VESTNIK 3mnHUM:mMmmMmmmnMmm)nmtnnmmnMmmnn Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt g izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt = = Posamezni izvod 3 šitinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. KomMmmmmnmmmHUHummtMMHumHMmmmmmmtiš P - "A, LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 8. AVGUST 1980 ŠTEV. 32 (1980) SPOMiNSKi POHOD V POČASTiTEV DNEVA VSTAJE: Neurje povzročijo ogromno škodo Brez partizanskega odpora L/ kije bi) edinstven v naši zgodovini ne bi imeii krvavo priborjenih pravic „Dobra dva meseca nas še točita od dneva, ko bo potekio 36iet, odkar je šia zadnjič Domnova četa po poteh, ki smo jih deino obhodiii danes — daia je svoje živijenje za boijši jutri, za svobodo nas vseh. Boljko se oddaijuje tisti 12. oktober 1944, pa se toiiko boij zavedamo, kaj je pomenii za nas koroške Siovence oboroženi odpor. Brez tega našega oboroženega partizanskega odpora, ki je bii edinstven v zgodovini koroških Siovencev, namreč danes ne bi imeii čiena 7 in ne bi uživati teh krvavo priborjenih pravic, za katere pa se moramo še naprej in nenehno boriti, če hočemo svobodno in v miru živeti." Tako je dejal sekretar Zveze ko- mi napori prenašali svoje ranjene foških partizanov Lipej Kolenik, ko tovariše in jih dajali v varno oskr- minski pohod „Po poteh Domnove čete" postal tradicija in da bo spomin na partizanske čase ostal živa zavest našega ljudstva. V tem smislu je na zaključni svečanosti tudi poudaril Lipej Kolenik, „naj megia pozabe nikoli ne zakrije spominov na dni, ko se je v krvi, soizah in trpijenju porajata svoboda". Vendar je pri tem zastavil vprašanje, ali so bivši borci, ki so dediči partizanskega izročila, pa tudi drugi, ki so za to zadolženi, res storili vse, da bi ta izročila živela naprej v mladih generacijah? Po kratkotrajni vročini je začetek tedna divjalo preko Korofke in delov Siovenije neurje, kakrfnega niti rtarejii ijudje ne pomnijo. MajhujH se je :pu:ti!a nevihta nad zahodnimi in severnimi predeti Gur, nad vzhodno Ko-roiko biizu Grebinja in Labotske dotine, pa tudi v Pomurju. Kot jajce velika toča je v nekaj minutah razdrobila strehe Mevitnih po-stopij, uničila poljščine ter poškodovala avtomobile in tudi ljudi. Škode, ki gotovo znaSa mnogo milijonov Šilingov, doslej Se ni bilo mogoče v teloti oceniti. Pri posameznih hiSah je nastalo za stotisoče Šilingov Škode samo na strehah, pretežna večina ljudi pa ni zavarovana proti poškodbam pred neurji. Poleg tega je veliko Škode na poljih. [M3 sliki vidimo deloma že spet popravljeno novo gospodarsko poslopje pri Črniju v Zgornji vesci, kjer je toča razdrobila razen ene vse ploSče iz eternita). Še huje pa je bilo v Ho-diSah, kjer je poleg domačinov bilo prizadetih nad 1000 turistov [poškodovani Šotori in avtomobili). Poškodovanih je bilo tudi nekaj oseb, ki se niso več mogle spraviti na varno. MajhujSe opustoSenje na poljih je povzročila toča v bližini Grebinja in v Labotski dolini, kjer sta žito in silaža v nekaterih krajih popolnoma uničena. Tudi sadno drevje in strehe v teh krajih so močno poškodovane. Prizadeti so seveda v prvi vrsti manjSi posestniki, ki imajo večinoma več Škode, kot imajo v celem letu prometa. Zaradi poškodovanih streh je uničeno tudi veliko krme, ki je letos zaradi slabega vremena tako že pičla. Prizadeti bedo morali nositi Škodo v prvi vrsti sami, le nekoliko podpore lahko pričakujejo iz sklada za katastrofe. iSfenfaf v Bo/ogrm nosi „podpis" iašisiičnegra terorizma je minulo nedetjo ob spomeniku la Komlju v zaključni svečanosti spregovoril udeiežencem prvega spominskega pohoda „Po poteh Domnove čete". Na tem pohodu (o katerem obširno poročamo na drugem mestu — op. ured.) so hoditi udeleženci spet po poteh, ki so jih med vojno neštetokrat prehodili naši partizani, ko so prižigali 'skro upora proti fašističnemu nasilju in širili misel narodnoosvobodilnega boja; ko so vzdrževali zve-io med borci na južnem in severnem bregu Drave; ko so pod sitni- Po!itični procesi se nadaijujejo Z ukinitvijo postopkov proti nekaterim slovenskim mladincem političnih procesov proti korof-kim Siovencem fe nikakor ni konec. V sredo je bila pred sodi-žčem v Salzburgu nova obravnava proti Mirku Messnerju in Janku Malleju, ki sta obtožena, da sta se pred ftirimi leti pri znani nemžkonacionalni demonstraciji v Škocijanu ..upirala" državni oblasti. Proces je bil znova preložen, ker bo sodišče na predlog obrambe zaslišalo nadaljnje priče. Pri tem procesu je vsekakor značilno, da se morata pred sodiščem zagovarjati koroška Slovenca, ne pa policisti, o katerih je celo avstrijsko ustavno sodišče ugotovilo, da so na omenjeni prireditvi s Slovenci ravnali tako nasilno, da so s tem kratili zakonske predpise in teptali človekove pravice. bo domačim kmetom, ki so kljub nevarnostim z vsemi svojimi močmi podpirali tiste, ki so se bojevati proti krivici in terorju — za svobodo, mir, pravičnejše življenje. In kakor v letih boja partizanske borce, tako so na domovih ob nekdanjih partizanskih poteh sprejemali udeležence nedeljskega spominskega pohoda, jih gostili in skupaj z njimi obujali spomine na težke čase. še posebej na strašni dan v oktobru 1944, ko je pri Apovniku izkrvavelo 12 partizanov, ko so se spopadli z desetkrat močnejšo enoto Hitlerjeve policije in domačih nacistov. Kot živa priča je tedanje dogodke opisal preživeli borec Domnove čete Jurij Bojanovič in Lipej Kolenik je naglasil, da ne sme zamreti spomin na dan, ko je gorela Apovnikova domačija in so z njo zgoreli ranjeni partizani, ki so jih nacistične zveri v človeški podobi pobile in zmetale v ogenj. „Zato bomo šli vsako leto ob dnevu vstaje slovenskega naroda ,po poteh Domnove čete' in bomo predvsem mladi rod seznanjati o tedanjih dogodkih, o ijudeh, ki so živeli in še živijo tu okrog, o žrtvah teh krajev, ki so bite doprine-sene v borbi za svobodo in sporazumevanje med narodi." Okoli sto udeležencev je bilo na prvem spominskem pohodu na Komelj, s katerim smo se koroški Slovenci vključili v praznovanje tradicionalnega Dneva vstaje slovenskega naroda. Med udeleženci so bili nekdanji partizanski borci, pa njihovi otroci in otrok otroci — prav udeležba mladega rodu je bila najboljše jamstvo, da bo spo- * In prav tako je upravičeno vprašanje, ali je naša mladina že povsem doumela veliki in usodni čas narodnoosvobodilnega boja, ali je že prevzela ideale svojih nekdanjih vrstnikov ter jim sledila, ali raste in zori v spoštovanju ter hvaležnosti do vseh, ki so ji s svojimi žrtvami ustvarili srečnejšo mladost? „Veiiko smo že storiii, da se ohranijo in očuvajo pridobitve naše narodnoosvobodiine borbe, marsikaj pa bo še treba narediti in oteti pozabi — da bo naša miadina čvrsto stopata po poteh Domnove čete!" Po prepričanju političnih in sodnih oblasti v Italiji ima pokol v Bologni jasno fašistično ozadje. Že v noči od sobote na nedeljo je postalo jasno, da gre za atentat, ker so našli žarišče eksplozije v delu železniške postaje, kjer ni nobenih plinskih napeljav. Kratko navrh pa so prišli raziskovalni organi do zaključka, da je treba iskati atentatorje v vrstah fašističnih skupin. Ob najhujšem zločinskem pokolu v Italiji po drugi svetovni vojni, ki je zahteval 76 smrtnih žrtev in nad 200 ranjenih, ugotavljajo, da dogodki jasno kažejo na črno zločinsko roko, ki je organizirala že celo vrsto podobnih atentatov zadnjih let. Pri vseh teh zločinih najdemo skupni imenovalec — naboj naj eksplodira tam, kjer je veliko ljudi, da bi tako povzročil čim več žrtev in privedel do največjega vznemirjenja in čim večje destabilizacije. Vsi odgovorni politiki obsojajo fašistični zločin in obljubljajo hitrejšo preiskavo kot dosedaj. V parlamentarni razpravi so neodvisni levičarji kritizirali neučinkovitost vladnega delovanja, republikanci pa so očitali vladi, da je v zadnjih letih premalo zasledovala teroriste iz fašističnih vrst, hkrati pa so izrazili, da po njihovem mnenju obstaja operativna centrala, ki usmerja levi kot tudi desni ekstremizem. Komunisti so zahtevali, da je treba razčistiti, če za temi poskusi destabilizacije ne stoji kakšna tuja sila. V vsej državi je prebivalstvo z množičnimi stavkami protestiralo proti poskusom fašistov s pomočjo atentatov priti svojim ciljem bliže. Tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza je v solidarnostni izjavi opozorila na tradicijo fašističnih zločinov tudi proti slovenski narodnosti v Italiji in obsodila zločin v Bologni. Dobavtjanje orožja fašistom je neodgovorno in nemoraino Kakor smo poroča/; že v zadnji števi/ki našega /ista, namerava y4vstr;;a dokaviti fašističnem;; režima v Či/a večje šfevi/o fantov, strojnic in dragega avtomatskega orožja; vrednost ce/otne dokave naj ki p-reseg/a dve milijardi ši/ingov. Na merodajni/? mestik skašajo ta „po-se/" opravičiti s tem, da gre menda za okranitev delovnik mest. Vendar pa je namera sproži/a v avstrijski javnosti — in tadi v širšem sveta — apravičeno ogorčenost, ki se vedno ko/j širi. Kajti v konkretnem primera ne gre samo za dokavo orožja kot tako (čeprav ki ki/o spričo dejstva, da gre danes na sveta vsako minato mi/ijon do/arjev za k/azno okoroževanje, že to dovo/j vzroka za odpor in oksojanje/f, marveč gre za okoroževanje režima, ki je sp/ošno znan in pros/a/ po svojik fašistič-nik metodak, po krezokzirnem kratenja č/ovekovik pravic in po krvavem zatiranja vsega, kar je demokratično in napredno. Saj ima režim diktatorja Pino-cketa, ki je /eta /973 v krvavem adara zraši/ in amo-ri/ demokratičnega predsednika y4//endeja, od takrat na vesti že 30.000 do 40.000 amorjenik demokratov, medtem ko je oko/i 2300 „nezaže/jenik" osek enostavno .izgini/o" in nikče ne ve, kako in kam. Kavno tema režima pa namerava Avstrija dokaviti tanke in strojnice — da ko v kodoče /akko še /ažje preganja/ de/avce in antifašiste, kesne/ nad sindika/nimi in dragimi naprednimi organizacijami. V tem primera je argamentiranje z ogroženimi de/ovnimi mesti naravnost cinično, je nemora/no, kakor poadarjajo predstavniki najraz/ičnejšik krogov. Ogorčenje zaradi takik načrtov se je razširi/o v pravo /jadsko gikanje in za po-nede/jek napovedajejo na Danaja ve/iko protestno demonstracijo, da ki v/ado opozori/i na njeno odgovornost, ko ko na torkovi seji od/oča/a o tem, a/i naj dokavo orožja dovo/i a/i prepove. Protestno gikanje pa nikakor ni omejeno na opozicijske kroge, marveč sega tadi tja do vrkov v/adne stranke. A/ed tistimi, ki se posekno od/očno postav/jajo proti takim „pos/om", je tadi predsednik k/aka socia/i-stičnik pos/ancev Heinz fiseker, ki je z/asti zavrni/ „ar-gament", da kodo orožje pač dokavi/i dragi, če tega ne ko napravi/a Avstrija.* Kavno na tem področja mora vendar kiti raz/ika med socia/istično vodeno Avstrijo in konservativno vodeno z)ng/:jo — je meni/ fiseker — in na to raz/iko moramo kiti ponosni tadi v kodoče. Pikanterija ok roka.* razprava o dokavi orožja dosega višek ravno za 33-/etnico „zgodovinskik" dogodkov, ko so prve atomske komke v Hirošimi in Nagasakija aki/e četrt mi/ijona /jadi... TUD! KOM!S!JA FUENS JE UGOTOV!LA: Sedmojuiijska zakonodaja je protimanjšinska in ne predstavlja izpoinitve čiena 7 Jutri se bo zače! Ceiovški tesni ;sejem Na povabito zveznega kanclerja Kreiskega je leta 1978 obiskala Koroško in Gradiščansko veččlanska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupin (FUENS). Kakor smo takrat poročali tudi v našem listu, so člani komisije, pripadniki različnih narodnostnih manjšin, pod vodstvom predsednika FUENS in južnotirol-skega manjšinskega politika Karla Mitterdorferja preučevali položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Na podlagi svojih ugotovitev je komisija potem sestavila poročilo in ga poslala kanclerju Kreiskemu. Avstrijska stran je s to komisijo gotovo zasledovala zlasti namen, da bi bite mednarodno „ugotovlje-ne" pozitivne lastnosti takoimeno-vane sedmojulijske zakonodaje in s tem podkrepljene samohvalne trditve avstrijskih predstavnikov, češ da je sedanja ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji „vzor-na" in bi torej lahko služila za zgled še drugim, ki se morajo ba-viti z manjšinsko problematiko. Vendar pa so bili zaključki, do katerih so prišli člani komisije, bistveno drugačni, saj bi jih lahko strnili v oceno, da je ta zakonodaja protimanjšinska in da nikakor ne predstavlja izpolnitve člena 7 državne pogodbe. Med drugim komisija v svojem poročilu meni, da se sedanja ureditev sicer ..približuje načelu pospeševalnega manjšinskega prava" in da je v zakonu ..zaslediti tudi pozitivne vsebine"; toda takoj nato nedvoumno poudarja, da zakon o narodnih skupinah ne predstavlja izpolnitve člena 7, zlasti ne izvedbe njegovih paragrafov 2, 4 in 5. V tej zvezi komisija tudi odreka Heimatdienstu in takoimeno- vani Robakovi skupini na Gradiščanskem vsako pravico govoriti k manjšinskim vprašanjem. Posebej komisija naglaša, da je ugotavljanje manjšin leta 1976 zaradi uspešnega bojkotiranja spodletelo in so dobljeni rezultati torej povsem neuporabni za reševanje manjšinskih vprašanj. Zato komisija tudi kritizira oblasti, ker so TRŽ!Č: Pobratenje z občino Zaječar Slovenska obmejna občina Tržič razvija vsestransko sodelovat nje z občinami v raznih republikah Jugoslavije in v inozemstvu. Zadnjo soboto, 2. avgusta, je bila slavnostna seja zborov skupščine občine Tržič, na kateri so podpisali listino o pobratenju z občino Zaječar v SR Srbiji, ki naj pospeši sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja. Tržič sodeluje tudi z občino Ludbreg na Hrvaškem, ki nam je znana po kulturni izmenjavi s Slovensko prosvetno zvezo in z društvom na Radišah. Tržič se prizadeva tudi za dobre odnose s koroško občino Borovlje, saj sta občini sosedi. Na žalost zastopnika občine Borovlje kljub povabilu ni bilo na seji. Tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser se je v svojem govoru zahvalil za povabilo in se spomnil povezanosti, ki se je rodila v preteklosti iz skupne borbe proti fašizmu in ki ji današnja odprta meja nudi vse možnosti za še boljši razvoj; ta povezava je tudi podpora v bitki za enakopravnost koroških Slovencev. )z-razil je mnenje, da bi pospeševanje odnosov med Borovljami in Tržičem gotovo koristilo temu razvoju. Manjšinska problematika na srečanju klubov OZN Republiška konferenca klubov OZN Slovenije je tudi letos priredila poletno taborjenje članov teh klubov iz vseh delov Slovenije. Organizatorji ietošnjega taborjenja v Ankaranu, ki se ga je ude-ležiio nad 30 članov klubov OZN, so posvečali posebno pozornost manjšinski problematiki — ne nazadnje tudi zato, ker je biio srečanje na območju, kjer živi italijanska narodnostna skupina, onkraj meje pa slovenska manjšina. Predvsem pa je važno, da so ravno člani klubov OZN čim bolje seznanjeni o probiematiki narodnih manjšin. Na taborjenju v Ankaranu so po eni strani spoznati položaj italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji, po drugi strani pa razmere, v kakršnih živijo Siovenci v itaiiji in Avstriji. Zvezo slovenske mladine v Celovcu je na srečanju zastopal tajnik Marjan Pečnik. se pri določanju krajev za dvojezične napise opirale na neuporabne rezultate spodletelega ugotavljanja, pri čemer posebno negativno ocenjuje 25-odstotno osnovo termeni, dabibila —česežene more osvojiti primer Finske, kjer velja osnova 6 % — morda sprejemljiva osnova 10 odstotkov. „Go-tovo je namreč," je rečeno v poročilu komisije, „da manjšina ravno tam potrebuje večjo zaščito, kjer je napram večini posebno šibka, ker je ravno tam v posebni meri izpostavljena nevarnosti asimilacije." Glede zakona o narodnih skupinah in izvedbenih odredb k temu zakonu komisija ugotavlja, da so bili sprejeti brez sodelovanja in brez soglasja hrvaške in slovenske manjšine; prav tako pa pri tej zakonodaji tudi ne gre za meddržavni dogovor. „Torej zakon o narodnih skupinah in k njemu spadajoče izvedbene odredbe nikakor ne predstavljajo sporazumne rešitve potom dogovora med državo in manjšinami, pa tudi ne izpolnitve člena 7 državne pogodbe 1955." Zato komisija meni, da bi morati v skupnem posvetovanju med vlado in predstavništvom manjšin in ne kot doslej med vlado in političnimi strankami doseči sporazum, ki bi odstranil predsodke in nezaupanje ter omogočil za vse strani zadovoljivo rešitev. „Za učinkovito in torej tudi uspešno manjšinsko zaščito je odločilnega pomena ozračje razumevanja, ki pa ga je mogoče doseči le z ustreznim državnim objasnje-vanjem in informiranjem večinskega naroda," še pravi komisija v svojem poročilu, kjer očitno na podlagi izkušenj, ki jih je nabrala v zvezi z avstrijsko manjšinsko politiko, slonečo na zloglasnem proti-manjšinskem dogovoru treh strank, nedvoumno poudarja: ..Manjšinska politika ne sme postati vprašanje strankarske politike in s tem povezane strankarskopotitične igre sil, ker mora sicer nujno priti do minimalnih rešitev v škodo manjšin" — vsekakor porazna, toda v polni meri zaslužena in upravičena kritika toliko hvalisanega tristran-karskega pakta, ki se je v zadnjem času že ponovno izkazal kot rezultat sramotne kapitulacije pred manjšinam najbolj sovražnimi silami in s tem kot glavna ovira za vsako pošteno in demokratično reševanje manjšinskega vprašanja. Jutri ob 10. uri dopoldne bo zvezni minister za kmetijstvo ih gozdarstvo dipi. inž. Gunter Heiden otvorii 29. Ceiovški lesni sejem S tem bo Celovec postal spet za nekaj dni središče mednarodnega tesnega in gozdnega gospodarstva. Gospodarstveniki, strokovnjaki ih vsi, ki so tudi ie posredno povezani z tesnim aii gozdnim gospodarstvom, bodo imeii možnost ogledati si izdelke, ki jih razstavija okoli 1600 razstavljalcev iz 32 dežel. Obiskovaicem (pričakujejo jih spet oko-ii 300.000) bo na razpolago obširna paleta lesnih in drugih izdelkov, predvsem pa najrazličnejši stroji za obdelovanje in predelovanje lesa Med strokovnimi posveti bo srečanje strokovnih novinarjev, odvijat se bo tudi velesimpozij, ki bo prikaza) zgodovino gozdarske tehnike in se bavil s probiemi sodobnega gozdarstva. Za obiskovalce sejma so na gozdnem posestvu humperškega veleposestnika Hansa Marescha v Kočuhi biizu Šmarjete uredili zem* ijišče, ki ga bodo prikazovati kot vzorno urejenega, drugič pa uporabljali za predvajanje gozdnih transportnih sredstev za vele-, srednje in manjše kmetije. V okviru lesnega sejma pa bodo sosednje države Jugoslavija, italija in Zvezna republika Nemčija priredile tud' posebne dneve, kjer bodo predstavite svoje izdelke. Na zadnji tiskovni konferenci so predstavniki sejma naznanili, da bo na 30. Celovškem iesnem sejmu prihodnje ieto strokovni del skrajšan na 5 dni, kar menda odgovarja mednarodnemu razvoju. MosArfa je izpoM/a naJogro organizatorja oiimpiade Olimpijski ogenj, ki je na velikem Leninovem štadionu v Moskvi gorel odl9. julija dalje, je v nedeljo zvečer spet ugasnil — 22. olimpijske igre so se končale z veliko zaključno slavnostjo in športniki iz vseh delov sveta so se poslovili z obljubo, da se bodo čez štiri leta spet zbrali na olimpijskih igrah, ki bodo leta 1984 Vrsta gorenjskih občin v začetku meseca avgusta praznuje svoj občinski praznik. To nikakor ni naključje, ampak odraz dejstva, da je ljudstvo prelepe Gorenjske med prvimi zanetilo splošni ljudski odpor proti nemškemu okupatorju in proti vsem mračnjaškim silam fašizma. Tako tudi občina Jesenice praznuje 1. avgusta svoj praznik kot spomin boja na Obranci. Dne 1. avgusta 1941 se je nenadni napad nemških okupatorjev na taborišče Cankarjeve čete vsled junaškega odpora, hitre intervencije in dobro organiziranega protinapada jeseniških partizanov-prvoborcev izjalovit in se za napadalce spremenit v beg in poraz. Bitka na Obranci ima svojo težo in vrednost prav v tem, da je bila znanilka vseljudskega odpora na tem delu Gorenjske ter ima mobilizacijski pomen za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja pod vodstvom KP tudi za širši slovenski prostor. Ob praznovanju občinskega praznika 1. avgusta so se torej občani jeseniške občine spominjali tistih dni pred 39 leti, ko se je goloroko ljudstvo pod vodstvom KPJ spoprijelo z najbolj mračnjaškimi silami tedanje dobe. Iz te težke neenake borbe so izšli kot zmagovalci, za kar gre zasluga predvojnim revolucionarjem, prvoborcem ter ostaiim borcem, skratka ljudstvu kot celoti. Da je bilo temu tako, o tem priča niz spominskih obeležij narodnoosvobodilne borbe — kot dokaz, koliko je bilo treba žrtvovati za svobodo, pa tudi kot opomin za prihodnost, da se kaj takega več ne ponovi. Občina Jesenice je srednje velika obmejna občina, v kateri poteka državna meja tako z Avstrijo kot z Italijo. Je industrijsko razvita Občina Jesenice je obhajata svoj praznik občina, v kateri je razvita železarska industrija, ki daje večino narodnega dohodka v občini. V občini je tudi zimsko-turistični športni center Kranjska gora. V dosedanjem obdobju je v občini nedvomno napravljen nadaljnji korak pri utrjevanju samoupravnega sistema, saj so v času med dvema občinskima praznikoma, ko je pravzaprav priložnost, da ocenijo dosežke preteklega leta, v veliki meri dosegli zaželjene uspehe. Tako lahko tudi letos z vso gotovostjo ugotovijo, da je občina Jesenice vsestransko bogatejša kot je bila na dan občinskega praznika pred letom dni. Vsako leto povečujejo število družbenih in zasebnih stanovanj, izboljšujejo cestno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, vedno širša in gostejša je mreža telefonskih povezav, dograjujejo sistem šolstva z otvarja-njem šolskega centra na Plavžu, z dokončanjem prostorov za specialistične ambulante se izboljšujejo možnosti zdravstvenega varstva, povečujejo možnosti za otroško varstvo in podobno. Cilji za prihodnje pa so v bistvu preprosti, kot so bili preprosti tudi do včeraj: želijo si čedalje boljše življenje, blagostanje tako v materialnem kot v duhovnem življenju. Zato se v letu 1980 z vso ostrino spoprijemajo z merami za uveljavitev gospodarske stabilizacije, to pomeni prizadevanje za višjo kakovost proizvodov in storitev, večjo medsebojno menjavo in gospodarsko sodelovanje. Letošnji občinski praznik so praznovali, ko ni več med njimi tovariša Tita, s katerim jih neločljivo povezuje njihova preteklost, sedanjost in prihodnost. Vse, kar preverjajo pri realizaciji nalog in načrtujejo za naprej, je povezano s tovarišem Titom. Zato je njihova neomajnost toliko večja, da začrtano pot gradijo naprej pri razvijanju samoupravljanja in nenehne rasti gospodarstva. Želijo, da bi živeli v miru, v sožitju s sosednimi in vsemi drugimi narodi sveta. v ameriškem mestu Los Angeies. Po mnenju nekaterih bodo 22. otimpijske igre šte v zgodovino kot „igre bojkota"; toda pretežna večini ljudi po vsem svetu je prepričana* da so tudi te igre — kljub raznim obrobnim neprijetnostim — potekata v olimpijskem duhu, to je v duhu prijateljstva in sodelovanja med narodi. Bolj kot kdaj koli v zgodovin' se je namreč izkazalo, da je miselnost športa mnogo močnejša od teženj tistih, ki bi hoteli šport izkoristiti m zlorabiti za svoje politične načrte. In tako se je tudi bojkot, ki So ga olimpiadi napovedali kot protest proti sovjetski invaziji v Afganistanu, v bistvu obrnil proti tistim, ki so ga uporabljali kot politično orožje: olimpijske igre so uspešno potekale, na političnih realnostih pa se ni nte spremenilo. Najbolj prizadeti so bili seveda športniki tistih držav, ki niso smeh v Moskvo in so bili prikrajšani za priložnost, da skupaj z mladino vsega sveta v prijateljskem tekmovanju preizkusijo svoje zmogljivosti. Vendar zaradi okrnjene udeležbe kvaliteta olimpijskih iger prav nič ni trpela — na desetine novih olimpijskm in svetovnih rekordov govori ravno nasprotno ter potrjuje, da je Moskva v vsakem pogledu izpolnila svojo odgovorno nalogo, ki ji je bila poverjena kot organizatorju 22. olimplj* skih iger. Čez štiri leta naj bi se mladina sveta zbrala na olimpiadi, in sicer Y ameriškem mestu Los Angeles. Želet' je samo, da bi se do takrat zjasnilo politično nebo in da ne bi imel nihče resničnega ali tudi samo dozdevnega vzroka, da namesto športne solidarnosti demonstrira politični prestiž. Zelo zgovorne primerjave V primerjavi z rešitvami drugod je „vzorna" manjšinska zakonodaja vse prej kot vzorna Takoimenovana sedmojutijska zakonodaja (zakon o narodnih skupinah z izvedbenimi odredbami), ki jo avstrijski predstavniki skušajo prikazovati kot „vzorno" in četo kot ..evropski mode)", ni naieteta na odpor samo pri neposredno prizadetih — to je pri koroških Stovencih, marveč jo je ze)o kritično ocenita tudi komisija FUENS, ki je ieta 1978 proučevata razmere na Koroškem in Gradiščanskem. V svojem Poročitu, ki ga je potem postata kancierju Kreiskemu, je komisija med drugim kritizirata ztasti tudi dejstvo, da je bita ta zakonodaja sprejeta mimo prizadetih manjšin in četo proti njihovi votji in da je zato ni mogoče smatrati za izpoinitev čtena 7 državne pogodbe. Najnovejši primer, kako se naj manjšinska vprašanja rešujejo v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino, pa je razprava o novem zakonu o šolah narodnostnih skupin v SR Hrvaški. Novi zakon je namreč dozorel po podrobnih analizah, ki so jih izvedli v vseh jezikovno mešanih središčih in pri katerih so poleg pedagoških inštitutov sodelovale tudi komisije za Sedemdesettettiica zastužnega borca *a pravice gradiščanskih Hrvatov Hrvatov borcev z% dosego H;/Z?ou;7; narodnostni; je prej o/?Z?3;a/ Mwj 70-/etH: žif/jenjs^; /K/v/ej. 7?ojeH je M v Ve/;^ew #owroj% je we rvoje ^e/o ^e/% z^ ^aro<7 — ^or M^- ^e/avec v wr:og;7? orgdr:;zdcr-grd(/aedfn^;7j Nrvdtov,' M je ^°7jd Zd/oz?r/r^egd m h^dr^egd arM^rvd, rdjw^ :M 7o/go(erw; pre7-//rrw7?egd A;d/^Mr^egd Jr^r-^a, je pote?M v Zd^va/o zd njegovo <7e/o izf o(;7o zd čdrrnegd Pre^e^M^d. Ve/^e s/^ge njegove Zd-Zd :zgrd^wjo wj:7;ovegd /(d/- ^ar??ega r(owd v 2e/eznew. Xot vo-preJrtd^M;^ n)//?ove osrednje °rgdM;zdfije pd je /?:7 tdJ; wc<7 tAt/- m:, A;; so Md^eza/i ;n fzJrževa/: sO- z osre7dj;wd orgddi'zdei'jdWd ^o-^/ovencev po en/ ter we<7 grd-7/l&n^/:/?n/ Hrvdtr /n njZZ?ovZ?n wd-bcnZw wdro7ow po t/r%gZ strdw(. Oj? žZv/jenj^^en: prdzw;7?d so AZ-'OMZd Aornfe:n