Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) IX. Sa^injske kopele 7 Celju. Nekdanje sla^e mog<i5nosti in bleska, 0 kteiih nam zgodo^ina pripo^eduje, zdaj pa5 zastonj 7 Celju iš5eš. Kdor ne pozna zgodo^ine celjakega meata in ne 7e, na kaj da apominjajo podrtije Gornjega Celja in semtertje po mestu vzidano starinsko kamenje, temu je Celje na^adno mestece, kakoršnih se nabaja mnogo, samo da ima mimo drugih lepšo in prijazniao okolico. Nekdanje sla^e in mogo5nosti gotovo nikoli ne bo doaeglo ali na 7išjo stopnjo imenitnosti in blagostanja se lehko povzdigne, ako le njegovi prebivalci porabijo pviložnosti in sredstva, ktera jiru narava sama ponuja. Jaz med ta sredst^a štejem 7 pr^i vrsti Savinjske kopele. Tik mesta tekoča Sa^inja iz^ira 7 Solča^skih planinab. Njeni 7ir pri slapu pod uepristopno Rinko se kmalu zgubi pod zemljo in še le 7 Logarje^i dolini zopet na den pride. Od tod teče do Celja vedno pioti 7zbodnem jugovzbodn, pri Celju pa se naglo zasukne proti južneinu jugozahodu zli7ajo5 se pri Zidanem mostu 7 Savo. Njeni tek tneri z o^iuki 7red 87-17 kilcmeti-07 (11 '/2 milj); srednja širokost med Mozirjem in Zidanim mostom je 56.88 metio7 in srednja globočiua 0-948 meti-07 ali 3 šolnje. Meseca susca in malega travna, pa tudi 7inotoka m listopada 7endar 7easih naglo tako naraste, da 7se bližnje travnike in nji^a popla^i. Voda v Sa^inji je 7edno čista in prozorna, kakor studenčnica, torej že za^olj tega jako pripra^na za kopanje. K temu pa še pridejo druge dobre lastnosti, namveč, da struga ni pregloboka, da je navaduo to(»la in da ima zdravilno moč, kakor 7ode po bližujih toplicah. Zadnji dve lastnosti pa ima Savinja od tod, ker 7 njeni strugi na mnogih krajib izvirajo topli vrelci in tudi nekteri pntoki jej pripeljajo ali slano ali tnplo 7odo. V dokaz tej trditvi samo opomnim, da 7oda Laškib toplic izvira sredi Sa^injake struge, od koder je po umetnib ce^ih napeljana 7 kopališče; da Sa^inja po zimi tudi na takih krajib, kder po 6asu te5e, poznej zmi zne, kakor 7ečje reke z naglim tokom in da ima njena 7oda pri viru komaj 3—4°, 7 Celju pa že 24°; od solnca pa se med pe5inami in 7 globokih jarugah tekoSa ne moie za 20° aegreti. Po spričevanju skušenih zdravnik<>7 imajo Sa^injske kopeie enak upliv na člo^eško zdravje, kakor kopele 7 bližnjih Dobrnskib, Rimskih in Laakih toplicah. Na^adno se tedaj z uspehom rabijo proti protinu, občuim slabočam in posebno dobro upli7ajo na kožo in živce ter splošno okrepcanje pospešujejo. Savinj8ke kopele so aicer že dolgo znane, 7endar splošno 80 se začele ae le zadnja leta rabiti, ko ao se napravila ja^na kopališča. Do zdaj obstoji d^oje takih kopališč; ono na deanem bregu dohaja g. Hansbaumu, na le^em bregu g. Kranjcu. Hausbaumovo kopališče ima d7e utici; pr7a kmalu za mestnim parkom je odločena za gospe z 29. oddelki, ki ao tudi 7 7odi predelani. Kakih 250 koiako^ 7i.se je utica za gospode s 30. oddelki, ki pa 7 7odi niso predelani, tako da se gospodje omejeni 7 reki kopljejo. Na le^em bregu je Kianj5e7e kopališce s 13 oddelki, podobno Hausbaumovemu, sacio da 7 prostem ni predelano za razne spole. Kopališča so sicer priprosta, pa pratično in snažuo uredjena. Kdor se hoče pred kopelo ohladiti ali po kopeli si odpociti, najde klopi pied kopališci in 7 parkn. Sicer pa je do^oljeno tudi drugod v Savinji se skopati, samo pod stavim gradom ne za^olj 7elike globoeine in preblizu hramov ne za^olj ljudi, da se nebi pohujšanje dajalo. Tople kopele se dobijo 7 mestu pri stavbarakem mojstru g. Scbmidtn. Do zdaj se počez poiabi na leto po 12 000 kopel; koliko pa na leto ptujce7 pride 7 te kopele, še ni znano, ker se še to ni natanjko zapisovalo. Ce bodo Celjani storili, kai- je potiebno za dostojno stano^anje in postrežbo, za piimerno raz7edre7anje in raz^eseljevanje, upati je, da bo 7 Sa^iDJske kopele pribajalo vedno 7eč ptujce^; kajti od 7sakdanjega dela utrujeni, slabotni in po5itka potrebni pa5 težko kde najdejo za S7oje okrepčanje ugodnejaih razmer, kakor 7 Sa^injskem kopališču 7 Celju. To bo pa pospeševalo ne le koristi celjskih prebivalce^, ampak tudi imenitnost iu blagoetanje Celja in cele ujegovc okolice. J. S. Gombaro7. Smešničar 22. Mlad grof je moral na ceaarskem d^oru visokej dvorskej gospej streči. Ta je pa bila močno 8itna in je z večnim godrnjanjem mladega grofa dražila. Nekokrat je kihnila in ker mladeneč ni hitro rekel: Bog pomaj, ga je jezna 7prašala: ali niste slišali, da sem kihnila. nNisem mogel slišati, milostna gospa nosijo S7oj nos pre7iaoko".