela okoli pasa in stisnila nase.
»Ali si ti,* Tona,« je vprašal v zadregi. Dekle se je zasmejalo.
»Kdo pa je za vriskal?«
Mestu odgovora je dekle drugič zavriskalo.
»Ti si pa zares pravi Boštjan, zakaj pa ti ne?« Držala ga je še vedno v rokah, in hlapen je začela kipeti kri. Oklenil se je dekleta in jo pritegnil k sebi.
Od tega .večera sta bila hlapec in gospodarjeva hči najboljša prijatelja. Pri delu sta bila skupaj, in ob večerih nista mogla narazen.
Neko jutro se je materi Majdi zdelo, dn hči ponoči ni spala v svoji postelji, temveč je prišla iz skednja, kjer je imel hlapec ležišče. Toda ker je že pila navsezgodaj, se ji ta reč ni zdela nič čudna in napačna, zato je rekla hčeri: »Al' ga imaš rada!«
Tona ni odgovorila, in mati je nadaljevala: »Ce ga imaš rada, ga pa vzemi!« Nato se je neprijetno nasmejala, in hči je zavpita nad njo:
»Že zopet   pijete navsezgodaj!«
Tako se je začela tista istorija o gospodarjevi hčeri. Mlada dva sta se imela rada, in nihče jima ni rekel nič zalega. Mati je pila po navadi, oče ni nič videl, ali pa ni hotel videti. Sosedje so mu začeli govoriti, da se mu bo hči spridila. Prišel je domov in prijel Tono:
»A se mi boš res spridila! Kaj pa imaš z Boštjanom.«
Hči je zardela in pogledala očeta skoro jezno.
»Rada se imava!«
Oče se je zasmejal in mahnil z roko: »Ce sta se zmenila, naj bo pa zmenjeno. Kadar boš hotela, mi pa povej!«
Drugo noč so prebudili gospodarja moški koraki v veži, ki so se izgubili po stopnicah in v Tonino kamrico.
Skočil je naglo pokonci in začel klicati hčer:
»Tona, tatovi so v hiši, eden se je skril v tvojo kamro.«
Hči je zaspano odgovorila, da je skočil tat skozi okno. Po tisti noči je postal gospodar bolj pozoren, in zgodilo se je, da je imel vsako noč tatove v hiši, ki so se skrili v Tonino kamrico in od tam ]>oskakali skozi okno.
Neko jutro je gospodar vstal in šel, da odpre hišne duri. Našel je že vse odprto, in na pragu se je zaletel v hlapca. Prestrašila sta se drug drugega.
»Glej ga, Boštjana, kaj pa stojiš tod navsezgodaj I«
»Ej,« je rdel in se smejal hlapec, »vi ne veste, vso noč sem se z vragom metal. Ne boš ne Boštjana, sem mu rekel, in sem ga pograbil za lase, da bi mi kmalu skoprnel. Samo gri-zel me je, poglejte, če nimam vratu vsega zgrizenega!«
Gospodar je pogledal in se čudil, zakaj hlapcu so se res poznali sledo-
vi ostrih zob na vratu. Ni mu šlo v glavo, kako bi mogel hlapca vrag v sanjah tako neusmiljeno gristi.
No, zares, spomladi o svetem d ur ju, ko so bile zopet temne noči in so cvetele rože, se je zgodilo nekaj zelo prijetnega. Lepega jutra, ko je zlatila zora gričke in griče, je zazve-nel v tihi mir nenadoma jezen jok novorojenčka. Mati Majda, ki še vedno ni mogla videti vodke, in ni imela oči za nič drugega, se je tako začudila, da je namestu iz kozarca napravila iz korca požirek čiste stnden-čnice. Nato pa je planila k hčeri, in ko je videla kaj se je zgodilo, se je začela smejati na vse grlo.
»Oj, oj, oj, Tona, Tončka, kje si ga pa dobila? Ali si ga potegnila iz studenca,«
Mlada mati je sramežljivo skrivala oči.
»Jej no, kdo ti je pa pomagal, ali Andrej?« Seveda Andrej ni odgovoril.
Tudi gospodar je prišel pogledat k Tončki, in zdelo se je, da je šele zdaj spoznal tatu, ki ga je obiskoval vsako noč.
Hlapec je bil tat, a zdaj je sedel na postelji in objemal Tončko, ki je bila zagrnjena v belo rjuho in je dojila svojega sina. C. Golar.
vine«, a kar je »Hrvatsko Pravo« utajilo. V torek je sledil rezultat te konference: v »Hrvatskem Pravu« je izšel uvodnik, ki je z visokega teoretičnega stališča o h s o j a 1 demonstracije. Toda treba je vedeti, da je »Hrvatsko Pravo« ghisilo tiste stranke, ki je v naše javno življeuje zanesla naj brutalnejšo strankarsko borbo, ki ni nikoli izbirala sredstev proti svojim političnim nasprotnikom ter se njeni člani v saboru odlikujejo z največjimi prostaščinami. Sedaj se ti 1 j »ulje zgražajo, da se je Kauchu, temu predstavniku madžarske hegemonije, klicalo na ulici »ab-cug«. Ali ni to direktna usluga Rauchu ? _
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 28. marca. Z jutrišnjim dnem se začno kritični trenotki za vlado. V proračunskem odseku se namreč začne razpravljati o proračunu justičnega ministrstva. Pri tej priliki hočejo Cehi razviti jezikovno vprašanje pri sodiščih v nemškem delu Češke. Češki voditelji so namreč izvedeli, da je načelnik nemškega narodnega sveta za Češko, T i 11 a , razposlal vsem nemškim sodnikom okrožnice, naj zavračajo češke vloge. In nemški sodniki se tudi ravnajo po tem pozivu. Vse češke stranke so se zedinile za solidarni nastop v tem vprašanju. Tudi oba češka ministra dr. F i e d 1 e r in Prašek sta izrecno izjavila, da ostaneta v ministrstvu le tedaj, ako bo vlada znala nastopiti proti političnim spletkam nemških sodnikov. Napetost med ministrskim predsednikom, pravosodnim ministrom in Cehi se je tako poostrila, da so se včeraj sploh konference prekinile.
Debate o vseučiliščih.
Dunaj . 27. marca. Danes je proračunski odsek dognal najtežavnejše poglavje državnega proračuna, namreč poglavje o visokih šolah. — Posl. dr. P 1 o j je izjavil, da bo glasoval za resolucijo poslanca dr. Korošca ter je izrekel upanje, da bodo resolucijo sprejele tudi nemške stranke. Potem je polemizoval proti poslancu H o f f m a n n - \V e 11 e u -h o f u , ki je včeraj na podel način obrekoval Slovence. Iz ustavne listine je govornik dokazal, da graško vseučilišče ni nemško, teinuč je bilo izrecno ustanovljeno za Xemce in Slovence. Tudi je že več slovenskih profesorjev poučevalo na graške m vseučilišču. — Naučni minister dr. M a r c h e t je izjavil glede visokošolskih zahtev v imenu vlade, ako odsek in parlament sprejmeta tozadevne resolucije, bo vlada smatrala za svojo dolžnost, da uravna po tem svoje postopanje. Nadalje je minister naglašal, da je akademična svoboda življenski pogoj vsake visoke šole; istotako je življenski element visoke šole svoboda preiskavanja in nauka. Vsak profesor na visoki šoli mora biti neodvisen, tako da v zakonitih mejah ni nikomur odgovoren kakor svoji vesti. — Za ministrom je še govorilo več poslancev, med njimi tudi Hrvat V u k o v i 6 , nakar se je začelo glasovanje o celem poglavju in tozadevnih resolucijah. Sprejet je bil ves proračun in sledeče resolucije: poslanca dr. Svlvestra za ustanovitev nemškega vseučilišča na Morav-skem, poslanca dr. Z a č k a za ustanovitev češkega vseučilišča na Mora vskem, poslanca C o n c i j a za ustanovitev italijanske pravne fakultete, poslanca dr. Korošca, naj vlada preiskuje predpogoje za ustanovitev novih vseučilišč (?) itd. Resolucija poslanca K 1 o f a č a glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu je bila odklonjena, ker so proti njej glasovali razun Nemcev in socialnih demokratov tudi Poljaki. — Malorusi so po dolgih konferencah z vlado in Poljaki umaknili resolucijo glede svoje vseučiliščne zahteve, ker sta se jim obljubili dve novi stolici na vseučilišču v Lvovu.
Zavarovanje za nezgode in bolezni.
Dunaj, 27. marca. Vlada predloži parlamentu zakonski načrt o dopolnilnih določbah za zavarovanje za slučaj nezgod in bolezni. S tem zakonom se hoče deloma reformirati obstoječe delavske zavarovalnice. Z novim zakonom se uvede prisilno zavarovanje zoper nezgode, določi se, kdaj zastari prispevanje za zavarovanje in pobiranje zamudnih obresti.
Vihar v moravs*em dež. zboru.
Brno, 27. marca. Danes se je otvoril moravski deželni zbor. Namestnik baron H e i n o 1 d je podal nemško in češko izjavo. Poslanec dr. Stranskyje predlagal, naj se o namestnikovi izjavi otvori debata, a deželni glavar je odgovoril, da po poslovniku debata ni dopustna; takoj je dal razpravljati o nujnih predlogih. Zaradi tega so Cehi in socialni demokrat je   naskočili predsedniško
mizo ter niso pustili razpravljati o nujnih predlogih .Nastal je velik vihar. Cehi so stenografom iz pod in i -kali stole ter jim trgali iz rok zapisnike. Deželni glavar je moral zaključiti sejo. Ohstrukcija je bila naperjena v prvi vrsti proti deželnemu glavarju grofu Serenjrju, ker je prisostvoval klerikalnemu protestnemu shodu proti \Vahrmuudu.
Obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 27. marca. Ker je predsedstvo začelo zopet terorizirati opozicionalne poslance z od-tegovanjem besede, kakor se je prakticiralo svoječasno proti Hrvatom, izjavil je danes poslanec P a r k a s -h a z v , da je opozicija primorana, se zateči k izrednim sredstvom, kakor je svoječasno hotel posl. Pozsgay trabante z bičem izpoditi iz dvorane, ker so kršili poslovnik. Posl. Pozs-gav je zaklical: »Isto sem pripravljen storiti tudi sedaj!« Po teh besedah je nastal strahovit vihar. Poslanci so se obkladali z najgršimi psovkami. Vihar je trajal do opoldne. Šele potem se je mogla nadaljevati debata o spremembi poslovnika.
Umor bratov Novakovićev v Belgradu.
B e l g r a d , 27. marca. Po večdnevni razpravi je kasačijsko sodišče izreklo, da je glavni krivec pri timoru obeh bratov Novakovićev bil bivši orožnik Ješič, ki je bil obenem zaprt ter je ustrelil oba Nt) v a kovica. Nadalje pade krivda na bivšega mestnega prefekta Cero vica im orožniškega podpolkovnika Vuka-sovica. Sodišče prve instance ima razsoditi, ali se naj proti tema dvema izreče preiskovalni zapor.
Avstrijska in ruska reformna akcija za Mace-donijo.
Petrograd, 27. marca. Zunanje ministrstvo je sprejela odgovor avstro-ogrske vlade na svoj reformni projekt glede Macedonije. Odgovor Avstro-Ogrske je tak, da so ga sprejeli na Ruskem z največjim zadovoljstvom. Minister Izvolski bo imel v najkrajšem času v dumi velik govor o Macedoniji. Sklepi obeh vlad se predložijo ostalim velesilam, ki so interesirane pri mace-(Ionski politiki.
Vstaši v Macedoniji.
Carigrad, 27. marca. Nedavno je osem vojakov in dva orožnika spremljalo iz Melnika domov se vra-čujoče bolgarske sejmarje. V neki soteski so vstaši napadli eskorto ter izstrelili vse vojake in orožnike, do-čim se kmetom ni ničesar zgodilo. Napad je baje izvršil s svojo četo Sandanski, ki je tudi umoril Sarafo-va in Garmanova. Osem sumljivih bolgarskil kmetov iz sosednjih vasi so zaprli. Turke je napad hudo raz-kačil. Dne 22. t. m. so turški vojaki v Baldovu pri Solunu obkolili v neki utrjeni hiši dva bolgarska vstaša, ki sta se celih osem ur branila ter ranila štiri vojake. Končno so vojaki oba vstaša ustrelili.
Punt med turškim vojaštvom.
Carigrad, 27. marca. V Dri-nopolju sta se spuntala dva polka turške konjenice, ker vojaki že davno niso dobili več plače. Puntarji so šli v mošejo, kjer so slekli uniforme, potem pa so s puškami v rokah naskočili vojašnico. Nekega generala in polkovnika, ki sta hotela miriti, so vojaki hudo pretepli. Punt je pro-vzročil neki nemški častnik, ki so ga zaprli. Otomanska banka je takoj nakazala večjo vsoto za izplačilo vojakom.
Cerkev in država na Ruskem.
Petrograd, 27. marca. Parlamentarni odbor za cerkvene stvari je sprejel dva sklepa, ki sta napravila v vladnih krogih veliko zmešnjavo. Sklepa sta bila sprejeta soglasno ter se glasita: 1. Vlada kot začasna oblast nima pravice, da se vtika v zadeve pravoslavne cerkve, da bi jo tako napravila za sredstvo svoje politike in svojih policijskih ukrepov. 2. Država nima pravice, da upravlja pravoslavno cerkev.
Knez Bulow proti splošni volilni pravici.
B e r o 1 i n , 27. marca. Včeraj je govoril knez Biilow v državnem zboru O pruski volilni pravici, Uer so socialni demokrat je predlagali resolucijo, naj se uvede volana pravica za državni zbor v vseh zveznih državah. Biilow je dokazoval, da nobena volilna pravica ni tako krivična zreli razsodnosti, duševni izobrazbi in politični izkušenosti, kakor enaka, splošna in direktna volilna pravica. Opozarjal je, da imajo na otoku Hai-
ti splošno, enako in direktno volilno pravico, a se vendar gode tako čudne stvari. Združene nemške vlade niti ne mislijo na spremembo sedanje volilne pravice. Svaril je tudi meščanske stranke pred volilno pravico za državni zbor na Pruskem, ker bi se takšna volilna pravica uvedla le na njihove stroške.
Vstaja v Maroku.
Madrid, 27. marca. Španska vlada namerava v Maroku iz domačinov ustanoviti dva bataljona, ki jima bodo zapovedovali španski častniki in podčastniki ter bodeta opravljalo varnostno službo v Centi in Melili.
Pariz, 27. marca. Zbornica razpravlja o zakonskem načrtu glede dovolitve naknadnega kredita za operacije v Maroku. Pri tej priliki je posl. Jaures očital francoskemu vojaštvu v Maroku razne grozovitosti. Pripovedoval je, da je francoska ar-tilerija z nekega griča streljala na •mirno maroško vas, a kar je ostalo pri tem živega, so poklali vojaki z bajoneti ne prizanašaje ženskam in otrokom. Vojni minister je očitanje ogorčeno zavračal ter se skliceval na uradno poročilo generala d' Amade-sa. Ko je artilerija razgnala 2000 vstašev, je general izrecno zapovedal, prizanašati ženskam in otrokom.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 28. maroa.
— Volitev v deželni odbor. Kdor je prisostvoval včerajšnji seji deželnega zbora,, temu se je kar milo storilo, če je gledal na g. P o v š e t a. Klerikalci so bili določili, da kdor je državni poslanec, ne more biti obenem deželni odbornik. S to pretvezo so iztisnili Povšeta iz deželnega odbora, a ko je bil zunaj, so hitro vrgli svoj sklep med staro šaro in izvolili državnega poslanca dr. Šusteršiča za deželnega odbornika. Kar je veljalo za Povšeta, to-ni veljalo za dr. Šusteršiča. Da bi Se to malo »zamazalo«, je potem dr. Šusteršič izjavil, da prevzame deželno odborništvo samo pro-vizorično.
— Klerikalno-nemška zveza prezira dosledno načelo pravičnosti in dolžne obzirnosti napram narodno-napredni manjšini v deželnem zboru. Kakor znano, je vlada vzlic opozorjen j u na povsod veljavni parlamentarni običaj imenovala po zahtevi klerikalno-nemške zveze v predsedstvo deželnega zbora dva člana klerikalno-nemške večine in je narodno-napredno stranko popolnoma prezrla. Tako je postopala klerikalno-nemška večina tudi pri konstituiranju ustavnega odseka. Za predsednika je bil izvoljen dr. Krek, za njegovega namestnika baron Liechtenberg; torej se je zopet klerikalno-nemška večina polastila obeh funkcijskih mest, in narod no-r.- predno stranko popolnoma prezrla. Sicer so to pravzaprav le formalnost i brez posebnega dejanjskega pomena, a značilno je to za razmere v deželni i zboru ter kaže brutalno brezobzirnost, s katero nastopa klerikalno-nemška večina.
— Namestnik deželnega glavarja haron Liiechtenherg se je za svoje imenovanje zahvalil samo v nemškem jeziku. Dočim je Suklje skoro polovico svojega zahvalnega in nastopnega gov6ra govoril nemški, se baronu Jjiechtenbergu ni zdelo vredno, da bi v svoj zahvalni in nastopni govorček vpletel le eno samo slovensko besedico. Klerikalci lezejo Nemcem pod suknjo, Nemci pa to plačujejo z odurno ošabnostjo.
— Prostori za časniške poročevalce v deželnem zboru so se letos zopet premen ili. Najprej je bila za časnikarje določena desna loža, potem so jih premestili na galerijo in zdaj imajo zopet ložo, in sicer levo. Pr/ipoznavamo radi dobro voljo deželnega glavarja, toda pomagano ni s to preuredbo prav ničesar. V ložah se nič ne vidi in nič ne sliši in je poročanje tako silno težavno in naporno, da pri tej uredbi ne more ostati. Najlaglje bi se temu nedostatku od-pomoglo, če bi se v deželnozborski dvorani napravila posebna estradii za časnikarje. Estrada naj bi bila imela svoj poseben vhod in naj bi bila seveda ločena po primerni ograji od ostale dvorane. Ako najde deželnozborski prezidi j drugo zadovolju-jočo uredbo, bodo seveda časnikarji ž njo tudi zadovoljni. Nekaj pa se mora ukreniti, sicer bodo časnikarji izvajali konsekvence.
— Eksercicije. »Bodi mrzel ali gorak, če si pa mlačen, te bom pljunil iz svojih ust.« S hitrimi koraki se zopet bliža »milosti polna, blažena doba svetih eksereicij« na naših srednjih šolah; z drugimi besedami: bližajo se tisti dnevi, ko bodo naši ka-tehetje zbrali vso svojo ne preobilno modrost in tri dni pridigovali »ubogi, zapeljani mladini« o hudiču in peklu, o pregrešnih knjigah itd'. In študentje bodo veseli, da tri dni ne bo šole, navdušeno bodo peli litanije in pobožno bodo opravili svojo »ve-
likonočno dolžnost...« Ko so se pred kakimi osmimi leti upeljale na naših srednjih šolah eksercicije, je po našem naprednem časopisju završalo — in po pravici! Saj to ni pomenilo nič drugega kot eno etapo v sistematičnem klerikaliziranju našega šolstva. Završalo je — ali, to je bilo vse... Grožnja, da se bodo eksercicije bojkotirale, je ostala sama grožnja. To prokletstvo leži nad nami in nas tlači k tlom, da smo pač veliki v besedah, majhni, tako majhni pa v dejanjih! Govorimo ogorčene proti-klerikalne besede, k protiklerikal-nim činom pa se ne povzdignemo. Nismo se še povzpeli tako daleč, da bi se ravnali po Havličkovem geslu: »Nic jim nevefit,nic jim nedavat« — ne verujemo jim ničesar, dajemo jim pa z obema rokama. Nerazumljivo se zdi marsikomu, če napreden občinski zastop danes pozdravlja v brzojavki izvolitev naprednih poslancev, jutri pa poljublja škofu roko ali pa pobočno v paradi koraka za procesijo . .. Pa je jako umljivo!! Pa, da se vrnemo k eksereicij am. Pred leti bi se še dalo zagovarjati, če je hodil tudi napreden študent, sin naprednih roditeljev, poslušat tiste tri dni konfuzne katehetove pridige in pet latinske litanije. Danes se to ne da več opravičiti: minister Marchet je izdal dne 29. decembra 1906 naredbo, ki proglaša eksercicije in sploh vse šolske verske ceremonije za popolnoma neobligatne. Treba je le naznanila od strani roditeljev ali varuha, da se dotični dijak ne bo več udeleževal teh verskih ceremonij. Od tiste naredbe je minulo že več kot eno leto, pa še nismo slišali, da bi se je bil pri nas le en sam človek poslu-žil; prejšnji najhujši nasprotniki eksereicij so najpreje in najtemeljiteje utihnili. Da, da, veliki smo samo v besedah . . . Danes, ko klerikalno časopisje brezstidno venomer sistematično denuncira napredno dija-štvo in napredne profesorje (osobito se odlikujeta v tem čednem poslu »Slovenec« in »Zora«), danes, ko fanatičen katehet z vso silo nasprotuje nedolžnim plesnim veselicam srednješolcev, hoteč študente menda obdržati na tisti stopnji kulture in omike, kakor je on sam, danes je treba ne le protiklerikalnih besed, ampak tudi protiklerikalnih činov! Će doslej ne, vsaj letos naj se naše napredno dijaštvo posluži one koli-kortoliko svobodomiselne ministrove ii'redbe od 29. decembra 1906. En o-Uočen čin bi zalegel več nego sto Protiklerikalnih člankov v »Omladini« ali »Svobodi«! Bila bi to na eni strani odločna protiklerikalna demonstracija, na drugi strani pa bi napredno dijaštvo pokazalo svojo neodvisnost od milosti gospodov kate-hetov in klerikalnih profesorjev. In pot je popolnoma legalna. Treba je le, da se za stvar zavzamejo tudi vsi napredni roditelji in varuhi, ki imajo v srednji šoli dijake in da jim dajo oprostilne listke od šolskih verskih ceremonij. Ne katehet, ne učiteljski zbor, ne deželni šolski svet, ne moreta takemu .popolnoma legalnemu postopanju oporekati. Pa se ne bo nič zgodilo, čisto nič, a prav, da se to postavi ljudem pred oči, smo priobčili te vrste.
— Klerikalci in telovadba. Da je snovanje klerikalnih telovadnih odsekov navadni humbug, je dokaz, da sicer klerikalni agitatorji kaplani ruje jo proti telovadbi v sokolskih društvih. To vidimo sosebno v Zireh. Tu najlepše deluje mlado sokolsko društvo in koncem pretečenega leta je pričelo tudi z žensko telovadbo. To pa ondotnima kaplanoma ni bilo po volji in uprizorila sta pravo preganjanje učenk, ki obiskujejo sokolsko telovadbo. Pisarila sta pisma staršem, naj prepovedo svojim otrokom pohajanje sokolske telovadbe. Ti pa se umevno niso zmenili za kaplanova pisma, marveč pošiljajo še nadalje svoje hčerke v sokolsko telovadnico, dobro vedoč, kako blagodejni vpliv ima sistematično gojena telovadba sosebno pri otrokih. Sedaj pa je vsa jeza kaplanov zadela nedolžne šolske otroke. Kaj počenjata žirovska kaplana z učenkami, ki hodijo k telovadbi, presega pač vse meje. Društvo »Sokol« se je pritožilo proti temu barbarskemu početju na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu. Kaj jo to ukrenilo, nam še ni znano. Tudi starši so spregovorili s kaplani resno besedo in če ne odnehata, se bo še glasneje govorilo. Priobčujemo vele-značilno pismo, ki ga je pisal kaplan Perko in ki slove: »Dragi g. J.! Res je, da ste vi oče svojim otrokom in da imate dolžnost zanje skrbeti, zato pa tudi pravico jim zapovedovati. Toda, ako mislite, da sem jaz v soli otrokom sumo učitelj, ki nimam nobene druge pravice, kakor da otroka krščanski nauk sprašam, se pa jako motite. Jaz kot katehet nisem samo učitelj, ampak tudi vzgojitelj. In kot vzgojitelj sem jaz do dna srce prepričan, da bi bilo za vaše otroke veliko bolje, ko bi ne hodili telovadit. Jaz jim v šoli to odsvetujem — vi pa jim doma to zapovedujete I  Kaj si
more otrok na to misliti?! Nikar i mislite, da boste vi mene prepričali da imate vi prav tu, ne jaz. Jaz gj ne dam omajati v svojem prepri<~a n ju, zato pa bom kot katehet-vzgoji telj vedno dosledno }>ostopal. Pravj te, da sem jo vlekel za lase in za oble ko. Res sem jo prijel nekoliko za 1 a za obleko jo nisem vlačil; men4 sem jo prijel samo nalahko za raiu0 da sem ji od kazal drugo mesto, k j naj 6toji. Vi sicer meni ne morete nobeno   oblastjo   blizu,   dokler j otroku ne naredim toliko, da »e m rete izkazati z zdravniškim spričov lom. Toda da ne boste mislili, da v jaz hočem samo dražiti in vam nag jati,  vam dam  besedo,  da se je n bom dotaknil, dokler bo prostovoljn ubogala. Toda, ako dekle ne bo ina] krščanskega nauka, si pa ne dam vze ti, da bi je ne smel dati stat. Zast pam pa stališče, da otrok, ki ima ob nedeljah popoldne telovaditi, nu ra krščanski nauk prav dobro mati O vaši deklici pa moram reči, da j bila glede znanja lansko leto bol pridna kakor letos, zato sem jo tud čeprav je bila mlada, k sv. birmi spt stil. Toliko brez zamere, da ne bost mislili, da delam iz nagajanja, a« pak   iz    prepričanja. Spoštovanj. Pavel Perko, kaplan. — Iz tega pisa nja se gotovo jasno previdi, kolikoj klerikalcem za telovadbo. Ne iz lju bežni do telovadbe,  marveč da uja mejo ž njo nekaj mladine t svoje ki rikalne   namene,   snujejo klerikuli telovadne odseke. Le tako je umetj da so nekje kaplani predsedniki teh vadnih odsekov, drugod pa z vsen silami delujejo proti telovadbi. Pei kovo pismo^pa priporočamo v prem slek šolskim krogom, ki bodo zaiin gli prav  soditi Perka kot katehet; vzgojitelja. Kakor tudi neznosni) i hudobno   je   Perkovo   početje prd šolskim otrokom, vendar doslej ni oj ti ena učenka izostala od sokolske i lovadbe. Kaplan Perko   naj ve, imajo v tem oziru starši prvo in ed no besedo. Če pa bo še nadalje pregi njal šolske otroke radi telovadbe, i jim hotel kratiti nedolžno veselje, j bomo že našli oblast, ki mu bo za gla blizu.
— »Slovenec«   in Hrastničanj Piše se nam: »Slovenec« se ob < priliki silno rad obregne ob »hraf niške liberalce« (gl. štev. z dne 23. m.) .Kaj pravite, kje je vzrok, odki ta huda zamera? Evo ga: v Hrastni kraj   broječ  par  tisoč prebivali* prihaja 12—15 iztisov »Slovenske Naroda«   (Opomba:  Noben brezu čen!), ki pridno romajo iz rok v i ke. še več iztisov »Narodnega Lista »Domovine«, »Rdečega Praporja drugih naprednih  slovenskih listi — a noben »Slovenec«. Toda glav vzrok za Hrastničane tako Oflodep ne zamere šele pride: do prednedi gim sta dohajala v Hrastnik dva i tisa »Slovenca«,  oba — brezplaen In kaj se zgodi? Eden je bil vrnj radi prezlobnega in prelažnivega sanja. Ej, to je bil hud poper od st ni delavcev. Dopošiljanje drugega upravništvo samo ustavilo, ko je previ del o, da v Hrastniku niso ug< na tla za črno seme. Saj se je pa ' že zgodilo,  če se je šlo za narod stvar v Hrastniku, da je »Slover.t potegnil z nasprotniki. Pripomnil še, da niso imeli klerikalci v Hrast ku še nikdar shoda, niti pri za tih   vratih   in da se je tu vršil ji shod narodne stranke. Tako je pi Hrastničanje,   naprej za narod, predek in svobodo!
— Štajerska kmetijska drui' K vašemu poročilu 0 zborovanju jerske kmetijske družbe blagovol sledeče  resnici  na  ljubo pojasni Predlog,   naj   se   društveno gla> »Gospodarski   Glasnik« samostoj urejuje, je — kakor ste omenili stavila poleg podružnic v Št. Jiui ob južni železnici in Sv. Marjete t rogaško-slatinska podružnica, kat delegat je bil slatinski Drofenig. ravno ta je jako stvarno utemelje omenjeni predlog, češ, dosedanje g silo je   pusta,   suhoparna presta dolgoveznih nemških člankov, ki j naš kmet niti ne čita, niti ne razu in ki so za njega   večinoma bn membni, ker so prikrojeni le la f nje   in    s redn jesta jerske rajon* Glasilo naj dobi samostojno imnl štvo in naj prinaša izvirne slov«'1 članke.   Ta edini umestni predlog prišel na glasovanje, pač pa Robu* vsled katerega ostane status qua Tudi k predlogu videmske podrul ce, naj se družbena pravila izdaje slovenskem jeziku in da   naj se v ljejo dvojezične tiskovine, se je og sil Drofenig.   Glede na to, da so Nemci zadovoljili s skromno izd pravil in z ozirom na stroške, ki jih provzročila slovenska izdaja r vil (katerih kmetje tudi   ne čitaj naj se ta opusti. Podpiral pa je d gi del predloga radi dvojezičnih skovin, kar se je tudi sprejelo. On smo se možu, ki je takrat z vnemo stopal slovenske koristi,   in zato mu naj ne dela krivica. — V cen ni odbor (24   članov)   so   bili 1*
(Dalje v prilogi)
m
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" fit. 74, dne 28. marca 1908.
rvič voljeni od skupine spodnješta->rskih   podružnic   trije Slovenci: rane Robu-, Ferdo   Roš   in Josip iirsa.   Pri volitvah iz plenuma so lov. delegatje glasovali za Roškarja a dr. Schmiermaula, a   so ostali v tfinjšini.   Koliko bodo dosegli trije lovenci   proti 21   Nemcem? Slov. Hulružnice naj   bi   pričele odločno keijo, da se odklopijo od srednje in ornještajerskih.  Naj se loči družba dva dela — spodnještajerska zase, ar bi odgovarjalo tudi nje značaju. \ji pa se nuj delu na to, da   se slov. Muiružniee priklopijo kranjski kmet. jrnžbi — prvi velepomembni korak roč od Gradca!
— »I,igaštvo v Celovcu. Piše se iain: Znano je, kako jo e velelo pred leti v Ljubljani, posebno na naši gimnaziji med našimi dijaki denun-rijantstvo pod protektoratom kaplana Eržena. Bila je to doba »ligašev«. Dijaki, ki so pretrpeli radi disciplinarnih preisknv in kazni mnogo hudega., so skoro vsi absolvirali univerzo in imajo danes že lepa socialna stališča. Dejstvo je namreč, da so vedno ti »denuncirani« »brezverski« tli-j;iki bili eni najboljših v vsakem ozira. Vsem je še v spomina ona dolga disciplinarna preiskava, ki se je vršila pod osebnim vodstvom deželnega :,-.]skega nadzornika samega proti raznim delinkventom: proti enemu, ter je »Narod« čital, proti drugemu, ees, da je razlagal Kant-Laplaeeovo teorijo, proti tretjemu, češ, da je širil Darwinove nauke itd. Tudi profesorji so bili v preiskavi (Kaspret, Vodušek, Gartenauer i. dr.), češ, da so zakrivili protiverske razlage. Končno se je izkazalo, da so kaplanov! denuncijant je, ki so bili od kaplana za to plačani in pogoščeni z vinom in klobasami, deloma nesramno lagali, deloma grdo zavijali in pretiravali nedolžne prisluškovane pogovore. Nekaj podobnega se godi zdaj na celovških srednjih šolah med slovenskimi dijaki, za katerih vero je tako silno v skrbeli kaplan-katehet Ehr-lieh, odkar izhaja »Korošec«. Ta novi slovenski list še ni napisal besedice proti veri in je vseskozi narodno in dostojno pisan. Ni pa čuda, da ga dijaki raj še bero nego farovški «Mir«. To pa beli glavo Ehrlichu. ki sam ne ve. kako bi »Korošca« — zatrl. Kako : deluje« ta gospod med dijaki, bomo še poročali.
— Poglavje o obrtnikih. Slovensko obrtniško društvo je priredilo v sredo v »Narodnem domu« družbin-ski večer v svrho,  da se slovenski ob iniki med sabo spoznajo in se v prijateljskem razgovoru pogovore o svojih težnjah. Da se slovenski obrtniki združujejo in si skušajo ustanoviti krepko stanovsko organizacijo, to častitemu  »Slovenčevemu« uredništvu ni po volji.  Zato je »Slovenec« pretekli četrtek takoj zagrabil za kol ter kliče na bojkot onih obrtnikov, ki so se udeležili omenjenega družbinskega večera. In kdo so ti možje? Od prvega do zadnjega sami solidni in veleugledni slovenski obrtniki.   Da  slovensko narodno občinstvo   spozna te  zavedne slovenske obrtnike ter jih v prvi vrsti podpira, hočemo  tudi mi po »Slovencu« navesti njih imena. »Slovenec« je dal na proskribciisko listo, najboljše priporočilo za slovensko občinstvo, tele gospode obrtnike: knjigoveza Frana Breskvarja,   Josipa Turka, sodavičarja B o 11 e t a , urarja Kra-peža, mizarja Primožiča, vrtnarja  Šimenca,   peka P aura, mizarja Petrina, slikarja S t a -reta,    dežnikarja Vidmarja, usnjarja S e u n i g a iz Prešernovih ulic in brivca G j u d a   in Fran-o h e 11 i j a. To so torej tisti ljubljanski obrtniki, ki imajo v »Sloven-t-evih« očeh na sebi »velik greh«, da se zavedajo svojih narodnih in stanovskih dolžnosti!   Slovensko občinstvo naj to uvažuje in stori svoje, da jim na primeren način izkaže svoje priznanje za njihovo zavednost in ne-ustrašenost,   A »neustrašni« in »zavedni«, seveda v drugi obliki, so tudi drugi obrtniki, ki pa jih »Slovenec« zgolj iz pozabljivosti seveda ni navedel. Storili bomo to mi, ker bi bila škoda, da bi slovenska javnost, predvsem pa obrtniki ne izvedeli dičnih imen onih mož, ki prihajajo na obrtniške  prireditve samo s tem namenom, da bi denuncirali nasprotnikom svoje stanovske tovariše in jim po možnosti škodovali.  Na obrtniškem družbinskem večeru sta bila tudi tale dva gospoda: Fran Pust, trikrat izprašani tesarski mojster, »arhitekt za lesna dela«, kakor se sam imenuje, in odbornik »Obrambne zveze«, ter z Vrhnike     priseljeni     zidar Ivan Ogrin.  Ta dva moža sta prevzela rabeljski posel, da denuncirata svoje stanovske  tovariše   »Slovencu«, da jih more postaviti na pranger. Navedli smo ta dva vzorna obrtnika, da se jih vedo stanovski tovariši čuvati in da jim v bodoče pri svojih prire-litvah pokažejo vrata, ako bi se še kdaj hotela  štuliti  kot  ogleduha v njihove vrste.   »Slovencu« pa povemo, da nam je popolnoma prav, ako skrbi na svoj način za reklamo za na-
še obrtnike, saj so njegovi napadi samo reklama za nje, pripravljen pa naj bo, da se bomo tudi mi jeli posluževati enakega orožja, a ne samo proti maloštevilnim klerikalnim obrtnikom, ampak v prvi vrsti proti tistim faktorjem, glede katerih so klerikalci najbolj občutljivi. Politična borba se je v zadnjem času nekoliko ublažila, a kakor se zdi, bi gotova klerikalna gospoda zopet rada boj na nož. Dobro, mi smo pripravljeni! A gospodje si naj pripisujejo posledice, ki jih bo imel ta boj na nož, sebi in svojemu postopanju. To je naša zadnja beseda!
Radi celjskega gimnazijskega vprašanja je v sredo konferiral ministrski predsednik baron Beck s slovenskimi štajerskimi politiki. Te konference so se udeležili dr. Juro H r a š e v e e , dr. Vekoslav Kuko-v e c , dr. P 1 o j , dr, H e n k o v i č in dr. Korošec. Posvetovanje ni imelo nobenega uspeha, ker vstraja vlada na svojem, Slovencem sovražnem stališču. Kakor smo informirani, so slovenski udeleženci konference zahtevali, naj se slovensko-neinški samostojni gimnazijski razredi v Celju preosnujejo v popolno slovensko višjo gimnazijo, a baron Beck je to zahtevo odklonil, češ, da bi Nemci nikdar ne dovolili v to, da bi se v Celju ustanovila višja slovenska gimnazija. Kakšne protipropozicije je Slovencem stavil ministrski predsednik, nam ni znano.
Napredni slovenski deželni goriški poslanci so se sešli v četrtek na sestanek v Gorici, na katerem so se združili v »Slovenski klub«, ki ima obsežen program. Vstop v klub ni zabranjen drugim slovenskim deželnim poslancem, ki hočejo skupno delati za resnični blagor našega naroda na Goriškem. Klub šteje sedaj 8 članov.
— Kandidat za dopolnilno volitev v goriškem slovenskem velepo-sestvu od strani društva slovenskih veleposestnikov je g. Ivan S a v n i k, župan v Biljali pri Gorici. Želeti je, da odpadejo vsi oziri in pomisleki ter da izvolijo slovenski veleposestniki za svojega poslanca g. Savnika, na kar se »Slovenski klub« pomnoži za enega člana. Klerikalci spletkarijo in intrigirajo radi česar je treba solidarnega mistopa vseh neklerikalnih veleposestnikov.
— Jubilcjske smodke. Letošnje leto uam je prineslo obilico j ubile j-skih stvari. Imamo jubilcjske krone, jubilejske znamke in tudi že j ubile j-ske smodke. Te smodke so dobre in drage. Vsaka teh smodk je seveda ovita s papirnatim trakom, in zaradi tega traka smo danes vzeli pero v roko. Kolikor vemo, je danes monarhija avstrijska še neodvisna država in ima svoje državne barve in embleme. Trakovi na jubilej skih smodkah pa so napravljeni v pangermanskih barvah. To je napram cesarjevi osebi vsaj skrajna breztaktnost, napram nenemškim narodom pa predrzna provokacija, zaradi katere upamo, da bodo v državnem zboru prizadetim in odgovornim osebam po zaslužen j n navili pangermanska ušesa.
— Imenovanje pri državni železnici. Uradniški aspirantje so postali H. L a m p e 1 v Gorici, Ed. Pospi-š i 1 pri ravnateljstvu v Trstu, Teodor R a j č e v i ć v Herpelje - Kozini in Ed. Voh v Trstu. Premeščeni so aspirant R. B e s 1 a n iz Kanala v Gorico, asistent R. Holoubek k ravnateljstvu v Trstu, asistent Jos. M o r a v e c od ravnateljstva k prometni službi v Trstu, aspirant Ari. K a g n u s iz Ljubljane v Kranj in asistent Em. H a i 1 iz Škofje Loke v Štanjel za postajenačelnika. Kot vo-lonterja sta vstopila Mih. Cap na Bledu in Rib. K o x v Lesen b.
— Iz železniške službe. Edini Slovenec na blejski postaji, gospod asistent Josip Obad, je premeščen in imenovan postaj enačelnikom v Kanfanam v Istri. Radovedni smo, ako bode tudi njegovo mesto na Bledu zasedel Nemec. Iz Jesenic je premeščen g. adjunkt in računodajalec Š m u c v Trst.
— Iz poštne službe. Poštni asistent Anton Klemen čič je premeščen iz Gradca v Št. Vid na Koroškem.
Iz gledališke pisarne. Nocoj (za lože: nepar) se uprizori priljubljena francoska opereta „Zvon ovi korneviljski" z damama: Gro-szovo in Škrdlikovoter gospodi: Orzelskim, Kratochwilom in Sulikowskim v glavnih vlogah. — V nedeljo popoldne (za lože: par) se uprizori na korist igralskemu osobju velika opremna komedija „P o to vanje okoli zemlje v 80 dneh", v kateri nastopi vse dramsko csobje.
Slovensko gledališče. (Konec.) Tudi o tretji enodejanki „Vam-pirju", „komediji" v osmih prizorih, veljajo gori omenjene sentenoe, toda s to razliko, da se je avtor v nji izognil močnih soeniČnih efektov. Ker pa je ta enodejanka najbolj monotona v svojem bistvu, skoro brez vidnega zapletka ter skoro brez vsake gradacije, in ker se je po prekrasni igri ge. Borštnikove v „Veliki laži"
vprizorila  jako   slabo,  je vplivala močno na gledalce.   Vem, da sem s svojim načinom referata napravil slabo uslugo   onemu  gledališkemu občinstvu, ki se briga samo za končni rezultat kritike in zato zahtev« svoj absolutni:   „Križaj ga!u ali „Venčaj ga!u — Podal pa sem raje pot k temu rezultatu; kolikor je bilo možno sem skušal najti vzroke in postanek raznim stranem tega cikla; s tem sem jih želel približati razumevanju, v razumevanja pa leže že same ob sebi skrite rezuitirajoče vrednostne enote našega cikla. Če bi se morda g. R o-bidi   enkrat   posrečilo   najti  pot v svojo notranjost,  da  bi ne stal svoji drami nasproti kot hladnemu objektu, temveč bi jo  znal  asimilirati  v svoj lastni subjekt, da bi se razgibal v nji bolj s čutom nego s kalkulom, tedaj bi bilo možno izpregovoriti odločno — in zadnjo besedo o njegovi dra-m a tiski potenci.   Za sedaj pa naj na krivdi za neuspeh  zadnjega večera pr jateljski participira z gg. igralci, delni uspeh druge enodejanke pa naj po bratovsko deli z go. Borštnikovo. In vendar je bil zadnji večer kljub vsem tem neugodnim predispo-zicijam nad vse srečen za go. Bor št n i k o v o.   Precizno  opisati vsa ona imponderabilija, s katerimi razpolaga ta umetniška duša, kako se ji posreči vse, pa tudi vse — od bolestne nestanovitnosti histerične Mary do pikantno markirane meglenosti po Šampanjcu, od tiho vabljenj a, komaj vidnega v mimiki in gestah, do lascivnih alur koketne zapeljivke — ocrtati to bi se reklo pisati novo oceno. Gospa Danilova,   ki  so ji  bili vročeni cvetlični darovi in ki jo je občinstvo k slovesu prijazno a k Umiral o, je storila iz teoretične osebe Josi, kolikor se je pač dalo. Dobri so bili gg. Danilo, Toplak, NuČič in Povhe. G. Kreisova, ki bi bda imela igrati v Irmi pretkano, poltanostrastno žensko, si še ni bila otresla vsega pepela raz krilo svoje predzadnje vloge „Pe-peike".   G. Dragutinovičje igral dr. F ras a povsem brezbarvno; mesto da bi podal moža, ki je definitivno prebolel akutno srčno bolezen in ki se s prevladajoČo ironijo maščuje nad bivšo ljubico, se je popolnoma po nepotrebnem vznemirjal in prepiral in je zadušil tako dober del dijaloga.   Gledališče   je   bilo skoro prazno. Dr. P. G.
Ka{ i* z maturo iz slovenščine ? Ministrstvo za nauk in bogo-častje še doslej ni izdalo naredbe v zrelostnem izpitu iz slovenščine na naših srednjih šolah. Tudi naš dež. šolski svet še ni ničesar ukrenil. In kakor slišimo, je na neki kranjski gimnaziji ravnateljstvo dijakom že naznanilo, da jim iz slovenščine kot učnega jezika ne bo treba delati zrelostnega izpita. Ker se nam zdi to popolnoma neverjetno in nemogoče, da, naravnost izključeno, pozivamo slavni dež. šolski svet, da odredi kmalu vse, kar je v tej stvari treba ukreniti. Doslej sta pri nas dva učna jezika v gimnazijah in realkah; izmed teh dveh se nikakor ne sme omalovaževati ali zapostavljati slovenščina, ki je materinščina naše mladine in zajedno prvi deželni jezik, pa naj bo to gospodom pri naši slavni vladi po volji ali ne.
Družbi sv. Urila in Metoda
je poslalo akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradon 289 K 21 v, čisti prebitek uprizoritve igre „Revizor" v Mariboru, dne 15. maroa t. 1. — Gosp. notar Janko Rahne je pridobil ob kazenski poravnavi N.—R. naši družbi 10 K. — Rodoljubni g. Steiner, gostilničar na Opekarski oesti v Ljubljani, je daroval naši družbi 40 K. Hvala iskrena!
Čudno, da nekatero trafiko In prodajalne, ki so na glasu, da so narodne, še sedaj niso naročile razglednic družbe sv. Cirila in Metoda.
Računske listke so naročile sledeče gostilne: Ivan Muiler za Mici Hočevar, Zagorje; restavraoija „Seidelu pri južnem kolodvoru v Ljubljani; gostima Deisingerjeva v Škofji Loki; hotel pri »Maliču" v Ljubljani; Bergmann, gostilna na Rožniku; Ivanka Sever, gostilna na Šmarni gori; M. Lončar, Tržič na Gorenjskem; Legat, restavracija v Lescah; IvankaKimoveo, restavraoija pri „Lipiu v Ljubljani; Auerjeva gostilna v Ljubljani; Nežika Podrekar-jeva „Narodni domu v Ljubljani; Minka pri „Lloyduu v Ljubljani; gostilna Mikuževa v Ljubljani; Steiner, Trnovo; gostilna pri „Rožiu v Ljubljani; Jnvančič, gostilničar, Zidan most.
Akademifa. V nedeljo 29. t. m. ob 8. zvečer predava v „Mestnem domu" g. dr. Ernest Miler, vse-učiliščni profesor iz Zagreba, o „0 pr a viČenosti sociologije".
Predavanje. Opozarjamo na predavanje, ki je priredi „Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Vodmatski okraj" jutri ob 4. pop. v gostilniških prostorih g. Zakotnika št. 18 v Mostah pri Ljubljani. Predaval bo magistratni koncipist g. Janči-gaj  o   narodni organizaciji.
K obilni udeležbi se vabijo člani društva ter prijatelji napredka.
Telovadno društvo „Sokol II.'1
V Lfubl|ani opozarja tem potom vse svoje člane na ustanovni občni zbor, ki se vrši jutri ob 10. dopoldne pri Steinerju v Trnovem.
ljubljansko učitellsko društvo si je izvolilo na občnem zboru, dne 26. t. m. za bodoče leto ta-le odbor : JakobDimnik, predsednik; Marija Marout, predsednikova namestnioa; Vandelin Sadar, taj -nik; Jakob Fnrlan, blagajnik; Karel Wider, knjižničar; Josip PavčiČ, pevovodja in Karel J a-voršefe, odbornik. V socijalni odsek za izvenšolsko delovanje so bili izvoljeni gg Pran Črn ago j, Janko Likar. Anton L i k o z a r, Andrej Rape in Fran Skulj.
Zabavni večer priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvonu v nedeljo, dne 29. t m. ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih gospoda Zupančiča na Martinovi cesti, in sicer s sledečim sporedom: 1) Zborovo petje: F. S. Vilhar: „Bojna pjesma", A. Schwab: „Izgubljeni ovetu, Fr. Gerbič: „Slo-vanski brod", Mangolt: „Moj dom"; kakor tudi več solo spevov s sprem-Ijevanjem klavirja. 2.) Dva komična kupleta, z! ožil in uglas bil A. Sachs, katera se naslovno glasita: „Esklep i jad ujtata" ali „Gigerl iz Devete dežele" ter „Kdo more za to, če res je tako". Vstop prost; vendar se pa prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo. Opozarjamo naše zavedno občinstvo, da se blagovoli udeležiti tega večera, ker bode za zabavo in smeh v polni meri skrbi j eno.
Slovensko   pevsko društvo Slovan" za Krekovo in Trnovo ima jutri ob  pohipetih  popoldne pri Steinerju  na   Opekarski   cesti svoj redni občni zbor.
Skvpnla skušnja „Ultsbene Matice11 je v nedeljo ob pol 11. dopoldne v pevski dvorani „Glasbene Matice".
Simon Gregorčičevo lavno knjižnico in čitalnico v Vegovi
ulici štev. 2 je obiskalo v preteklem tednu, t. j. od 20. do 27. marca skupno 599 čitateljev. Povprečni obisk je znašal torej 85 oseb na dan.
Simon Gregorčičeva knjižnica in čitalnica se drugi teden razdeli. Knjižnica se preseli na Glavni trg št. 17 (v Kendovo hišo), Čitalnica pa se razširi na dosedanje knjižnične prostore. Obisk čitalnice kakor knjižnice tako rapidno raste, da je ta sprememba nujno potrebna.
Pomanjkanje knjig se kaže v Simon Gregorčičevi knjižnici. Število čitalcev je naraslo na 700, a knjig ima knjižnica komaj 1400. Skoraj vse knjige so v rokah in od 30 zaželjenih knjig je velikokrat možno dobiti le eno. Simon Gregorčičeva knjižnica vrši tako važno kulturno delo, kot malokateri drugi zavod v Ljubljani. To vam je del ljudske akademije. Zato bi pa bilo zelo potrebno, da priskoči kdo knjižnici na pomoč. Manjka ji knjig, manjka ji denarja za nakup knjig. Ali ni rodoljubov, ki bi žrtvovali nekaj knjig, če že ne nekaj knjižnic svojemu narodu? Ali ga ni mecena, ki bi dal nekaj tisočakov, da se pomnoži knjižnica na 4000 knjig? Kako hvaležni bi bili čitalci, kako rodoljubno delo bi bilo to!
Bedni občni zbor gostilničar-
SkO Sadruge Je bil včeraj popoldne
V veliki dvorani „Mestnega doma" ob udeležbi kakih 220 Članov. D a o h s, Avgust Zajo in Maček so silno agitirali proti sedanjemu načelniku g. T o s t i j u , da bi ga spodbili od njegovega načelstva, pa se je stvar nekoliko ponesrečila. Občni zbor je pokazal, da se ljubljanski gostilničarji in gostilničarke ne dajo komandirati od nikogar. — O tvoril je zborovanje g. načelnik Tosti, ki je proglasil sklepčnost, pozdravil navzoče ter podal splošen pregled o delovanju zadruge v preteklem letu kot 16. od njenega obstanka. Zadruge se povzpela tako daleč, da ima zdaj nekaj pomena, dasi gostilničarji še nimajo vseh onih pravic, kolikor bi bilo želeti. VpoŠteva zadrugo zdaj vlada in ministrstvo. Govori se, da se pri zadrugi mnogo porabi in potroši. Fomisliti pa je, da se brez stroškov ne da izhajati. Ako zadruga zdaj še ne doseže vsega, bodo pa nasledniki uživali tem lepše uspehe od sedanjega truda. Govornik želi, da bi zadruga napredovala v korist svojih Članov. Nato se je oglasil k besedi g. Avguštin Zajo, ki je pred zborovanjem grozil, da bo dal poročevalce listov izključiti od zborovanja, pred vsem seveda našega poročevalca. Gospod si je pa stvar premislil in le želel, naj bi se v poročilu o zborovanju ne delale opazke in ne prinašale kake osebnosti. Tudi g. Daohs je bil zato, da ostanejo poročevalci, zagrozil pa: „če bodo kritizirali in ne poročali stvarno, ne bodo nikdar več smeli prisostvovati!" Drug ni imel nihče nič zoper poro-čevaloe. Nato se je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora. K temu se je oglasil  g. Daohs,   češ,   da se
računski zaključek za leto 1906. ni tako pregledal, kot bi  se  m ral in da je neka pomota o njem. Gospod Tosti pojasni, da je dotična pomota nastala vsled tega, ker se je znesek 91 K za najemnino za pisarniške prostore   zadruge   vknjižil  v posebno knjižico.   Mestni   magistrat  je kot obrtna oblast potrdil račune, ko se mu je stvar  pojasnila  in dokazala, kakor je v resnici. Gosp. K en d a je opozoril Dachsa, naj bi se bil oglasil k rač. zaključku za 1. 1906, ko se je šlo zato, da se računi odobre, to je lani, ne pa zdaj post festtum, ko je vsa stvar že odobrena.   Lstno poročilo o delovatiju   zadruga je podal tajnik gosp. P i n t a r. Da« 18. septembra se je priredil »plomi gostilni-Carski shod v Ljubljani. Uspel je veličastno.   Zadruga je preskrbela popoln stenogrančen zapisnik o njem. Sklenjeiiih  13 resolucij  se je odposlalo na določena mesta. Državni poslanec Hribar je v ministrstvu interveniral glede zahtev, ki so bile izražene v resoluciji, poslani tja. Ministrstvo je že poslalo po informacije. Zahtevi, da se odpravi deželna vinska klet, se ni ugodilo,  češ,   da je klet privatna  last  kmetijske družbe kranjske. Pivovarniški kartel je hotel gostilničarjem zadati hud udarec s povišanjem cene piva, a se je ta udarec odbil. Sporazumno z zadrugo so sklenili pivovarnarji, da novim gostilničarjem ne dado  nobenega kredita.   Zadruga je sklenila uvesti delavski red za gostilničarski obrt. Bil je en občni zbor,   odborovih  sej je bilo 20, pomožnega odbora 9. Uradnih vlog je došlo in  se  rešilo 278. Odposlalo se je  pisem,  okrožnic itd. 2238.   Prirastlo je zadrugi 47 novih Članov, izstopilo jih je 31. Podelilo se je  6 novih koncesij,   11 jih je ugasnilo, deloma vsled smrti konce-sijonarja.  V znak sožalja so navzoči vstali s sedežev.   Vseh Članov ima zadruga 286. Stroški gostilničarskega shoda zadruge niso mč obtežili, ker so jih pokrili dohodki.   K temu poročilu se je oglasil g. Avg. Zajo, ki je rekel: O gostilniČarskem shodu se je reklo, da je nepolitičen. Vendar se bere v tiskanem poročilu,  da so gostilničarji v pretežni večini v taboru   narodno-napredne   stranke. S tem se uganja politika. G. K e n d a opozori predgovornika, da je ravno on na dotičnem shodu uganjal politiko, ko je  govoril  o volitvah, ter citira dotične stavke, ki potrjujejo njegovo trditev in vsled česar je g. Zajo umolknil.   Gosp. M a č e k je vprašal, v koliko je vršila zadruga sklep gostilničarskega kongresa, ki je imel namen preprečiti, da ne spravi kartel gostilničarjev v stiske? Zakaj se   ni   sklioal  takrat  sklenjeni pomnoženi odbor? Zakaj g. načelnik ne pokaže in  ne   prebere anonimnega pisma, ki   ga je   dobil   glede zadruge?   Gosp. Tosti je odgovarjal, da je glede prvega vprašanja zadruga storila vse, kar je mogla.   Kartel se razbije, Če bodo vsi gostilničarji solidarni. Pomožni odbor se je že sklical, a je prišlo nanj več članov z dežele nego   iz   Ljubljane.   Na anonimna pisma se govornik ne  ozira. Kdor jih piše, naj se tudi podpiše, Če je pošten   mož   s   poštenimi nameni. Letno poročilo  se je  nato odobrilo. RaČnnski zaključek za leto  1907 izkazuje 2969 K 48 v  dohodkov in 1601 K 70 v stroškov. Premoženje zadruge znaša  1617 K 98 v,  v blagajni je 1367 K 78 v.   Za računske preglednike je poročal gosp. Polak. Vse knjige  in   računi  so   se vkljub strogemu    revidiranju   našli   v najlepšem redu.    Predlagani absolutorij tajniku se je soglasno  sprejel. Nato so   prišle   na  vrsto   volitve. Gosp. K en d a  je   prečit al listek,   ki so ga anonimni   „zavedni gostilničar j ia poslali na veČino Članov in na katerem se bere, da bo novi odbor, v katerem naj bi bil za načelnika g. Maček, za poduačelnika pa Dachs, odpravil vse globe, „nepotrebni" davek pri zadrugi „ter tudi to, kar vas najbolj teži, to je bolniška blagajna".  Kdo so ti zavedni gostilničarji",  ki  toliko obetajo?   Ali je  g. Maček res kandidat za   mesto    načelnika?   — Govornik   predlaga,    da   se   volitev vrši z vzklikom in da se izvoli za predsednika  dosedanji  zaslužni načelnik g. Tosti. Daohs smatra glasovanje z vzklikom za terorizem.   „Mi se ne dama".   Predlaga   volitev   z listki. Gosp. Avg. Z a j o lamentira nato o žalostnih razmerah „med nami". Vsak bi bil rad načelnik!   Strankarstvo se je uvedlo v zadrugo,  ki jo morajo voditi nestrankarski možje.   Proč s sedanjimi razmerami! Dachs pravi: Sodnikov si ne bomo volili, sodnikov, ki bi nam diktirali kazni in globe po krivici. Naš denar je v zadrugi. (Ironični klici:  Naš,  naš!)   Ne rabimo nobenega  davka!   (Gosp. Krapeš: Predlagam konec  debate!)   Ne veš, kaj je debata! G. Tosti opozarja, da se  globe izterjujejo  le na podlagi razsodb razsodišča. Daohs: Sodišče naj  sodi, od  koga  se  ima^ izterjati globa.   Tam  se   sodi pošteno, tukaj pa ne!  (Klici ogorčenja: Za te  besede  boš   dajal  še odgovor!)
Gosp. Tosti je nato odredil, naj se oni, ki so zato, da se volitve vrše z vzklikom, pomaknejo na desno stran dvorane,   kdor  je pa   zato,   da z listki, naj gre na levo.  Daohs stoječ na levi:   nLe sem, le sem!" Gospe in gospodične, na katere je menda Daohs   računal,   da   bodo   ž njim potegnile, so vse odhajale na desno. Dachs:    „Babe še ne vedo, za kaj se gre!" Tu bi jo bil pa Daohs kmalu pošteno   skupil.    nMe  nismo nobene babe," so klicale dame in tudi gostilničarji so jih Daohsu povedali, da se ima v dostojni družbi dostojno obnašati.   Končen efekt je bil, da je pri Daohsu ostalo kakih pet oseb,  ki jih je pa bilo sram, da so se dale temu človeku pregovoriti — in odšle so skozi vrata. Na desni stoječi so Daoh-sovo blam&žo pozdravili z viharnim ironičnim ploskanjem. Ko so se zbo-rovalci vsedli zopet na svoje prostore, je bil za načelnika soglasno izvoljen g. Tosti, kar je bilo pozdravljeno z živahnimi živioklioi in ploskanjem.    Proti   je   glasoval le Dachs.   Za podnačelnika je bil isto-tako soglasno izvoljen g. Fran Kra-peš, proti je glasoval le Daohs. Tudi ostale volitve so se vršile soglasno in so bili izvoljeni: v odbor gg.: Fran Anzlin, Viktor Petsche, Anton Tonejeo in Jakob Trontelj; za njih namestnike gg.: Emil Kržiš-n i k , Martin  L a m p c r t  in Rudolf Škulj: v odbor pomočniške bolniške blagajne gg.:   Leon Pogačnik in Rudolf Stritar; za namestnika pa g. Juri MarenČe; v nadzorstvo pomočniške bolniške blagajne g. Ivan Stritar,  za namestnika g. Anton Steiner, v razsodišče pa g. Peter Krisch.   Nato je prebral zadružni inštruktor gosp. dr. Blodi g glavne točke pravil po novem obrtnem redu. Sprejeta so bila ta pravila soglasno in brez spremembe. Kot eno važnejših točk omenjamo, da se bodo gostilniški in kavarniški vajenci zavarovali pri zadružni bolniški blagajni in ne pri okrajoi.   Pri raznoterostih se je podelila g. Tostiju nagrada 400 K. Na vprašanje,  doklej  bodo gostilničarji zastonj prodajali smodke, je odgovoril g. načelnik, da je storil vse potrebne korake, kakor tudi župan Hribar, da dobe gostilničarji in ka-varnarji primerne procente, da pa še ni   nobene   rešitve   od ministrstva. Kadar pride rešitev, se bo sklepalo, ali se Še prodajajo ali ne.   Ko se je potem g. Tosti zahvalil zadružnemu inštruktorja g. dr. Blodi gu, koncept-nemu pristavu g. Ruoniku in g. Fran-chettiju kot predsedniku dež. zadružne zveze za njih naklonjenost ter obljubil,  da hoče skrbeti za člane kot oče za svoje otroke, je bilo zborovanje končano. — Nato je bil pri g. Krischu prijateljski sestanek, na katerem se je izreklo mnogo lepih napitnio, in sicer gg. Tostiju, dr. Blo-digu, Kendi, gospem in gospodičnam, ki kažejo vedno več stanovske zavednosti, zavednim gostilničarjem in ka-varnarjem ter obč. svetnikom  ki so bili pri zborovanju, gg. Franohettiju, Bergantu, Goršetu in Lenčetu.
Postal oficifanti — pozor! Ljubljanska podružnica poštnih onci-jantov in a s pir an to v se je odcepila od deželne zveze poštnih onoijantov in aspirantov v Trstu ter sklicuje na dan 1. aprila ob 8. zvečer posvetovanje za ustanovitev deželne zveze II. s sedežem v Ljubljani. Tovariši na deželi se naprošajo, da se po možnosti udeleže posvetovanja, katero se vrši omenjenega dne v „Prešernovi sobi" gostilne pri „Novem svetu", Marije Terezije cesta.
„Društvo davčnih izterjevalcev na Kranjskem" ima svoj občni zbor za drugo društveno leto dne 5. aprila ob 9. dopoldne v gostilni pri „Novem svetu" v Ljubljani. Tozadevna vabila so se že razposlala vsem kranjskim tovarišem.
Noto drultvo. Ustanovilo se je „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Vrhnika".
V okrajni cestni odbor brdski
so izvoljeni g. Franc Majdič ml., posestnik na Viru, kot načelnik in g. Franc Šimenc, posestnik in župan v Dolu, kot njegov namestnik.
Pogreb. Dne 25. t. m. popoldne so pokopali v Kranju gosp. Franca Jegliča, c. in kr. ritmojstra v 2. tren-skem polku, imetnika jubilejske spominske kolajne in vojaškega službenega znamenja 3. vrste, ki je nenadoma preminul dne 28. februarja t. 1. v Požunu na Ogrskem v 44. letu svoje starosti. Truplo se je prepeljalo v domovino na željo pokojnikovega očeta g. Jakoba Jegliča v Spodnjih Dupljah pri Tržiču. Umrli je bil brat kamnoseškega mojstra in hotelirja g. Rudolfa Jegliča v Kranju.
Priznanje. Nadučitelj gospod Martin H ume k in učiteljica gdč. Franja Zemljanova v Boh. Bistrici sta dobila za vneto službovanje priznanje od dež. šolskega sveta.
Harodna čitalnica v Ribnici uprizori v nedeljo, dne 29. marca popoldne ob pol 4. žaloigro »Krivo-prisežnik" kot ljudsko predstavo ob fttiEatnh oenah.   Sedeži a 60 v, sto-
jišča a 20 v. Predstava se vrši na korist društvu za varstvo otrok !
Ogenj. V Žabji Luži pri Novem mestu je pogorel hlev Ign. Murna. Škode je 1200 K.
Na kmetijski soli na Grmu je bilo v nedeljo 22. t. m. poučno predavanje o prašičji rdečici in o cepljenju prašičev proti tej bolezni Udeležba je bila prav mnogoštevilna, ker se je zbralo 97 gospodarjev. Predaval je višji okrajni živinozdravnik O. Skale.
Vi o m. Mizar Gvidon Ladič iz Hrenovioe pri Postojni in delavec Alojzij Lorenzutti iz Izole sta v no5i od 10. na 11. januarja vlomila v skladišče tvrdke Cisilino & Peteani v Trstu in ravno pobirala denar iz blagajne, ko so ju presenetili. Prvi je pred tržaškimi porotniki obsojen na 5 let, drugi pa na 2 leti težke ieče.
Is Zagorja ob Savi, V nedeljo. 22. t. m. je priredil naš pevski klub „Zagorje- v salonu g. R. Mihelčiča v Toplicah dramatično predstavo *„Cigani" združeno s konoertom, pri katerem je sodeloval naš slavni tamburaški zbor. D.orana je bila vsa polna in občinstvo je z zanimanjem sledilo i^ri. Igralci in igralke so rešili Častno svojo nalogo in vsak je po svojih močeh pripomogel, da je igra zares dobro uspela. Pevski klub je nato zapel nekaj krasnih mešanih in moških zborov pod spretnim vodstvom svojega pevovodja, nadučitelja gosp. Levstika. Ta večer smo se zopet prepričali, da klub vidno napreduje od dne do dne, kar je zasluga nje govega požrtvovalnega in neumorno delujočega pevovodja. Hvaležni smo pevskemu klubu na vsej prireditvi in pričakujemo, da nas kmalu zopet razveseli z enakim večerom ter mu kličemo: Krepko in neustrašeno naprej po začrtani poti na delu za narod!
Iz Trbovelj se poroča, da se vrši tamkaj v ponedeljek občinska seja, pri kateri se bo obravnavala prošnja hrastuiške nemške šole za podporo 600 K. Nesramnosti, da se ti ljudje upajo sploh prositi za kako podporo in še večji nesramnosti, da kar določijo vsoto, katera se jim mora dati, bodo gg. občinski odborniki gotovo pošteno odgovorili! Zanesemo se!
Odlikovanja. Štajerska kmetijska družba je letos razen že imenovanih podelila še nastopna odlikovanja : Zlato kolajno dr. G. I p a -viou, zdravniku in posestniku v Št. Jnrju ob juž. železnici. Srebrno kolajno posestnici Ani Drolc v Laškem trgu in K. Valentiniču, upok. nadučitelju v Laškem trgu. Bronasto kolajno Avg. Boheimu, pesestnika v Rogatcu Slatini. Pohvalno diplomo šolskemu vodji lv. Cetini v Laškem trgu.
Razveljavljene občinske volitve- Štajersko namestništvo je razveljavilo občinske volitve v Stoproah, kjer so z neznatno večino zmagali Štajercijanoi. Župan1 je v sodni preiskavi radi ponarejanja volilnih imenikov. „Štajerc" previdno molči o tej stvari.
Občinski odbor na Ljubnem v
Savinski dolini je sklenil napraviti v trgu vodovod, ki bo stal okrog 30 000 K in bo iz visoČine 50 m ter daljave 2400 m dovajal na sekundo 8 litrov izvrstne studenČnice, ki se bo po ceveh razdelila v vsa poslopja trga in v dva hidranta. Napravo vodovoda je prevzela tvrdka Greiniz v Gradcu.
O smrti sodnega pristava dr. Korošca Piše se nam: Zoano je v Celju kakor v Ptuju, da je bil sodni pristav dr. Korošec jako nervozen, znano pa je tudi, da je sodnik v Ptuju, svetnik Glas, še bolj nervozen ter končno, da v je Ptuju toliko posla da je pokojnik imel po dnevu od 9. do 2. in 3. do 8. zvečer dela, vrh tega pa je ša moral skoraj vsako noč delati do polnoči. Vsakemu je razumljivo, da je pri teh razmerah, katere so vse predsedništvu okrajnega kakor dež. sodišča prav dobro znane, jako lahko mogoče, da se odreče mlad, nadarjen in delaven Človek svojemu življenju. Psihologično dokazati je lahko, da je bil dr. Ko-roŠeo nevrasteničen. Mož je stal neposredno pred poroko. On si je prihranil od pičle avskultanske plače znatno vsoto, če je tudi pri starših živel, je vendar to dokaz njegove so-lidnosti. Bil je ljubljenec svojih staršev. Vendar pa je zapustil, ne da bi komu povedal, v ponedeljek popoldne svoj urad, se peljal domov v Celje ter se je v hiši svojih staršev usmrtil. Tega ne bi storil normalen Človek, če se pri vsakem vojaškem samomoru vpelje disciplinarno preiskavo, se mora tudi v tem slučaju zahtevati taisto in sicer mora po našem mnenju zahtevati sodni svetnik Glas to sam. Pri tej priliki se pa naj zaslišajo tudi vsi prejšnji Glasovi pristaši in avskultantje v postopanju zelo nervoznega Glasa proti vsakemu, ne samo proti rajnemu. Predsedništvo bode morda slišalo jato zanimive reči.
Samomor- I« Celja, 27. marca: Včeraj zjutraj se je na Jošefovem hribu nad Celjem bivajoča vdova železniškega uslužbenca T r o b u 1 a, vrgla Čez skale v globino ter obležala pri priči mrtva. Našli so jo ob 7. uri v jutro. Starka — 70 let stara — bila je že dalj časa zmedena ter je gotovo v stanu duševne nerazsodnosti storila ta korak.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem je pridobila po letošnjem občnem zboru že nad 30 novih Članov. Sploh moramo poudarjati, da je ta podružnica izmed vseh podružnic najdelavnejŠa.
Oad Je pičil učenko blanške šole Ano Bence, ko je nabirala cvetlice na Rožnem ob Savi. Zdravnik jo je rešil gotove smrti.
Umrl tO v Pušnicah pri Ormožu posestnik Andrej Verhovščak, vrl narodnjak.
Zlat zaslnftnl kritec s krono
je dobil okrajni nadkomisar v Mariboru Fr. pl. B o u v a r d, ker je rešil nekoga iz Drave.
Poln lonec rimskega denarja
je izoral kmet Brumeo v Leskovou pri Črešnjevou (okraj Slov. Bistrica). V loncu je bilo nad 1200 novcev iz najstarejših časov rimskega cesarstva. Sodeč po letnicah denarja, je bil lonec pokopan okoli leta 238 po Kr.
Slovenski zdravniki, pozor I
Slovenska tržka občina Spodnji Dravograd na Koroškem je razpisala službo občinskega zdravnika. Dober zdravnik bi imel tu mnogo posla, ker bi ga bolniki klioali ne samo na koroški, nego tudi na Štajerski strani. Posebno velikega pomena pa bi bil slovenski zdravnik v narodnem oziru. Zato opozarjamo mlade slovenske zdravnike na to razpisano službo z željo, da bi se našel med njimi mož, ki bi se hotel nastaniti na tako važni narodni postojanki, kakor je Spodnji Dravograd!
Zgorela jO vila Marcheselli v O soj ah na Koroškem.
Prt Bočinju na Goriškem se je ponesrečil Kalan Jožef (Pertovt). — Sel je zvečer na postajo v AvČe. Do postaje je nevarna kozja pot po hribu navzdol. Zašel je na rob ter padel v globočino 40 m. Drugo jutro so ga našli mrtvega; lobanjo je imel prebito in zdrobljeni roki in nogi.
Pod VOZ jO padel med Pečinami in Ponikvami na Tolminskem Andrej Kobal, po domače Golob, tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Zapustil je na smrt bolno ženo in več nedoraslih otročičev. Vzrok: skrajno slaba cesta. Voz pa je bil težek, obložen z deskami.
Rodbinska drama« Zakonskima Bastendjorff v Trstu — mož je pristav državne železnice — je umrla pred 2 mesecema 7 letna hčerka Etni- , lija. Do tega časa sta BastendorfT živela v najsrečnejšem zakonu, ta dogodek je pa ženo tako razburil in rtzžalostil, da si je sklenila vzeti življenje. Predvčerajšnjim popoludne se je odpeljala v Milje, kjer je skočila z enoletno hčerko v morje. Potegnili so ju sicer na suho, toda otrok je že utonil, ker je mati tiščala z vso silo njegovo glavo pod vodo. Nesrečno mater so prepeljali v bolnišnico ter jo proglasili za aretirano. Ko je nekaj ur nato prišel mož k njej, tresla jo je huda mrzlica in ni ga več spoznala. Zvečer se je vrnil Bastendorff v Trst, včeraj zjutraj se je pa ustrelil v glavo in bil takoj mrtev.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od jutri do vštete srede sledeči zanimiv spored: Potovanje skozi vse mogočnosti. Velika fantastična projekcija s 400 metrov dolgim filmom; predstavljanje traja 25 minut. Ponarejalci denarja. (Drama v 10 slikah). Delavčeva sobota. (Komično). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., B., 6., 7. in 8 zvečer.
V panorami-kosmoraml na
Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" od jutri dalje Francoska Švica.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur11 v LJubljani. V službo se s p r e j m e j o: 3 poslovodji za na deželo, 4knjigovodji in korespondenti,
1 potnik, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakture stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajni-čarka, 3 prodajalke, 6 učencev. — Službe iščejo: 4 kontoristi, 3 knjigovodji, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočnike železninske stroke,
2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 12 kontoristdnj, 6 blagajni-čark, B prodajalk, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
„Društvena godba ljubljen-
kil tnnnavfnia rlonaa vVaXai* tj hnf.al«
konoertuje danes zvečer v hotelu „Jušni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri svečar. Vstopnina prosta.
„Društvena   godba ljubljj
Ska" priredi jutri zvečer v gostilni pri „Levu" (Marije Terezija cesta) društveni koncert za člane). Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Slovensko akademično društvo „Ilirija11 v PragL Tretji redni
občni zbor slovenskega akad. društva „Ilirija" v Pragi se vrši dne 31. marca ob 8. zvečer v „Cernem Pivovaru" na Kari. nam. Slovanski gostje dobrodošli !
Jubilejna razstava v Pragi. Z dnem 1. majnika t. 1. začenja izhajati v Pragi v slovenskem jeziku pisan časopis, ki se bo imenoval »Jubilejna razstava trgovske in obrtne komore v Pragi« z nebrojnimi, krasnimi ilustracijami in z bogato in prav zanimivo vsebino. To pa radi tega, da se bodo mogli i ti, kateri ne morejo priti osebno na razstavo v Prago, seznaniti z njenim obširnim programom, z obrtnijo in trgovino češko. Navajamo tukaj nekoliko vrst iz tega mnogo obetajočega časopisa: Na razpro-stranem, krasnem razstavišču v Kralo vski Obori v Pragi je že narastlo skoro celo mesto, in vsi slovanski narodi pričakujejo z velikim zanimanjem odkritje tega krasnega spomenika vztrajnosti in dela. in se vesele onega trenutka, ko tisoče in tisoče posetnikov napolni lepe in široke pasaže, mogočne kolose zidanih in železnih stavb in manjše paviljone, ki so s finim okusom razpostavljeni med krasnimi skupinami dreves in tihotnimi parki, kateri željno pričakujejo prvih poljubov toplega pomladanskega solnca, da bi zazeleneli o polni krasoti in tvorili živo okrasje jubilejne razstave. Program neštevil-nil in skrajno zanimivih zabav jubilejne razstave v Pragi: Svetovno gledišče kinematografičnih čudes — zagonetna palača iluzij. — Potovanje na mesec z zrakoplavom. — Zakleti grad. — Na severnem tečaju. — Vhod do zlatih rovov. — Zimski športi v sredi leta. — Dežela otročjih iger. — Japonci in gejše v azijski čajarni. — Afrikanski Habešani v domači vasi. — V morju luči 40.000 električnih žarnic. — Največji češki godebni zbor in koncertna dvorana. Naročila in predplačila (5 K) na časopis sprejema administracija lista: »Cement Železo a Beton«, Praga — Vinohradv, Halkova č. 56.
Trdovratnež. Snoči je prišel v neko tukajšnjo gostilno 571etni mizar Valentin F. ter si tam privoščil dobro merico vina. Ker je hotel oditi, ne da bi bil poravnal dolg, ga je seveda gostilničar nanj opozoril. Možu pa nikakor ni hotelo iti v njegovo trdo glavo, zakaj da bi moral vino plačati. Ker je ostal pri svoji trdo-vratnosti, je prišel stražnik in T-ja aretoval. Prepričali so se potem, da vinski brat ni bil brez denarja in da je bil tak« trdovraten, kajti pri sebi je imel 40 K in hranilnično knjižico z vlogo 490 K.
Onesvestila se je danes dopoldne 801etna Neža Jerasova, stanujoča v Sodarski stezi št. 4, in so jo prepeljali v deželno bolnišnico.
Nesreča. Včeraj je doma na stopnicah padla 631etna kočarica Ana Verbajsova iz Podbroj pri Smartnem v litijskem okraju in si zlomila pod kolenom desno nogo. Pripeljana je bila v deželno bolnišnico.
Tatvina. Gostilničarju g. Ivanu Pavšku je bila včeraj v domači gostilni ukradena 44 K vredna pelerina s kapuco.
Delavsko gibanje. Včeraj je prišlo iz Amerike 40 Slovencev, 132 Lahov" je šlo v Kočevje, 7 pa v Rudol-Fovo. — 11 Hrvatov je šlo v Beljak, 15 pa v Heb.
Izgubljene in najdene reči. Po-sestnica Frančiška Pojetova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Našel je nekdo na Št. Peter-skem nasipu malo svoto denarja. Denar je dobiti na Poljanski cesti št. 9 v gostilni pri »Črnivcu«.
Pozabila je neka dama v delikatesni trgovini gospe Ivanke Jančeve v \Volfovih ulicah zavitek, v katerem je žensko krilo, kjer ga lastnica zopet dobi nazaj.
Kranjski deželni zbor.
(Seja dne 28. marca.) Ustavni odsek.
Pri včerajšnji prvi seji ustavnega odseka, katere se je udeležil tudi deželni predsednik, se je ob navzočnosti vseh članov v splošnem razgovoru, ki so vanj posegli zastopniki vseh strank doseglo, da se današnji seji deželnega zbora predloži načrt zakona, ki se ž njim ustavni odsek določi v permanenci. Podrobna vprašanja se še niso razpravljala, pač pa se je v splošnih potezah sprejela podlaga, ki se bo na nji odsek dalje posvetoval. Soglasno se je izvolil za poročevalca dr. Šusteršič. Po dosedanjih razpravah se sme zaresno upati, da bo odsek do prihodnjega zasedanja deželnega zbora, meseca junija letošnjega leta, volilno preosnovo sporazumno z vsemi strankami izdelal. Od-
sek je izrazil željo, naj se deželM zbor ne zaključi, marveč le odloži.
Seja deželnega zbora.
Začela se je seja zopet šele (,u V« na 12.
Poročilo dež. odbora zastran rnj_| nolih volitev se je na predlog dr. Jsu. steršiča odstavilo z dnevnega reda.
Dalje je zbornica na predlog dr. Šusteršiča sklenila, ker   se poročilo! ustavnega odseka ni moglo natisnit; da se sme poročati ustno.
V svojem ustnem poročilu je dr. Susteršič rekel, da ustavni odsek y ni končal svojega dela, kar je p&« umevno, ker sega reforma globoko v politične razmere. Da bi se moglo \| ustavnem odseku dokončati začeto! delo in ker je upanje, da se doseže po. polno porazumljenje, naj se sklene zakon, ki proglasi ustavni odseki permanentnim.
Zakon je bil soglasno in brez debate sprejet.
Nujni predlog
so vložili dr. Krek in tovariša, glede I ustanovitve trgovske šole    v Ljubljani.
Dr. Krek je utemeljeval pred-1 log. Skliceval se je najprej na sklepi dež. zbora iz 1. 1901. glede ustanovitve višje trgovske šole. Današnji predlog je nekoliko različen od takratnega sklepa. Dež. zbor je mislil pri svojem sklepu na višjo trgovsko šolo z značajem dvojezičnosti, zdaj pa se predlaga le dvorazredna, a slovenska šola. Ta šola naj se čim prej ustanovi. Dež. odboru se določa 6000 K kredita in se mu naroča, da pri vladi izposluje subvencijo. Govornik je trdil, da je trgovsko šolstvo v Avstriji najlepšo razvito, tako da se avstrijske učne knjige rabijo celo v Nemčiji. Država ima veliko svoto v proračunu za trgovsko šolstvo, a naša de žela ne dobiva ničesar. Govornik je pojasnil ustroj dveletnih trgovskih šol s pripravljalnim značajem in j>o-udarjal, da bi se pri trgovski šoli moral ustanoviti tudi tečaj za zadružništvo. Diference, ki se pojavljajo, ali bodi šola akademija in dvorazredni ca, so brez pomena. Vzgajati morajo ene in druge praktične trgovce, danes potrebujemo praktičnih trgovcev in ne velikih trgovcev. Vprašanje akademiji mora ostati odprto. Nikar ustanavljati šol, kjer bi vzgajali osebe, ki morajo iskati kruha drugod V tem oziru je treba reformirati vse naše poljedelsko in obrtno šolstvo. Pri tem delu bomo prišli do prepričanja, da veliko besed in gesel, ki se izine-njajo, sloni na neznanju in na zaostalosti. Govornik se je spustil v razino-trivanja o konsumentih in producen tih itd. Na kmetih, tudi kjer se izdaje preveč za cunje (Dr. Tavčar: Samo za rožce) je kmet bolj konsumont kot producent (!!). Naj kdo stoji na kakršnemkoli stališču, eno je gotovo, da je vsem treba izobrazbe. Govornik upa, da bo že na jesen mogoče otvoriti to šolo. Veliko bo pomagalo, če se bo moglo reči, da je dež. zbor soglasno sprejel predlog.
Posl. Lenarčič je pojasnil, da je vsa trg. zbornica prepričana o potrebi višje trg. šole. Žal, da dež. odbor ni mogel poročati o pripravah dež. zboru. Trg. izobrazba je gotov neobhodno potrebna. Za naše prak-tično življenje je treba ljudi, ki bo za svoj delokrog dovolj izvežbani. dvorazredna trg. šola ne more zadostovati, ker nam ne more dati ljudi, ki bi znali samostojno voditi trgov sko podjetje. Mi se glede trgovino pač ne moremo meriti z drugimi deželami, a vendar nam zmanjka ljudi z višjo izobrazbo. Vprašanje glede višje trg. šole je danes tako nujno kot prej, a vzlic temu se prilagodi Krekovemu predlogu.
Dr. Eger je izjavil, da bodo Nemci glasovali za predlog in zalite val od dežele štipendij za Nemce, ki obiskujejo Mahrov zavod. Stipendijo naj znašajo toliko, kakor šolnina na Mahrov i šoli.
Na to je bil predlog soglasno sprejet.
Ker je s tem bil izčrpan dnevni red, se je dež. glavar Suklje še sporni njal svojega prednika   Otona pleni. Detelc.
Dež. predsednik S c h w a r z je na to naznanil, da je zasedanje dei. zbora odgođeno.
Drobne novice.
— Sleparski poštni uradniki. V
Podmoklih so zaprli poštna uradnika Ribo in Valento, ki sta ponarejala nakaznice ter na ta način osleparila erar za mnogo tisočakov.
— Štiri milijone mark je zmanjkalo pri bančnem društvu v Arnhei mu.   Glavni poneverjalec je bil rn\ natelj Lincker, ki je pobegnil v Italijo. Druga dva ravnatelja sta obsoje na zaradi sokrivde vsak na tri leta ječe.
— Angleški kralj Edvard pride meseca avgusta na potu v Marijine vari v Isl, da osebno čestita cesarja k GOletnemu vladanju.
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narode" fit 74, dne 28. marca 1908,
— Sedem oseb je zgorelo v nekem delavskem stanovanju v Petro-gTadu.
— Gospa Toselli je hotela priti v Genovo, kjer se sedaj mudi bivši njen soprog saški kralj, a kralj je odredil vse potrebno, da Toselli jeva ne pride do njegovega stanovanja.
— Brezvesten zdravnik. V Hu-karestu so zaprli zdravnika dr. P e -telenza, ki je odpravljal ženskam posledice grešne ljubezni ter pri teh operacijah zakrivil smrt 30 deklet in žen.
— L j ud ozn i. Na Admiralskih otokih s<> divjaki štiri domačine ubili in pojedli. Iz Nemške Nove Gvineje je odšla na otok ekspedicija, da kaznuje morilce.
— Zgorela je v Milanu palača Haragisla. Skoda znaša nad milijon lir.
— Nepošteni  sprevodniki. Pri
električni cestni železnici v Njujorku so sprevodniki v zadnjih treh letih poneverili 6 milijonov K. Odpuščenih je bilo 6000 uslužbencev. Ravnateljstvo je uvedlo avtomate, ki bodo izdajali vozne karte.
Razne stvari.
* Pridelek vina na vsem svetu.
Neki angleški časopis je prinesel statistiko, da se na vsem svetu pridela na leto 4000 milijonov galon (galona je 4\/2 litra) vina. Med posamezne dežele se ta pridelek razdeli sledeče: Francija 1453 milijonov galon, Italija 1157, Španija 402, Alžir 189, Portugalska 99, Avstrija 77, Ogrska 68, Rumunija 57, Rusija 57, Bolgarija 46, Cile 46, Nemčija 41, Zedi-njcne države 35, Turčija in Ciper 33, Argentinija 28, Grška 26, Švica 19, Srbija 12, Brazilija 7, Tunis 6, Avstralija 5, Korzika 5, Kaplandija 4, Azori, Kanarski otoki in Madejra Luksemburg 2, Peru 2, Tragvaj 1, Bolivija 0,550, Mehika 0,352 milijonov galon. Število narašča od leta do leta, posebno nepričakovano visoke številke izkazujejo Rusija, Zedinje-ne države in južno ameriške države.
* Meteor provzročil nesrečo na morju. Med Nevvcastlom in San Frančiškom je sredi morja zadel veliko jadrenico »Clipso« velik meteor, ki je prebil ves prednji del ladje ter izginil na dnu morja. Skozi luknjo je takoj začela vreti voda. Štiri dni so pumpali mornarji noč in dan, toda ladje ni bilo mogoče rešiti. Četrti dan je kapitan ukazal odpeti čolne, in komaj so odveslali mornarji par metrov od ladje, se je ta potopila z vsem blagom. Petnajst dni so prebili mornarji v malih čolničkih pod pekočim >olncem, a vsak je dobil na dan le dva piškota in požirek vod«'. Končno je še ta zaloga pošla, in trije mornarji so umrli za lakoto in onemoglostjo. Trupla so vrgli v morje, ta-korekoč naravnost v žrela morskim >omom, ki so noč in dan spremljali rolne. Končno je preostala posadka vendarle priveslala do Sandwieh-otokov, 900 morskih milj oddaljenih od kraja nesreče. Vsi mornarji so bili tako izmučeni in izstradani, da so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico.
* Dovtipni kralji. Angleški kralj Edvard je dobrodušen humorist. Nedavno ga je prišel velik krojač vabit na dobrodelen ples. Krojač je pripomnil: »Družba bo pač nekoliko mešana.« Kralj je odvrnil smeje: »Kaj m hočemo, vsak pač ne more biti veliki krojač.«: Ludovik XIV. je bil v ovojem pogovoru duhovit in včasih tudi sarkastičen. Nekoč je bil razgovor o Moreauvu, o katerem je rekel renski nadškof, ko ga je slišal peti v kraljevi operi, da Slabše ni mogoče peti. Kralj je pripomnil: »Da se razumemo; ne gre se za to, da slabo poje, temne h' slabo govori, ali ni res?« Lndovik XV. je svojega prednika v dovtipnosti še prekašal. Nekoč je na mizi v vojnem ministrstvu opazil očala. »Poglejmo, ako so dobra,« je rekel kralj ter vzel pismo, ki je kakor slučajno ležalo na mizi, a je bil v njem neokusen hvalospev na kralja. »Ta očala niso nič boljša kakor moja,« je rekel nato kralj, »le povečajo še vsako stvar.« Napoleon je imel dober dovtip, ki je mogel T-estokrat živo zadeti.
* Koliko je še neznanega sveta. Geografski kongres v Londonu je dognal, koliko je še neznanega, t. j. ne-preiskanega sveta. V Afriki je še 10,500.000 km neznanega sveta; v Avstraliji ga je 3,620.000 km, v Severni Ameriki 2,410.000 km, a v Aziji celo 400 milijonov km. Potemtakem je za raziskovalce še dolgo časa dovolj posla.
* Fanatizem v 20. stoletju. Iz Oeceana v Italiji poročajo o neverjetnem fanatizmu. Prišli so neke vrste misijonarji, ki so imeli velikonočne pridige. K pridigi je prišlo toliko žensk, da je bila cerkev natlačena. Jezuit je s svojo pridigo tako razvnel ženske, da so kakor blazne začele kričati in mahati z rokami. Pa tudi pridigarja se je lotila verska blaznost, da je privlekel izpod halje ostro nabrušene kose železa ter se za-
žel z njimi udarjati po obrazu, da je
skoraj že izkrvavel. Kdo ve kako daleč bi še bil tiral svojo blaznost, da mu ni skočil pogumen poslušalec za hrbet ter mu iztrgal železo iz roke. Tedaj so se tudi ženske zavedle ter so prestrašene zbežale iz cerkve.
* Grozen zločin. V Se v ili so zaprli anarhista Molina Rodriguez in njegovo ženo, ker sta v teku 20 let pomorila in pokopala 18 svojih novorojencev. Menjavala sta večkrat stanovanje, a povsod je mož izkopal jamo, a ko je prišel otrok na svet, zavil ga je v rjuho, ki je bila posipana z živim apnom tei zagrebel jamo. V 20 letih mu je žena rodila 22 otrok, a glede štirih se je dognalo, da so umrli naravne smrti.
* Kadilci med šolskimi otroci. Predsednik zveze nizozemskih učiteljskih društev je poizvedel potom okrožnic na učiteljstvo o kajenju med šolskimi otroci. Odgovorilo je 1200 učiteljev in učiteljic. Iz teh podatkov je razvidno, da je izmed 24.789 dečkov 35% kadilo včasih, 17% redno, a 2% med njimi je takih, ki žvečijo tobak. Izmed 5689 dečkov v dobi od 6 do 7 let jih je kadilo 21% včasih, 7% redno, a 2% je bilo žve-kačev. Največ kadilcev je v sirotin-skih šolah. Sodba učiteljev in učiteljic je soglasna v tem, da je kajenje za otroke škodljivo. Kadilei so najslabši učenci, topi in nepazljivi; pišejo slabo ter se jim roka trese.
* O papežu. »Matinu« poroča njegov specialni dopisnik iz Vatikana, da se je papež Pij X. zadnje čase strahovito postaral. Tisti, ki ga že dalje časa niso videli, se prestrašijo, ko ga zagledajo. Neki kardinal iz papeževe bližine je rekel dopisniku, da ni starost in ne protin, kar papeža tlači. Nekoliko gre papežu pač tudi k srcu preganjanje (.), ki ga mora zadnje čase prenašati cerkev, toda papež veruje trdno v Kristove besede: »Peklo je ne bo premagalo.« Kar papežu razjeda srce, je modernizem, katerega strup (!) je začel prodirati v vrste duhovnikov. Modernizem v teh vrstah so gnile (?) bule na telesu cerkve, in proti temu ni zdravila.
* Ko je bil Carnegie še reven. Carnegie, ki je danes najbogatejši mož v Ameriki, je bil v svoji mladosti siromašen. Takrat je imel za prijatelja nekega Johna Eorleja, ki je znal tudi slikati. Nekoč sta bila oba brez službe in oba brez denarja, in takrat se je Eorle ponudil, da Carne-gija slika. Ker pa Carnegie ni imel denarja, je bil preponosen, da bi vzel -sliko na up. Pozneje sta se znanca razšla po svetu ter sta se pozabila. Nedavno je Eorle razmetaval v svojem siromašnem atelijeju in pri tej priliki je naletel na mlado sliko Car-negij. v >. Eorl je sliko prenovil in jo poslal pabn omultimilijonarja. Carnegie se1 je takoj domislil svojega nekdanjega tovariša ter mu nakazal letne pokojnine 15.000 kron.
* Zločini v Belgiji. Belgija bo imela glede števila zločinstev kmalu prvenstvo med državami. Po dva krvava zločina na teden ni nič posebnega, a nedavno se je v teku dveh dni izvršilo šest roparskih in prostih ubojev, kar je za tako malo državico kakor je Belgija,   vsekakor mnogo.
V Brigu so namreč našli starega bankirja zaklanega v njegovem stanovanju, hiša pa je bila vsa oropana.
V Roshornu je ubil sosed trgovca, ki mu je bil dolžan manjšo vsoto denarja. V Beregenu je pet potepuhov napadlo nekega mladeniča ter ga zaklali. V Lukarinu so neznani ljudje vrgli delavca Dekraja v reko, da je utonil. Rudar Zulc je v Sobrevi napadel v pijanstvu svojo 281etno hčer ter ji s kladivom razbil glavo.
relefonsKD in mmm
Proračunski odsek. Dunaj, *JH. marea. Proračunski odsek je danes razpravljal o postavki »justično ministrstvo«. Vsenemee M a 1 i k je imel oster govor, naperjen proti najvišjemu sodišču. Na to je govoril dr. Kramar skoro dve uri o jezikovnem vprašanju. Seja še traja.
Dunaj, *JS. marea. Vlada se trudi, da bi se proračun rešil brez provizorija in sicer na ta način, da bi se v proračunu vršila samo ena debata v plenumu.
Hrvaški ban baron Kauch.
Dunaj, 28. marca. Hrvaški ban Pavel baron Rauch se je snoči vrnil v Zagreb, ne da bi bil sprejet od cesarja.
Ministrska kriza. Praga, 28. marca. Vsi češki listi poudarjajo resnost položaja in zatrjujejo, da je situvacija   za ministr stvo skrajno nevarna, ako se v kratkem ne posreči, da se kriza odstrani. Položaj pa je odvisen od tega, kako stališče bo zavzela vlada v jezikov-' nem vprašanju. V praških političnih krogih so mnenja, da bo   vlada priznala Strehmaverjeve jezikovne naredbe.
Generala Fock in Rej s.
Petrograd, 28. marca. Vojna uprava je pozvala generala Focka in Rejsa, da naj prosita za vpokojenje. Oba generala sta bila med branitelji Port Arturja in sta bila udeležena tudi pri procesu, ki ga je vojna uprava naperila proti generalu Steslju in njegovim drugovom radi predaje portarturske trdnjave.
Ligne de la patrie francaise.
Pariz, 28. marea. Ligne de la pa-taje francaise je priredila danes velik protestni shod proti prenosu kosti pisatelja Emila Z o 1 e v Panthe-on. Resolucija, v kateri se protestuje proti prenosu, je bila soglasno sprejeta. Pred zborovalnim lokalom je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je demonstrirala proti zborovalcem. Ko so člani lige zapuščali lokal, je prišlo na trgu do ostrih spopadov. Več oseb je bilo ranjenih. Policija je morala intervenirati in je aretovala več oseb.
Potres v Južni Mehiki.
London, 28. marca. Iz San Tho-masa v Zapadni Indiji brzojavijajo, da so snoči tam čutili silen potres. Težišče potresa je moralo biti v sosedni Centralni Ameriki.
Kolonija, 28. marca. Listu »Kol-nisehe Zeituug« brzojavljajo iz Mehike, da je snoči uničil silen potres mesto Nipalo v Južni Mehiki. Mesto šteje 15.000 prebivalcev. Ko je potres razdejal večino poslopij, je jelo mesto goreti. Koliko prebivalcev se je ponesrečilo, še ni dognano. Sodi se, da je več tisoč človeških žrtev.
New York, 28. marca. Seismo-grafi vseučilišča v Uti so ponoči zaznamovali silen potres, ki se je moral prigoditi v približni bližini.
Budimpešta, 28. marca. Seismo-grafi na tukajšnji potresni opazovalnici so dane9 ponoči zaznamovali dva silna potresna sunka. Po zabeležbi teh aparatov je bil en sunek veliko silnejši, kakor ob priliki potresne katastrofe v Kalabriji lansko leto.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavlianja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,^olTovegaSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpo&ilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate^ na DUNAJI, Tachlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom t 36—5
Kači) »J oe\ naj bero rase at o THY-MOMEL 8CILLAE, preirknšen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Protin. — Podagrin. — Javna
hvala. 32 kopeli z Meschnarkovo silikato-vito kopelno soljo Podagrin je vplivalo, da sem rešena 12letnega hudega rev-matizma. — Uršula Kastler, Gradec, Klisabethinergasse 22.
Izza poletja 1907 zaradi protina nisem mogel več delati. S samo 4 kopelmiz Meschnarkovo kopelno soljo sem protina popolnoma rešen. — Karel Maver, Gradec, Jakominigasse 41.
Ta in enaka zdravniška priznanja dokazujejo, da j c Meschnakova silikatovita kopelna sol v Podagrin« edina po učinku proti protinu, revmatizmu, ischiasu, nev-r algi j i Za eno zdravljenje 10—20 zavitkov. Cena 1 K. Ni znan noben slučaj brez uspeha.
Dobiva se pri lekarnarjih in drogeristih. Razpošiljajo velike drogerije in Bogomil Voith, Dunaj, HI/1.
„Titania' parni pralni stroji, ki jih kot posebno specialiteto izdelujejo delavnice »Titania« v \Velsu na Gornjem Avstrijskem, se v praksi obnašajo prav izvrstno, kar tudi izhaja iz premnogih priznanj, ki jih dobiva firma. Tako sodi o »Titania« parnem pralnem stroju gospod J. Dobler, nadučitelj v Ter-nitzu na Gor. Avstrijskem, kakor sledi: »V posebno zadovoljstvo mi je, da Vam morem poročati, da brzopralni parni stroj št. 2 z ogrevalcem vode, ki sem ga dobil od Vas, izborna funkcijonira in da se ob njegovi vporabi gotovo prihrani dve tretjini časa in kuriva proti navadnemu načinu pranja na roke in s tolčenjem in da se perilo ob največjem varovanju ven-par opere popolnoma čisto, pri čemer pride v poštev tudi še razkuževalna moč pare kot prav posebna prednost. Moja žena je srečna, da je nekdaj tako hud dan pranja izgubil vse svoje grozote in da ni več odvisna od volje peric«
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno dotujo dobro mana
antiseptična
Meluune ustna in zobna voda
ki utrdi dUeaae ki •4«trs»njaj9 neprijetno upe) Is ust. t ateJktonflen ■ navre>e)e)m i ft.
BI gorodnemu gospodo JU. Levstiku, lekarnarja v Ujabljani. Vata izborna Melnsine ustna in sobna voda je.najbotyse sredstvo »oper sobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in ie neprekosljrf pripomoček proti gnjilobi sob, smto jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 8 stsHsnlos lfetus. ustne in sobne vo< »e.
Dovolim, da to javno oananite, ker jo ras hvale vredno.
Leepeld tangi, mastni tajnik. Metlika, M. aprila 1906.
Dii kbrna Mil Lnutoks
f L|ibi|Nli tolUva m* it1
™>lsf iiuiusaTaJauiaa Vran Josstovssv hib«, mostu Sb 13
ODVAJAJOČE SREDSTVO
Prof. Pavlov ozmcnie
na podlagi točnih pretaka t s4rav tek a* najmo-gocn«j*«ga xbu<eralea sekretorokih želodčnih iivcev. Prav odlično pa abnjafo tek, krepe želodec in olajiaju bolečine pri*tne Bridjjete ielodene kapljice. Poapeiujejo opravila prebavnega del«, alaat do jedi, odstranjajo telea D emu dobrobitu škodljivo napenanje, oaamerno tvori te v kialin, telesno zaprtje, aelodčne bolečine
in drugo motenje prebave Dobi »<? ▼ lekarnah. C Brady, lekarnar, Dunaj I., Fleecbmarkt 1 /86« raapoiljja 6 steklenic aa K 6 —, 3 dvojnate ste klenice aa K 4*ao franko- 3610 10
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: la družbo sv. Cirila in Metoda.
Veselo omizje pri Drakslerju na Dolu K 2'50, za pobitega Turka iz Zagorja ob Savi. — G. Janko Bukovec v Vel. Loki K 7*10, katere so darovali kupčevalci s teleti v gostilni pri Šlajpahu. — G. Ludovik Micbieli v Razdrtem K 10*50, katere je nabral g. Jozve Chiautta, ob priliki slovesa naših prijateljev Cirila in Miloša Kavčič. - G. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju pri Ljubljani K 20'—, katere mu je dal posestnik g. Jakob Bovha iz Gornje Brezovice pri Preserji, ker mu je odpustil žaljenje in kateri skesano obžaluje, da je razžalil zgoraj navedenega g. nadučitelj a. — G. Jakob Zebre, nadučitelj v Starem trgu pri Rakeku K 5"—, katere mu je daroval gosp. Franc Žagar ml. ob priliki godovanja gdč. učiteljice Minke Turkove v šoli pri šolskem vodju g. Žebretu. — Skupaj K 45 10. Srčna hvala ! — Živeli!
Z* „Učiteljski konvikt". Gosp. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserji pri Ljubljani K 20' —, katere mu je dal posestnik g. Jakob Bovha iz Gornje Brezovice pri Preserji, ker mu je odpustil žaljenje in kateri skesano
obžaluje, da je razžalil zgoraj navedenega g. nadučitelja. — Srčna hvala! — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.
Za bolnega fotografa Kotari a. Gosp.
France Trtinek, žel. uradnik, tu K 2' , mesto godovne čestitke cenjeni gospe Gabrijeli Zupančičevi in nje ljubeznivi hčerki gospici Jelici. — Živel!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 25. marca: Antonija Rupar, želez, uslužbenca hči, 22 let, Dunajska cesta 47, Bronchitis. — Helena Verbič, delavčeva iena, 52 let, Streli »ke ulice 15, srčna hiba. — Ka-rol Schiffrer, zasebnik, 72 let, Mestni trg 3, vsled raka v požiralniku. — Fran Drežar, posestnikov sin, 27 let, Radeckega cesta 11, Dementia secundi.
Dne 26. marca: Stanislav Biesiadzki, c. kr. stotnik, 47 let, Rimska cesta 24, j etika. — Terezija Lakner, usmiljenka, 29 let, Radeckega cesta 11, jetika.
v * • t » t * i belDtel*
Dne 22. marca: Cecilija Dolšek, dnina -rica, 50 let.
V hiralnic!:
Dne 22. marca: Marija Jeras, gostija, 70 let.
neteorolosično porotno.
Višina  nad  morjem 806    Srednji mračni tlak 780-» mmm
(V
o
6u
opazovanja
Stanje baro metra v mm
■J _ O. >
i -
Vetrovi
Nebo
27.1 9. zv. 7436
3-2 brezvetr. | del. obl.
28 I 7. zj.   7443   —24] slab jug jasno j, 2. pop. 7430    10*2 si. j vzhod pol obl.
Srednja včerajšnja temperatura 2 9 mm, norm. 58 mm Padavina v 24 urah 0*0 mm0.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oz roma oče, sin, brat in stric, gospod
Motila Žust
c. kr. postni ekspedijent in pos.
včeraj ob 10. uri dopoldne previden s sv. zakramenti mirno preminul.
Pogreb dragega rajnika bode v nedeljo, dne 29. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kralja Ka-rela promenada št 264 na pokopališče k Sv Mihaelu.
Posmrtne maše se bodo služile v cerkvi Sv. Jakoba v Opatiji
Opatija, 28. marca 1908.
Ms rja Žust, soproga. — Anton in Matije Žust, sinova. — Marija fcust, mati. — Marijana in Kati Žustf Marija škerjano, sestre. — Alojzij in Franc Škerjano, Anica 1122        Žustv nečaki
sprejme 1118—1
VIncencIJ SortaR, Sp- JiSka 95.
Dvorski hi Jt3
pod Jarodno kavarno"
Od 29. maroa do 4. aprila
Naznanilo.
Radi opustitve VTtnsrM«» M prodalo iz proste roke cvetlice v«a e
vrste v loncih in kadioah. 1105-2
F. G., Poljanski nasip it. 16.
Naprodaj la
kobila
r   z žrtbaiom "1
pri L. B/ elih v Podmeicu, Goriško. Spretna, samostojna
šivilja
SO sprejme v večji hiši na deželi.
Naslov se izve v upravništvu „fcUov. Naroda". 1075—2
Potnik
za galanterijsko In papirnato stroko
8a talCS*  Prednost imajo že več let fllužbojoči potniki.
Ponudbe pod „ftt 5000" poste restante L|obl|ans. 1087-8
Hiša št. 15
HO galoikl cesti se iz proste roke proda ali da v najem a kavarnl-pko In gostilniško opravo vred.
Pogoji zelo ngodni.
Več pove lastnik na Kongresnem trgu štev 1. iC64-a
Jutri, v nedeljo, 29. L m.
je v
restavraciji pri „LEVIT
na Marije Terezite cesti 16
KONCERT
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. zvečer.
Vstop za člane prost, za nečlane 40 via.
Za obilen obisk se priporoča
1121
BETI KOS
restavraterka.
Prodaja
vporabnega lesa.
V državnih gozdovih Ilovca in Radeče-Bela peč (Gorenjsko) se bo prodalo 4800 m mehkega iesa za
žaganje in 2250 m celuloznega
lesa v obdelanem stanju na kraja posekanja
Ponudbe naj se stavijo pri o. kr. gozdni ln domenski opravi v Radovljici, kjer so tudi razpoloženi prodajni pogon, do najkasneje 24. aprila 1908, do 12. opoldne
C. k. gozdna in domensko uprava
V Radovljici.
1119
Italijanske
vinske kleti
firma
Pletro Rocco & Comp.
v Hovinju
1115-1
priporočajo vina lastnega pridelka, terana, moskate, reloške in refo-škato najfinejSe kakovosti ter najfinejši, najčišči vinski tropinovec, Oirant v sodcih od 56 litrov naprej franko na postajo ali kopališče Rovinj po najkulantnejših, najnižjih cenah. Vzorci na zahtevo zastonj.
Francoshn3vica,
/MNPELJEVI OTROBI
Z VUOIKMM DUHOM HAJBOUŠE SREDSTVO
Zfl Q0JITEV POLTI A./V\OTSCH&CS.NIN/U
929-2
969929352762
Sprejme se
1066-3
star 15—18 let, zmoten slovenskega jezika in ki ima veselje do mes. obrti.
Jožef Gerbec v Metliki.
Deček
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, vešč rudi nemškega jezika, 80 sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom Ivana Aner v Tržiču (Gorenjsko). 979—4
Večjo množino
zidne opeke
rdeče vrste« dobro žgane se lahko takoj proda.       lil 1—1 Vpraša se v stavbni pisarni F« Supa Čiča, Bleiweisova cesta 18.
5 starti
je naprodaj
▼ Bradeckega vasi št 28. Zidati se smejo majhne, pritlične hiše. Več pove Jernej Hlebš, posestnik ravnotam. 1112—1
Kleparski, ključavničarski in mlzorskl
pomočniki
80 iščejo za takojšnji vstop pri manufakturi za domače orodje v Višnji gOli. 1077—2
Monograme
in drage risanje uvezuje na vsakršno blago hitro in ceno
Marija Rimerc
v Ljubljani, Hradeckega vas štev. 1, I. nadstropja 752—5 (naspr. Dolenjske mitnice, prodajalna Češuovar). Zunanja naročila točno in ceno.
Sprejmem dobro izurjenega
ne izpod 23 let starega, pod dobrimi pogoji v trajno službovanje. Vstop okoli 1 maja t-1. Ponudbe prosim odposlati na Frna Brovet, Cabar via Rakek na Hrvaškem. 978—3
3 Ženitna ponudba.
Vdovec brez otrok, posestnik z 28.000 K vrednim posestvom se želi v svrho ženitve seznaniti s pridno ter pošteno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 30 do 35 let ter 6000 K premoženja. — Vsaka si preje lahko ogleda posestvo, ki leži v bližini prijetnega  trga  na Kranjskem.
Le resne ponudbe naj se posipajo uredništvu »Slov. Naroda«.
111 4 1
Mesctinarkova silikatovita kopelna sol
PODAGRiN
PROTIf IPROTINUi IN REVMAT1ZMU
Zdravniško priporočeno In prel tkuirno.
Za eno zd a v! janje 10   20 za v Cena 1 K.
fjay Ni znan noben slučaj brez uspeha.
G. A. Kafer, restavrater v Mariboru: »Z učinkom Meschnarkove kopelne soli sem jako zadovoljen.«
C. in kr. nadporoČnik Krejiceh, Maribor, »Prosim vljudno, da mi z obratno pošto pošljete 6 zavitkov Meschnarkove kopelne soli, ki se je nje raba proti mojemu revmatizmu tako dobro obnesla ?
Gospa Uršula Kastler, Gradec: »Naznanjam Vam, da sem po 32 kopelih z Meschnarkovo kopelno soljo popolnoma rešena (trpim že od 1. 1906) revmatizma in rachitisa«.
Gosp. dr. Ed Karabinski-Czernelia: »Poizkusil sem sol z najboljšim uspehom na svoji ženi, ki že dolgo trpi na revmatizmu v členkih«.
Dobivaše po lekarnah in drogerij ah. Razpošiljajo velike drogerije in BOGOMIL VOlTH, DUNAJ lll/l. 1120-1
šk _1 S +mmg 22 ki  razumejo tudi
uQiinrii*||",e *
VglJMl JI jn ki bi radi trajnega dela, naj se oglasijo pri gozu-nem o skrbništvu grofa Lanu a, Orfkaau, Almtal na ftornjem Avstrijskem 1103-2
Gosto Jajca
za valjenje
so naprodaj pri Fr Bizjanu v Sp
Šiški štev 130
1065-3
Kočija
v dobrem stanju se po ugodni ceni proda.
Pojasnilo daje Pavel Sedaj na Javoroiku. 1082-2
" KljnčaTDičarstro
gn Fasching-a vdov«
Poljanski naslpttev.8.
R- cho-a h ša.
CD
I%>rstno In solidno delo. Cene zmerne. Popra« tla m-r (oenu lat rdnjejo.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznn na Češkem. 1086 1
Proda se lepo s
posestvo
s hišo, velikim hlevom in gozdom,
pet minut oddaljeno od prijaznega trga na Spodnjem Štajerskem po ugodni ceni. 1068—3
Ponudbe na naslov: „Ugodna kupčija", poste restante, Sv. Jurij ob Južni železnici.
Kašljajočim
otrokom i odraslim
capisttfejo zdravniki s najboljšim uspehom
THYM0MEL SCtLL/E
kot pomoček, ki razkraja in odloCnjo slea, ublažuje dušeči kašelj in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je isreklo o presenetljivo točnem uspehu Thjmomrl« sleliloe   pri  dnšecem   kašlju   in drugih
vrstah oslovskega kašlja Kar Prosim, vprašajte zdravnika, "» Steklenica 2*20 K, po poŠti frako, če se pošlje denar naprej 2-90 K. 3 sntek., čese pošlje denar naprej 7 K. 1U steklenic, če se pošlje denar napre SO E. Isdelovanje i a glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8477      c in kr. dvorni dobavite*). 26 Praar» »lev ISt.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na ime izdelka, Izdelovalca In var« ■a stveno rnsmso.
Za slabokrvne in prebolele!
PSi-Ia Postni maršala v steklenicah \ ^^*2mm  najfinejše vino VVermouth v stekl.
/10 I PO K 150. io I po K I—.
FRANCE JCO CAJCIO, Ljubljana, Setenburgove ulice 69 Židovske ul.3.
Kobilo
(Eisensohimmel) lepe postave, brejo, 6 V2 lefca staro ter 16 -/a pes»i visoko, proda Ignac Uli, posestnik v Ra-dećak na Dolenjskem. u 13
■
1
23 let star, vojaščine prost, izurjen v špecerijski stroki, ieli slntbo v
mestu ali na deželi. Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 1035 3
1096
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 29. maroa do vštete sobote 4. aprila 1908.
Potovanje u severne kraje do Spltzbenen s proso Hamburs-Ameriha.
Jfajboljče ure
eez 30.000 l4upljenl»»!
145
CM.
325 CM.
Takoj ae proda zaradi preselitve na jako ugodnem prostoru, dobro idoča
Natančneje pove uprav. „Sloven-
skega Naroda'
1079—3
Izjava.
Podpisana javlja, da bode proti vsakemu, kdor bi kaj žaljivega govoril o njej ali sploh o njeni družini, postopala sodu i j skini potom. 1089
Matilda VVeselko
vdova po dr. VVeselku v Trebnjem.
BlagoJneTB
Učenec
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, se takOl Sprejme v trg«»vino z železnico, Franc Gustin v Metliki. 76 • s
Kot
kontoristinlo
lftČO Slntbo izvežbana gospica. Gre
tudi na deželo.
Ponudbe pod „A. B/1 na uprav. -Slov. Naroda". 1076-8
Dobro idoča nikljasta remontoirka a sekund, kazalcem turna 1 gid. 45 kr. — Gloria srebrna remontoirka iepo gravirana s sek. kazalcem, 96 urna l gld. 70 kr. — Pristno pozlač. remontoirka, Ia švic kolesja, 3 urna z gld 35 kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov 8 gld. 2 d kr. Amer. do u bi e zlata remon-
toirka s lepimi 3 gravir. pokrovci 3 gld. 60 kr. Za vsako nro bletno piameno jamstvo.
Po povzetju posija. 1085
S. KOHANE izvoz ur Krakov it. 358.
Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
I
proti  poiaru   in vlomu, BFoi" pisalni  stroji, ameriško   po- 1 hiŠtvo za pisarnice ceneje nego I kjerkoli. —  Bečko   skladište ■ blagajna,   delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 3424—74
raanufakturist, spreten prodajalec, soliden, ae sprejme pri Vinku Sketu v II. Bistrici na Notranjskem.
Pri ponudbah, brez retour znamke, je omeniti, kdaj je mogoč vstop.
Sprejme se v stalno službo v Ljubljani
blagajničarka
Ozira se samo na starejše moči, ki so v enaki lastnosti že službovale.
Pismene ponudbe na upravniŠtvo -Slov. Narodau. 1031 — *
Izurjene
1017-3
šivilje
se sprejmejo tako]
za stalno.
Ravnotam
se sprejmejo
učenke.
Angela Stich
šivilja, Škofove ulice 11 b), parter.
Jfaprodaj je
Poziv- večjo niso
Jnežnobelo pere
ovo
milo.
Pristno somo z znamko Jelen in Imenom ..Schlcht".
Za pozabljenega smatram že nad štirinajst let od svoje domovine odsotnega netjaka Ivana Kimovca iz Vel. Lašč, ako ne prijavi svojega bivališča. 1092
Barbara Kimovec
Savija pri Ljubljani.
wm~ Razprodaja, t«
4 pare čevlje? za 7 ba
Ker sem kupil ogromno množino obuval, bom samo kratek čas oddajal po silno nizki ceni: 2 para moških in 2 para ženskih čevljev
na trakove s krepko zbitimi, močnimi nsoja-t mi podplati s posebno finim nsojatim obšitjem, veleeleg , najnovejše oblike, in močne. Velikost po cm ali steviUab Vsi štirje pari stanejo Samo 7 K. Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj.
D. Ressler, Krakov 95/104.
1100
Optični zavod
Jos Ph. G-oldstein
Pod trančo iti
priporoča     19
vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravctodnoin ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke- :: ::
fcO. BCM1AT0U1Č, UoMUM, jjBli ttt flW. 5.
na najboljšem prostoru (križišče treh okrajnih cest) na Spodnjem Štajerskem. V hiši je dobro prospevajoča trgovina z mešanim blagom, trafika, gostilna z žganjetočem, kjer se ustavljajo vozniki, brez konkurence. V hiši je tudi c. kr. pošta, ki jo lahko dobi inteligenten kupec; na leto nese 1200 kron čistega. — Dopisi pod „lepa prilika" na upravniŠtvo »Slov. Naroda*. 1027—4
XTra.cLiic dovoljena «e 10 let obatoioča M|a>taira>jša ljubljanska
losredovalnica stanovanj m siuM
G. FLUX
1095
Uče nnjno: s tre taja h gospodi za Ljubljano, kuharico h gi spodi in fmo kišno za Gorico, gospodično k otrokom za Ogrsko, 60 K plače, stalno mesto; prodajalko v trafiko, kuharice in deklice za vse. — Priporočajo ae: nekaj spretnih, brhkih natakaric, brze, dobre računarice, z dobrim
slovesom. Več v pisarni. ——   I^olnln« iul*uj. ■
Vrstna in ltollltor mostno hitra postreib« cAtrotovlJonau
Zunanjim dopisom ja priložiti znamko za odgovor
AHT. BAJ6C
umetni in trg. vrtnar
v Uubliani, Orlovska cesta 2.
Največja izbira vsakovrstnih sadiki listno in cvetoče rastline, vrtnica, simotrajno cvetlico (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konllere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se ta nasadltve parkov in vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo in smerne cono. is
:: Zrmanja naročila točno.::
ta kreditna banka v Ljubljani podružnica
Sfaritsurjovo ulioe *t. S. «.«.
promese no komunalne sntke ifiTtfdmBTa6o.ooo
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti 4-*|i0Joiiim obrestim.
h—re
K3Q
QUF
393963
K1
H^-^SDC
Spretno učiteljica
§a priporoča zn poučevanj«
o igranju na citre.
tene zmerne. Pouk doma in izven doma. 4 Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično   Erno  Obrekar, Hranilo ična cesta st 7, I. nadstropje v LJubljani.
Kathe  oda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do* šego Čarobnih prsi. Kflthe VOda za pral se rabi san o zunanje. Zajamčeno neŠkod-k\ liivo. Steklenice po 3, 5 In 8 kron poštnine proste Diskretno pošilja po po vzetiu ^316- t S
Kflthe Henzel no Dunaju XVlii
Schulaasse 3, L nadatr. 11.
Triufnpd-šfBiliJne ognjišča
*ia gospodinj s t v a, ekonomije i. t dr. v vsakor&ni ia potjavi  Zo 3C
rt so najbolje priznana. Pri-enana tadi koi jCftiboij&iinnaj-
žrosčnejši [sastale. Največja prihranitev i goriva.   Specijaliteta : Stedllna ognjišč« za hotele, gostilne, restavracije, kavarne
t. dr. Cenika m proračuni na razpolago. Glavu* ^ataiog rr&nko proti dopuštan* OOanal 1738 45
i mm za sledilna ognjišča „Trlunplr
t\«n    *tt A, »1 x*
Ne kupujte platnu
dokler se niste prepričali o izvrstni kakovosti in nizkih cenah najinih izdelkov.
Najf nejša tka; ina t kos, 23 m 19 E 6 rnitura <a 2 posta'i« francoski
a m ^ t 28 n
Hols, kavna ga nitura 9 „
Hols. kavna ga i itura kakovost najfinejša 14 ff
Šepni robci, cefiri, barhenti itd. vseh izvršitev. 654—7
HOLEČEK & SMREK. Soy. Češko.
Katalogi in vzorci zastonj. (Na gornje cene dovoljujeva še posebej l1/« provizije.
Z eiektrlć. obratom urejeno tvornico
G. Skrbić
v Zagrebu, lllca iteo. 40
priooroča svoje na glasu solidne in eeaene 12
f les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
IslnlG. in prosi, da Sim •«£ pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
•lenovmki in proračuni ns zahtevo zastonj.
Pišite pi» vzorcel j
Jtfodno blago
volnt-no in pralno, damsvo   'O   mošk?, platno,   damasti namizni   prt:,   brijaće, blago  za   -rajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, Btalaobarvni
ZEFIHI
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo doore, preicknseae
kakovosti, pr poroča itazpoši'jalnica za platneno in modno blago
V. J. Houlfcek o bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pobvalniu.   Naroči'a za več nego 6 ki on poč ljamo  poštnine prosto. Za-v tek s 4u metri pra nega blaga za 18 K franko. 766 5
Superfosfati
rudninski in živalski
so najbolj preizkušeno, najbolj zanesljivo In najcenejše
SnoJIlo iz f osforo u e Kisline
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Junci najhitrejši učinek, najvišje
dcliodke.
Neutrpljivo za spomladno setev.
Dalj« 612 7
amonijak, kali In soiltcrlevi saperfoafati.
Dobavljajo j h vse tvornice sa umetna gnoj la, kupčevalci in kmet jske zadruge.
za postelje is pob
riporo*« p« nsialllih Miak
I\ BITI
Zunanja naročila se tošno izvršujejo. sssssssssssssBSSsannnsssannssssmBm^
«1
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevlj
domačega in tujega izdelka.
I Trpežno blago. — Cene solidne.
I        Teina postrežba
Ji.
trgovec z zlatnino in arebrnino
na Mestnem trgu št. 17
priporoča svojo veliko zalogo pr«*c5zBJ-»Itlli ar is prvih tovarn, budi9It, Miensblh, «a*lone»t4th in ur na nihalo, briljantov, zlatnine in srebrnlne. Namizna oprafa Is SaltaJsiManm sr«b]
Lastna delavnica vila In vea nova
popra« slela,
t
8
'S
e a
C
e I*
Saj boži 5v koaaetiski pred oieti so
da
milo 00 h, cream po _ 1 k.
aa olepsanje polti in telesa
JL-m nstnsvoda 11 ti sobni pra-
mmmWmm Šek ju i k
za gojitev zob in ost.
lasna voda 38 lasna po-hhb mada
i k   %& »ni'SJiitev in rast las.
Ti Izdelki .Ada-, ki
so oblastveno varovani, so naprodaj ie v
Orlovi lekarni
Mr. tt. Mardetschliger, kemik
J. Svobode naslodnlb
w JLJubijani*
Rademestke is   Ajdo" aavraAajts,
Kupujte zaupno te domače Izdelke.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelan«, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah«
Krasne
BLUZE
največja izbera t svili in drugem
:-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila ter :■; otročja obtskce :-:
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por Bučar
štabi na it ta.
7tV
Število otrok
IS
■sanirati na 9 ali S je pametno1 I?   pr brsni mnopo denarja 1 j Zanesljivo navodilo za to, sa! t k ur je došlo več tisoč zahvalnih;
\pisem, polije tajno ta SO h v avtrtf. znamkah gospa A   1441*'A, Berlin B. W MO, Idn.
V Ameriko in Kanado
najpripravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Prihodnji odhod s Trsta :
Slavonia 31 marea 190S Pannonia, 14. aprila 1908 Carpathia, 28. aprila 1908.
\z Liverpola: 5
Lnsitania (največji in najkrasnejši parnik na svetu) 4. aprila, 25- aprila
in 16 mafa. Mauretania 11 aprila, 2. mala in 23 mala. Pojasnila in vosne karte pri
Andr. Odlasek
v LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Ođ.xliso^ra.3=La.
Prva tr.tvo nlca klaviriev
Ljubljana
flllJerjeve ulice 5     Blizu Grudittu
Rudolf A. Warbinek
(D
o
E ca
m
CD 0)
a o
A. KUN8T
Priporoča avoje prve vrate, za vsa podnebja    solidno   narejene planine,
klavirje in harmonije tudi Igralne
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 16
največja tvornica na Jngn Avstrije.
Opozori se
pri nakupu
na bliza 40 let obstoječo trrdke
R.MKLAUC
tjubljana
18
Stritarjeve (Spltnbke) iDce Jtev. 5.
i I
♦ Ljubljana ^ £
ŽIdcvake ullc© ^
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka aa dama, gospoda In otroka Ja vadno na labero.
3 Vsakršna naročila   se izvrtajej« tečne
4 io po nizki eeni Vse mere m shranja-J jejo in zsznamenDjeje. — Pri zunanjih J} naročilih naj m blagovoli vzoree vpeli zri.
\ dor trpi na padavici, krah in dragih 2ivft* i, ih boleznih, naj zahteva o tem brošuro. U jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
irvvfffvfffffffffvff f ttf ? t v*.
^^^^ss*w^^ a^nanjanps^ pnjn^nnnnnnn^pnnnnn^sn fvv^pv^^.^ ^^a?^ i
Važno!   mm Važno!
nota;., ttfovBi ia Mffijei,
Ni|bal)ii In Jiajcmijia postrežba
aa drogva, kamlkalija, zalliča, ovatja, korenina itd. tud po Kneippu, ustne voda In sobni presek, ribje olje, re-dilne In poslpalna moka za otroke, dišave, mile in sploh vsa toaletna predmeta, fotoa;rečene aparate in potrcbsels««, klrurglona obva-siSa vsake vrste, sredstvs as desln-fekcljo, vosek In pssts as tis Itd. — Velika zaloga najfinejsegs ruma* m ikonjallsu — Zaiog& svetih mi-
sa«r«blaaist vr«4l In sollj aa kopel.
ijoiasiv. *mto. ciifisjs strtpv.
>osebe   priporočljivo:  grenks sol, dvo|na sol, sollter, enojan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se iBV<sajeJo točno in solidno.
i drogerija
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št I.
aupuj« pe stsj vlajl eeal raaas
*aii&č9  (role),    vetje   Korenine, oe-
cn-oa* skorje itd. i&d.
p rtv. §«hwanrn-Apothi
Frankfurt su H.   3093 Sa
Lopa zračna
stanouonja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
ao lakoj ali ia poznale oddalo v
novozgrajenih hišah v Pređo vicem Seln poleg Ljubljane. 937—3 Več se izve pri Eliju Predoviću na Ambroževem trgu 7. Ljubljana.
P5
Nedosežno
■ riDliou£j!n ome- j." I rlška iznajdUa T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno a a leta. Patent Gld. 2-30.
čez t mil jona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) friporoedi naj prvi zdrav-nifiki strokovnjaki, porabno na leta. Gld. 1*30* Kdor pošlje denar naprej (tadi pismene znamke) mn poAlje diskretno in poštnine prosto,  sicer   <o   kr.   več,   edina prodaja
H.ADER, tvornice za gu-— maslo blago. —
+
D n n a 1 IX 2, Nnssdorferstr. 3-0.
E iimimiiiiiiiiiiimmiiiiimiii iiiiiiinit.....
Patanovlleno leta 1S45-
Edini zavod
- v Ljubljani -
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = na par*.--
JOS. REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
I Šelenburgove ulice štev. 3. j i
I   Postrsžba točna. Solidne cena.
=hiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiMiiiiiiniiiiiiiiniiiiHT
Veleposestvo
v Stari vasi pri Vidmn na Štajerskem blizu Krškega, obstoječe iz petero bisv z obširnimi vrtovi, veliko travnikov, njiv ia hoste,
poleg več obširnih vinogradov z novimi nasadi in zidanicami, vse prav v dobrem stanja, se bode nadrobno in tudi na željo kupca već skupaj
prodalo.
Razprodaja se prične 31» marca 1908 in tako naprej do popolne raz-
prodaje      Anton Hnuser
1057—? veleposestnik.
Slaščičarna i a kavarna
Ljubljana. Kongresni trs
2 nadstropna, a podstrešjem, v
kateri se nahaja za 8transe 6 Stanovanj ia velik lokal, pripravea za vsako trgovino, v sredini mesta, se radi drugega podjetja iz proste roke
takoj proda.
Poizvedba   na     poštni prodal štev. 83", Ljubljana. m 7
l*
priporoča
vsak dan sveže slaščice, lino :: pecivo, likerje, desertna vina, čaj, belo in :: črno kavo itd.
a Vnanja naročila se točno izvrše.
IWas|e9eane3|ss
solnMe in deMe
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Pred tkottje 10,       Start trg 4,
Prav značilno trdilo vsi
da je
,3rtchtenin*
edino radikalno sredstvo za popolno uničenje vsakršnega mrčesa in njegove I zalege. 251—3
Rabi se z občudovanja vrednimi uspehi v stanovanjih, sadovnikih, lepotnih In zelenjadnih vrtin in pri snaženju domačih živali.
Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih.
ooo  Dobiva se povsod 1 o o o Iadtlovalfile« Flehtenlnn
J(arel Sbel S 3(omp
druiba s omejeno zaveso Opa a
os-41
JfecKenpferf Hlijsko mleinato milo
Bergmanna m K o m p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
Y6
otroških vozičkov
to naaon* dio aajflnojao
žime
M. Pakič
v Ljubljani.
J. KEBER
i trsovlna z manuf aKMm In perllnlm blosom
n& Starim trgu št. 9
pnporoea
i vence in šopke za neveste
ter
fnagrobne vence i po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
v Iijubljanl
Mestni trg št. 14
polaf Brtaoim saflirfaJrtarna trgovin«
priperača
13
klobuke
fiepice, razno mk pilo, kravate, ovratnike itd.
Blago imam solidno, cena zmerna. Postrežem tečno.
XXX
I
Odlikovan |
a častno diplomo In zlato 55 kolajno na III. dunajski g s s   modni razstavi s s ss R
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. , ces. in kr. Visokosti presvetle gospe : nadvojvodinje Marije Josipine. :
krojaška obrt
? Ljubljani, Selenburgove ulice iteij
•e pnporoia t iz goto vijanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja.
Priznano aolldno delo In zmerne oen«.
Pristno angleško blago je v največji ix-beri vedno v zalogi.
Kinematograf »edlson
II   Dunajska cesta
usprtti kavama .Evropa'
V sredo i« soboto nov apored.
1098
najbogatejšo zalogo in na|< raznovrstne]fto Izbiro
ikioulrlev In harmonijev
Ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In aodna z*-• rlsožonl ivedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4,
Vodno aa v e*'o#
p« brA«hibti< a&laavlrjl. Praixn-meitr ti ril« r»njr In fiaprni-JJaaaaJ« ilalrmov. Glava«
saatopetva dvornih flrm I,. H8nen« i alerfer no Dunaju, t?el»i-ifta1*r Stlnai »• OaaeHb *******
FSrster ▼ Ii5b»vo, T'l». Tlaann-*e>ra? ▼ M paiit ♦'■»»• Za vaak, pri mir* knpljan klavir do«eU Jam rim. — Najniža Ispopojetoliilam. — Ptlna f»ia»*«lav.
t
Trgovsko - obrtna zodrusa v LJubljani
reglstrovana zadrugo z omejenim -Jamstvom.-
Zadružni prostori: Sođi.ijske u ice ste«. 3, y hiši dr* Pirea:
Sprejemaš vloge na knjižice ter jii: obrestuje od dne vloge do dne dviga po 412° „; rentni davek plača zadruga sama.
Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico.
Daje p*»*oJ»i»: proti menici oziroma zadolžnici, na vrednostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke.
Enaoniutira trgovske menice.
l*realirl»taj* vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na
vsa tu- in inozemska tržišča. Izdajai nakaznice. _ 1052—4
Vsa pojasnila se dobijo bodisi nstmeno ali pismeno v
zadružni pisarni.
DovoUuje posojilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji.
Uradne ure vsak dan dopoldan od O. do 19. ure, popoldan od 3. d« &. ure.
Ljudevit Borov iiik
poikar  v   Borov-Jal. (Forl mm karaikaai
ee priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puaek za lovce in strelce po nainovejftifc listomih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare aamokreenice, veprejema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vas poftke so na c. kr. prešinite Talnici m od meno proskiiSene. —• lluatro • 46 vanl oenlkl zastonj. 1$
zastonj
_ i
in pcštnine protto moj veliki, bogato ilustrirani glave i katalog s okoli 3000 slikami vsakovrstnih nikljastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih tlatnio in srebrnin, glasbil, uanjatega blaga, kadihrib priprav po l*%triftfctt Hor-tilsjUitt crniali.
NikljaotaremoaCoarka K 3' — Sistem Roskopf patentna ara                        „ 4 — švicarska ori g. aist Roskopt patent      . M 5'— Registriraaa „Adler
Roskopf1' nikljasta rt»-
muntoarka na sidro  . „ Goldinasta remontosr.
„Luna" dvojni pokrov „ a* 50 Srebrna remontoarka
,Gloria' kolesje, posto n S 40 Srebrnn remontoarka
dvojni pokrov           . „ 12*15 srebrna oklopna verižica s obročkom
oi vtmet 15 g težka..... „  2 80
Rus. tala nikjj. cil. romont. ara. kolesje
Lana, dvojni pokrov...... h 10*50
Budilka........... „    2 '90
Kuhinjska ara........ .3
8chwarswaldska ara...... „ 2'80
Uri s kukavico........ n 8-50
Za  vsako  aro  "letno pismeno jamstvo. Brez rizika. Zamena aovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za are v Mosfn «JSsaaa adl o srn zr*» cl^ c, in kr. dvorni dobavitelj
t Mosta it 855 (Češko). 6 $5
Najbo[je za zobe.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših prodajalni cah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
SUKNA
bi modno 1047-3 blo$o zo obleke
priporoča Uma
Karel Kocii
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvornlske cene.     Vzorci franko.
1
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na [ime 81 NOER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, >tfr naših a»l % »lailt* »«ro|ev ae dajemo prepro-tlitjttlrem, tmip**i* Jih eazaal prodajamo obelnutiu vaa-ravnoNt. 1026—3
SINGER Co.
delniška družba a Stalne sinile.
Podružnica:
Kočevje, Glaunl tr$ 79.
Spretne
864 -4
tkalce in tkalke
aprelme tako| ob dobrem zaslužku tkalnica Dugareaa na Hrvatskem
VABILO
na
Okr. kim in posojilnice t tdj Loki
reglatrov. zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil
v sredo, 8. aprila 1908
•k Šestih sveter v tukajšnji mestni dvorani.
SPORED.
1. Potrjenje računskega zaključka
za leto 1907
2. Privoljenje remuneracije na-ČelstTU.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva in računskih pregiedovalcev.
5. Bazni predlogi.
Opomba. Ako bi na tem občnem zborn ne bil zastopan § 35. prva alinea zadružnih pravil predpisani del vplačanih deležev, se razpiše na p - -1 ure pozneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Na6elstvo.
1101
Prva boroveljska §p tvornica orožja
Peter Wernig
C. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
BorovIje na Koroškem
priporoča 835 -4
lovske  paške vseh sistemov, priznano  izdelki  prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovnikt zastonj in poštnine prosto.
USB
flelnže za trsooino
se ceno prodajo v UnbUanl. Mestni trg fl. 25, L ndjt?
89-1
Učenec
80 8pre|me v trgovino z mešani^ blagom pri Valentinu Lapajnetn s IdrUL 1074-
V Opatiji se je otvorila
koncesifonirana
posredovalnica
■ zs delo in službe.
Ivan Kudrna v Opatilji
Vila Slarćević.     toie—t
Naznanilo.
Na prihodnjem semnja v Ljub-liani
dne 1. aprila 1908
se bo prodaja!  po ugodni ceni
16 pesti visok, 6 let star, svetlorjav
z gigom ter enako konjsko oprave
vred. 1071-2
Mi z restnvračilo.
V bližini kolodvora Bled leto vilče se zaradi ~iorti proda is prostih rok cnonadstropna hiša prav dobro obiskovano gostilno t koncesijo, s trafiko, vlDOtocem, pivotočem in igaoietočem Pn hiši je velik salon, velika veranda, aobe za tujce, dve kleti, predklet ledenica, gostilniški vrt, zelen-Jadni vrt, hlev, kolarnica, aceti-tilenska razsvetljava, popolnoma opravljena in v najboljšem stanju.
914 3 Naslov pove uprav. „31. Naroda".
Vabilo
na
1102
redni občni zbor
posojilnico v Cerkn ci
registr. zadruge z neomej. poroštvom
kateri se bode vršil
v petek, dne 10. aprila
ob dveh popoldne
v posojilnišKih prostorih v Cerknici.
Spored:
1. Poročilo na&lstva.
2. poročilo računskega poročevalca sa leto 1907.
3. Potrjeoje računa za leto 1907 in razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega preglede v alca in njegovega namestnika.
5 Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Razni nasveti.
Načelstvo
Vodovodi
KannlUaclje, kopallke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni).
inženir -hidratekt
3664 4«
Konrad Lachnik, LJubljano
Beethovenove allce Jtev. 4.
Brzojavi: LacnnlK-UntUJaoc
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
MOttOHian"-cigaretni papir ali stročnice
IV 1S1 2
unst /Ctr7liK\ otpotl
OTTOMAN
Delniška družba Združenih plVOOOnn talec in LaSti Irg
izborno irjivo. črno pivo Joluntor".
par Zaloga v BpodnJI Sliki.   —   Telefon štev. 187.   "gS| 757-5
rciUtatr« M <§■ apralMia »•»taviatar iasp.1. Ir i lial k „Rarađal 4»m", L|ahl)aaa. (*!•▼. taletoaa 82.)
09
69
IzdelovatelJ vozov
FRANC UISJAN
LJubljana. Rimska; cesta Štet. 11
priporoča svojo"bogato zalogo in to rabljenin
ti
Citania"
jm brzopralni parni stroj
sedanjosti. — Tisočkrat preiskušen.
lnmHftiA • da vsak str°J pere
JUllIUlilU • popolnoma čisto in snežnobelo, perilo varuje na doslej nedosežen način in da vsak otrok lahko dela nanj, da se prihrani 75°/0
Vullolnlce
(munge) perilo z 2—3 valjci iz trdega lesa, najboljše izvršitve. 5 letno jamstvo, od 40 K naprej.
Titanla" ožemalnikl
s Ia para-gumijevi valjci.
časa, mila in kuriva.
Vzamemo bi ne imel teh lastnosti. »Titania C» opere 52 srajc v 15—20 minutah.      4*48 '6 Prospekti, lepaki, priporočila zastonj.        Zastopniki se iščejo,
Izdelovalnlce za Titanla, Mi, Gor. Avstr. št. 161.
Za špecialiteto izdelujemo: pralne stroje, parilnike, sejalne stroje itd.
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba is prirodnih pridelkov. Razvitak in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi ao UDIO unanle. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5*—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa Kdtbe Menzel na Dunaju, Zvili, Sohnlgaaaa 3, I. nadatr. 1L Znamke vseh dežela se sprejemajo.
2317—87
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljeke premogokopne družba v Trbovljah
priporoča svoj pripoanano izvrsten M"ortlojttl - eemaat v vodno Jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev In arhitektov določene prod" opise glade tlakovne In odporne trdote •!•»■«« nadlu-lljnjoel dobroti, kakof
tudi svoje priznano izvrstno saaoaass.
Priporočila In spričevala (isnih oridoi In najalovitnjlih Ivrdk ao na raapolago.
Centralni urad: 767~b Dunaj, IM BSaLadmlilakzastira* sbo B.
Julija Štor
v Prešernovih  ialioa.li ^t« £5
Največja zaloga noskih, danskih In otroških čflvljBt, čevljev za lan-tsanls In pristnih
goiuenkik gorskih čevljev.
Elegantna
In      8680 42
lako skrbna Izvršitev po vseh oenah.
100.000 komadov
Johnovih pralnih strojen Jlolllampf"
se je doslej prodalo. Noben tvorničar parnih pralnih strojev ne more dokazati niti primeroma podobnega števila prodaje. Naša letna produkcija prekaša najstarejše tvorničarje kadnih pralnih strojev. To dokazuje jasno in glasno, da bo praktična gospodinja z zanesljivim preudarkom vedela izbrati original in resnično dobro blago. Johnova »Volldampf« je torej parni pralni stroj sedanjosti, ki ga najbolj kupujejo. To je dobrota za vsako gospodinjstvo. Opere perilo bleščeče belo in je varuje doslej nedosežno. Prihrani se časa, dela in denarja več nego 75%.
J. A. John, delniška družba
na Dunaju, IV 1, Frankenbergg. 4, 1/167.
Varujte se ponaredb! Samo blagovno znamenje! 666 -6  „Volldampf" je porok zapristnist
Ivan Jax in sin
v Ii|nbl|anl
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles
oo
Šivalni stroji
Brezplačni kani za vezenle v hiši.
Pisalni stroji ,ADLER'.
• ■
o
©
© © e © ©
itd  eriinlaf v ljubljanl
r rt ■ DCVUIrv židovske ulice šL 7
pudkar ariporoia svojo veliko zalogo raznovritnik
41 13
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgilskih, sulskia in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere
jamčim za dober strel. — Po«ebno priporočam lahko
trooovka in puško Book
s Krnppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tadi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila In naroeoe m lsvriojelo toftno la saneel|lvo
CenoTniki u nhtevanje lutonj in poitaiM proito.
Ant. Presker
krojač, 13
UuMlono, % Petra c 16
priporoča
svojo veliko zalogo gotovih oblek u gospodo In dečka, lopio In plafteev ia goape, nepremočljivth havelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
*3l
m m m
m m m
m m m m m m m
m m
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št 21.
= TiUjiUct: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m m m »
gs g*
i i
m m m m i«
m m m m m
Varst. znamka: 8ldro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo aa
3375-29
Pain-Expeller s sidrom
primano Izborno f bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.; po 90 11, K 1*40 in K 2*— ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno prijjabtienega domačega zdravila naj ao jemljejo le originalne steklenice v akatljicah z nafio varstveno mam ko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobit orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. KliSčina c. 6 nova.
Banpoailjanjo T*ak dan.
Postne hranilnice fttev. 49.08«.
Telefon itev. 131
■
I
Glavna posojilnica
Bogato
i
klobukov
za dame In dekleta za spomladansko In poletno = sezono =
razpošilja, franko In brezplačno
modni salon
Henrih KeiuJn
:§|   pisama:   | —
m Kongresnem trto & IS, Sonranon hita v LJubljani
epreleama la Izplačuje kranilno vloga
ubestnja po i\ % od io vložim do dno vzdiae
kros odbitka rentnega davka. u 13
Uradne aro od S. —12. dopoldne ln od 3. — S. popoldne.
hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Jana, Turjaški trg it. 7.
Največja zaloga
pohištva
a spalne In Jedilne sebe, ealene In gosposke sebe Preproge, zastor)I, modrool na vzmeti, llmnatl modrool, otroški vezlokl Itd.
155—13
T¥o\Jmlaj« cono.
TVTaJiaolf dziejee blago.
1000^0001
-■I k j
'Preobleki
Popravila.
mm
(MlMMl
eea»a*ai
Najtniejb io njitejia vožnu v toieriko je t paniki „Smriftiep Uovdi
a oeaaraklml brzoparnlkl „KAI8ER VVILHELM ll."f ..KRONPRINZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE".
Pi-okomoraka wo<nja tra|a sama 5^6 dal.
Matanoan, sanesljiv poduk tn veljavne voane listke aa pamlks gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želea-nic dobite w migaaaeMf smeaM odino 10 pri
ITABDD TATCABJU, Kolodvorske nlics št351
aasproti občeniaiiJ gostilni „pri Staraa Tišlerju".
Odhod is ZJnbUnno je vaak torek, fietrtek ln soboto. — Vaa pojaanlla. ki ao tikajo potovanja, tečno ln |brespla-flnop — Poatrotba poštena, realna ln solidna.
Potnikom, namenjenim v sapadne drsava kakor: Colorado. afejdko, Califor-nijo, Ariaona, Dtah, Wioming, Nevada, Oregon m Waahington nudi naša Oruatvo posebno ugodno in iaredno o dno oren eaivesten. Odhod na tel
progi ia Bremna enkrat moaaonu. 8044—30 Ta aa dobivajo pa tudi nstki preko Baitimora ia na vse ostala iMft sveta kakor: Braainjo, Kubo, Buenoe-Atres, Oolombo, Smgaporao Avctralijo itd
Si
U4
G.E
* znamkah. Za to dobita 8 veleana higienične vzore«, 6 vzorce? 90 ki., 18 vzorcev 1 gld. 70 kr., So vzorcev 8 gld. 40 kr. poleg nmfMvelseeja iloatrovanoga eanovmika in navodilo sa uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tacat od 45 kr. naprej. ¥ smlOfli M fN kuriozitete, mnogo novosti, izdelajo Tlak gumasti predmet. Najcenejše in direktno se kapi le na pismeno naročilo. Diskretna poaujatev.
R9 zalogu to^ttrnloUlti gumastih predmetov. Dihih J, IX. 5, Nussdorferstrasse 3—10. 836—4
Vsako nedeljo
velik tamburaški koncert
v gostilni BALIJA v Rožni dolini pri Ljubljani.
Začetek eb 4. popoldne. Vstop prost
K obiini udeležbi vljudno vabita
923—3
F. in M. Balija.
M
Ptccolo
I l    6 7 HP dvocilindrnik, 2—3 se-
II deien K 3400 do K 4500. 12/14 HP četverocilindrnik, 4 ae-
deten  K 6800.
avtomobili
so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. .-.
Generalni zastopnik : 1015—3
nder Hatschek J£ELV89..
Štev. 11219.
1117-1
Radi oddaje
steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih
oziroma solnčnih plaht
za novo župnišče pri Sv. Jakobu v Ljubljani se razpisuje na
dan 6. aprila 1907 ob 10. dopoldne
pri mestnem magistratu ljubljanskem javna pismena ponudbenska razprava.
Kolkovane ter s 5% na podlagi ponujanih skupnih vsot določenim vadijem opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne cene ter skupne vsote v številkah in besedah, je izročiti zapečatene do določenega časa v pisarni stavbnega urada, kjer so tudi vsi zadevni proračuni, pogoji in drugi dražbenski pripomočki v navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakemu na vpogled.
Na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale dražbenskim pogojem, potem na take, ki bi se glasile pogojno ali pa bi bile vložene prekasno ali naknadno, se ne bode oziralo.
Jtfeštni magistrat ljubljanski
dne 24. marca 1908.
I 1093-
rnir?
NO*
Angleški kostum za trpet........
.... 2.90
.... 4.50
.... 4.00
.... 3-2S
.... 4.50
Kostumu o krilo vseh barv . . . Modni paletot, 100 cm dolg . . . Spomladnja suknena Jopica, črna
Blnzaliz čiste volne, vseh barv.....
Bluza s tnlastiati čipkami.......
Graziosa, polsvilnat dežnik........
Kostumi,ikrila,^ blazeldo najfinejše izvršitve v zalogi.
I Jamči aa za brezhibno priložnost!
Samo: nalDunaiu vin.,
Alserstrasse 63.
Pofttne pošiljatve po povzetju.
Zastonj razpošiljam
moj ilustrovani cenovnih-
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo zn žamh cenah.
FRANC KEBER
urar
ln trgovina zlatnino In arebrnlno
LJubljana, Dunajska cesta it 12.
I
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženske ■ar volnene obleke.
ftretna trsouska moč
v starosti 23—26 let, popolnoma zmožen slovenščine in nemščine, in če je o   o   o   o    le mogoče tudi italijanščine v govoru in pisavi,    o   o   o o
se takoj sprejme v neki večji tvornici.
Natančne ponudb© s fotografijo in prepisi izpričeval pod ,,B 6099" na naslov Haasenstein & Vogler A - O. Dunaj I. 1081—2
Povračila voznine
za vse pošiljatve z Ogrskega ali na Ogrsko ::
izposluje na podlagi voznih listov spedicijska pisarna IGNACIJ STERMANN (oblastveno dovoljena in protokolirana pisarna za revizijo voznih listov) v Buda-Pešti, V., Vdczi-korut 74.
Naj se torej vsi vozni listi počenši s 1. marcem 1907 takoj pošljejo tej firmi. 1005-2
r 1
Tvrdha ustanovljena 1.1858.     Telefona za Dunaj it. 350 ln št. 20585.
Veletržec z vinom
A. KAJFEŽ, Kočevje,
E ilia
1 39 2
LJUBLJANA, (prodaja na debelo). DUNAJ I., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus. Viadukt Štev. I (restavracija), f    DUNAJ XV^Mw
Št. 10.460
1109-1
I
8
-zaloga ffifiškegasuua-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicamt in bom lahko svojim ceoj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
v Ljnblja&i, Lingaijeva vUee at. L
Nasproti loteriji.
I
JOSIP STUPICA
Jermcaar In sedlar
v LjDbUanl, Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
===== kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in ^najrazličnejšo vprežno : ~     =  opravo     * -, r
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor  tudi že obrabljenene vozove in konjske oprave.
Volitveni razpis.
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
vršile v veliki dvorani „Mestnega d:mau na Cesarja Jožefa trgu St. 2 in da bode volil:
dne 22. aprila: III. volilni razred, dne 24. aprila: II. volilni razred, dne 27. aprila:  I. volilni razred —
vselej od osmih do dvanajstih dopoldne.
Drugi in tretji razred bosta volila v dveh Oddelkih in pripadaj prvemu oddelku volilni upravičenci od A—L, ki bodo imeli dohod na voliSČe° iz Streliških ulio, drugemu oddelku pa voliloi od M—Ž, ki bodo imeli dohod od strani mestne ledenice.
Če bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode za HI. volilni razred dne 23. aprila t. 1., za II. volilni razred dne 25. aprila t. L, za I. volilni razred pa dne 28. aprila t. L, ravnotam kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoldne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gosp. občinski svetovalci:
a) iz III. volilnega razreda: Eogelbert Franchetti, Karal Meglic, Joalp Proaenc, Joaip Tur k in Josip Vidmar;
b) iz II. volilnega razreda: Jakob Dimnik, Anton Gorfte in Antoc Svetek;
o) iz I. volilnega razreda:  dr. Karel vitez Bleivvels-Trsteoiškl m Frane Grošelj.
Odložil je mandat občinskega svetovalca Ivan Zirkelbach, ki je bil lani v m. volilnem razredu izvoljen za dobo dveh let. I Voliti bo torej III. volilnemu razredu šest občinskih svetovalcev, in
sicer pet za dobo treh, enega pa za dobo enega leta, drugemu volilnemu razredu tri, prvemu pa dva občinska svetovalca in sicer vse za dobo treh let — vsega skupaj torej 11 občinskih svetovalcev.
Jttestni magistrat v £jubljani,
dne 18. m ar o a 1908.
+
BK. ELAVKA
Izdelovotella klrg. instrumentov, atelje za ortop. aparate la oaudoJe
Ljubljana, Prešernove ul. 5
priporočata svojo veliko zalogo ob rešil sa zdravstvo in bolniško postrežbo, biiejev, irigatorjev, aparatov ia mrzle in inha acije b paro, sterilizirane obveze in bandaia, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samokli utiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih pod-loik. — Vse bandaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov.
Zunanja naročila se izvršujejo
točno, hitro in diskretno. Oalvanl«nt ponlklovalnl xa-«od s obratom na IMOtor.
Popravila ae lzvrinjelo točno
3
Dognano je
in vsak bolnik že ve, da zavzemlje dandanes električnost v zdravniški umetnosti prvo mesto, le škoda, da še večina bolnikov ne ve, da eksistira elektriski životni aparat, s katerim se vsakdo lahko na pripraven način doma sam
elektrizira.
Slektro-Uitalizer
Kdor se popolno izpolnj šijemo v zaprti
avstr. p. 32912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 18)75
se zove ta aparat, ki je s sijajnim usehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervozno s t, nevrastenijo, revmatlzem, boiezen v krtin ln v glavi, telo dene in črevesne slabosti, onemoglost arca, ohromelosti In vse Slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so razpoloženi v naši ordinaciji, torej  zanima  za   ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon en čimprej pošlje na našo  ordinacijo, na kar mu nemudoma po-kuverti gratis in franko našo
I
brezplačno kn)igo
1110
razpravo O moderni elektroterapiii 64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
Elektroteropeutlška ordinacija,
l»j V.«, leufr .tlurlUt 14 . nad«ir. odd. 81.
n
s
0
t
M
28./HI. 1908.
Jfupon za brezplačno knjigo.
Elektroterapevtiškaordinacija na Dunaju L, NeuerMarktlU, odd. 61.
Prosim, pošljite mi knjigo „Razprava O moderni elektroterapiii" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: Naslov:
- _______
42424867
5
Zajamčeno nepremočnivo mazilo za usnje
HEVEAX! t
dela nanje mehko, trdno in zajamčeno neprerooeT ,1V° Plocevinaata akatlja s čopičem stane 3 E, 10 skatelj f nHT Na atrokovnlh razstavah samo najvišje odlika, "v
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNEh* j
AV6USTREPIC
»»odar 13 LJubljana, Kolealjake ulJoe 16
^    Trnov c xn izdolujo   prodaj« in popravlja vsakovrstna
««*o cl e
psa itssjaaisjlsi ooautia*
\
I I
» I
Petrolejski žorllm gorilnik „KRONOS"
Vzorec 1908. s-
Solidna sestava. — Porabi se na S uro samo za l1., vinarja petroleja. 3
Okoli 100 Hefnerjevih sveč svetilnosti. Preprosto \r ravnanje. Stane vse skupaj 9 K. Preprodajalcem % velik popust. "
Prednosti:
Edina prodaja za Avstrijo:
Austrijska eksportna družba za plinouo žarimo M z. o. z.
(Oesterr. Export-OasglAhlichi-8eselscnaft m. b. H.)
DunaJi V| Ramperstorlferatraase 66.
269 1
1
\9
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček mcikorije ^ temveč določeno znamko:
Franck
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvali,
papirju in z podobnim natisom ponareja.
Vns£r. uuaitka. Vmntr oumia. d Kuw. X 4451, 2 t 7. II.W.W-
Vfcmrr niaiuk*.
Za preložitev deželne ceste Litij a-P ljuska med Šmartnom in Litijo na 20700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačala v odstotkih na enotne cene proračuna2naj se predlože
do 15. aprila t I. do 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za arevzetje gradbe deželne ceste med Šmartnom in Litijo"
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Raz ven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarnovaruih vrednostnih papirjih po kurzni oeni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede aa višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnem cestnem odboru v Litiji.
V Ljubljani, dne 22. marca 1908. 1090-1
Od deželnega odbora kranjskega.
Priporoča se
trsovino
z obločilnlm Mason
KUGO IHL
&   tritarieve ulice 4L 4.
Velika zaloga
n .ijnovejšega
in
n a jboljšega bla g\0 aa ženske in i no&Ucc obleke.
Vrorei m i '«Mi»*\'»» *»stni»* orosio
1
Tovar
barv
a .'■>:
w«A ****** *ouju*&&
Mm snu
134*.
I
vi
I
I
i
I
% I
I
iam proda.,'» oU natlta , flraot« ta lakov.
Kai.tr>«a> Otartf^ **"
tati Bbsrl
lajalna m komptoar:
6ev* ca sta it 6.
Delavnica:
Igrii  <• ulica it. 8.
PMtrta sod   si t. to. nt b akt. prti. lat .!**,
»rja napisov, to pablitiini pleskarji.
rxa di% Sohoenfeld-ovlli sh sa akad. slikar}«. £*Io*a 6.1 B   Ičav as plesksrjs, slikarja In aid i r    ♦ aaadllnenjB mazila aa
hrsslo^- * \  cdt karbollnaja Itd. Posebno vt   Di »ocava alav. cbćitstvn najnovejše, i * ?2** ^Jg""JHn^g
I
\
PTC 4
Miklo-i
Stavblnska
Velika isM barv v tiil
Priznana kot večja in r konfekcijska =: vina
dobavil enega od firmo Portor * So Mt. w in, ao naročila pa mori jI Ineje lz vrenje jo na Dunaja
*"Ja\|<
mm
me
sredstvo, as
Priporočava vse v cajinc afc. meet 2 m n& tlo'-; in fino pn
I
.'■■..v:;c sobnih tal s „Rapidoi". tudi si. občinstva za roko spadajoče delo v ej il kot prasoano realno Eftjnizjih cenah.
mw*w
ttk UH
nvlptausa
kloou
cepiče i <"»
= aiaJatevajAe fafos 1 po f9«iniz>M cei
Hotel pri Zlatem jelenu
v Gorici
1006—3
v sredi mesta, obstoječ iz 40 aob, restavracije, vrta in dveh salonov
se odda s 1. majem t. I. za stalno v najem.
Reflektantje naj pošljejo svoje ponudbe Trgovsko obrtni zadrugi v Gorici.
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
z modernimi velikimi brzoparoiki is Ljubljane čez Antverpen v Now Tork
je proga
deča %ae%da #
Na aašiL par u i ki h Flnland, Krooaland, Vaderland, Zeeland io aaatlaad ki oskrba-
jejo vsak teden ob sobotah redao vožnjo med A.ntwerpnom in Novim Vorkom je snaŽnost, izborna hrana, vljudna postrežba is spalnice po novem urejene ▼ kajite sa 2, 4 in 6 oseb, aa vnetega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek
popoldne. to—13
Naši parniki vozijo tudi na mesee po večkrat čes Kanada v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne eenejSa kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice
w. wnw ^.ww  odslej 20
nd uinega kolodvora m levo pred zdsdo gostilno ,.prl Starem Tlšlertn'",
\
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prtenino.
242 SO
vged bleščeče beline, ki jo dobi prtenina. ker ne  dobi  prtenina  po pranju  prav  ni kakega
prtenina  po pranju duha.
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo
časa.
J5.
a
a to
C mm
a C
o os
I'
o 08
ao M
<1 (b
ei nd
iS
S B fr B g
• «3. S.
=1- »
81 5' S
J- CM.
-d
h   d ■
!. © ss
Dobiva ao v trgovinah z drogerijami, a .kolonialnim blagom in - z milom. —--
Na debeloprl L. H IN L OS, Dunaj L, ftolkerbastel 3.
Vonfrrot ClllranP v ognju pocinkane il6aate ple-VCUJklCIl OUnvcliAC tenlne poseono pr pravne za ooraditev parkov za dlvjadino, vinogradov, drevesnlo Itd. za varstvo proti zajoem, aa paeje ooore, v varnost proti toči, za fazana-ije, ptidnlke in kletke, najboljše žićevjo za larallS6a lawi tennlaa, do treh metrov Šlrokoat! v zalogi, za Rabltzeve steno, Monlrjeve gradbe Itd. Itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi pet ljami in iz različno debele žice, kl se i le po spleten ju ooclrka v ogmu in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo iloo za ograje v ognju po-cinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter & Schrantz d. d.
tvornfoe za aitarsko na Dunaju. Mariahill in ki o buče vin. blago in ¥ Pragi-Bubna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva ao po vaeh večjih trgovinah za telemino.
Sno^oasaiaa^aaat     Hirninl  maski mas sne« In uoflnaane želoans ploeevlnr. 1078—4
mm
tvrdk a FRATELLI BRANCA v MILANU
■DINf   . in izključne lastnice tajnosti o pripravljanju Jt ' "»-^USPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENOlCA NA SVETU! Neut rPUw«   v vsa|(i družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzo. "nlju;   Anton Staculu; sla»6lčarnl Jak. Zalaznlka.
LJubljano Stari tri 26
priporoča »vol aobro aroloal
:: optični zavod
kakor rasna
sčlpalce daljnoglede toploaterfe, zrafco-merie itd. — Očala ia
ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem recepta. i3
Velika zaloga
rasnih
žepnih In stenskih
zlatnine in irebrnlne.
C. kr. deželna vlada je s svojim odlokom z dne 5. marca 1.1. štev. 5655 ukrenila, da se bode vršil semenj, ki je bil dosedaj zmiraj 1. aprila, v bodoče dne 4. aprila vsakega leta. Ta določba velja tndi že za tekoče leto, na kar si dovoljujem opozoriti slavno občinstvo. .
1099
LoSklpotok, dne 23. marca 1908.
Ivan Lavrič. župan.
Laugen & Wolf, Dunaj X, Laienburgerstrasse 53.
Originalni motorji ,Otto'
v zvezi
Svetovnoslavni zaradi preproste in solidne sestave.
3480 25
2 napravo za sasalnl plin
za kurjenje s rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kaona-zitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj "primerna obratna moč novega časa I
Originalni motorji „Ottou sa svetilni plin, bencin, bencoJ, petrolin, k ar bon o 1.
Osebni kredit
za uradnike. Častnike, učitelje itd.
Samostojni hranilni in posojilni konsorciji Uradniškega društva dajo po smernih pogojih tudi proti dolgoletnim vračilom oaebna pOBOfila,
agenti isKljučeni. 36*8- 12
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno/ Centralno ««»«!»•%<» Ur^dvslmuearav tlnimtvm, OmrnaL WlppUnferatraaae lfk
Knjt£ovodkd
i PATENTE!
mški
obenem iztirjen slovenski in ?ae korespondent, na aprejane 8 ' i ma|. pjltasi- Prednost imajo oni, > iS teri so italijanščine popolnoma vešč' 4. ggg 4 Tozadevne ponndbe sj .rejema lan-PopovičjCorknloapr im akekn
▼■osli   d«afe4Blaa   IzpoUnje   1« flsssJU«
H. 6ELBHAUS
lnienlr In zapriseženi patentni posrednik na Dunaja
VIL Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu nradn.
4377—15 I
Popolna oprema
za novoroje nčfce
otroško peri lo
Zakaj v tujini iskati,
Če najboljše pred pragom leži.
-m pianinškova pražena kava
se je vpeljala v,kratkem času širom sveta. In zakaj? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena
er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantlčna.
er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva.
er je najizdatnejša zato najcenejša.
Prva  ljia/bljetnslca. Treillsa. žsgralulca. Iret^re
KAREL PLANINŠEK
tjtibljaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarna Evrope.
47J 8
v salogf sa vaako starost roča znana trgovina s rp
pripo
jrilom
i
= Ljubljana =
Prešernove nlice št. 9.
C. J. H AH/J IN 1
■    m m-' mm m    - -  ■ _ I
Cd«1  ka. I
UlBUt
Perilo lastnega I
1H70 Vt
A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg 3
<na ofjrlsm Židovskih ulic).
Strokovnjaška
postrežba z iz-bornimi izdelki po nizkih cenah.
Velika in moderna
zalogo obleti
za gospode, dečke in otroke.     Q O
Cer.e so stalne in označene na vsakem :: :: :: :: predmetu
8 8 7
I
/.Naročila po meri točno in priznano dobro.:.
m Elegantne klobuke m
najnovejše pariške in dunajske modele
3336   38 priporoča
fi. Oivod-jvfozettč
833 v Ljubljani, Stari trg št. 21 BES g;    modna trg. ter salon za damske klobuke.
11 Filijalka v Kranju, Glavni trg. =====
I
Herbabnyiev podfosforokisli
Zaloge skor o v vseh lekamicah!
iten aanto a apodnlo
v  srstveno znamko, d 11H d t W« arke i£»
F
i
Uum ssaaAaHT wIfeiTM
m
aromatiška esenca
Že 33 let uvedeno in vrlo preizkušeno IboleČlne tolažeče sredstvo za vdrgnenje
opneno železnnti sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, J pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
.        . nd ponaredbami se svili.
in«t%tX«e! Dr- Hellmanna lel tajnic« „Zur Barmherzigkeit"
^___Zaloge pri gg. lekarnarjih *       7 ajfvasteli vtmml  lam  IVovessa m
r
Herbabnvjev
Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
na Duoaju VI! 1. Kalaeratr. 73-75.
\ 4226—8
Sokolenic (gav naš) iz usnja
Pm
zaloga čevljev na Kranjstei
▼ izvrstnih ka-kakovostib po smernik cenah.
-
ietenbnrSooe ulice 3 # UuUlono * Selenbur$ooe ulice 3 *
i Svnanla naročila točno proti povzetim, g
Izdajatelj In odgovorni urednik: Basto_Pn*toslemiek.
T^a^nina in tisk
Uakarne*.
60
590^