P. b. h kulturno - politično glasilo svetov ni h in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt LETO XVI./ŠTEVILKA 3 CELOVEC, DNE 16. JANUARJA 1934 CENA 2.— ŠILINGA Ksaver Meško je zatisnil oči krti strela z neba nas je zadela vest, da je v nedeljo dopoldne umrl v slovenjegraški bolnici nestor slovenskih besednih umetni-kott in eden izmed poslednjih literarnih ter generacijskih sopotnikov naše moderne Ksaver Meško. Kot kmečki sin je bil rojen 28. oktobra 1874 pri Sv. Tomažu nad Ormolem. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju in Celju. Nato je stopil v bogoslovje v Mariboru, poslednje leto pa je šel v Celovec, kjer je bil tudi posvečen (1898). Služba ga je privedla kot kaplana v Skoči jan v Podjuni, kot župnega upravitelja v Gnesau nad Trgom (Feldkirchen) iti v Št. Daniel nad Prevaljami, kjer je postal župnik. Septembra /906 se je preselil kot župnik k Mariji na Zilji blizu licljaka. V prvi in drugi svetovni vojni je moral okusiti neusmiljeno ftreganjanjc. O tem trpljenju je Meško napisal: »V dnevih nesreče in bede, v dnevih, ko nn tare dušo obup, si mi edina podpora, edina tolažba ti, ljubezen do svete naše domovine, ljubezen do rodne grude, ljubezen do krajev, kjer sem brezskrben deček igral prve igre s sodrugi svojimi, ljubezen do milega jezika slovenskega, v katerem mi je govorila v dneh mladosti, sreče in brezskrbnosti mati moja . . . Kako bi prenašal življenja pezo, ko me ne bi krepila misel, da človek ne živi le sebi, ne le zaradi samega sebe, ampak da živi domovini svoji, narodu svojemu.* Preveč bi bilo, če bi na tem mestu naštevali Meškovo plodno pisateljsko delo. Fu naj omenimo samo dejstvo, da je začel pisati že leta 1898 za Mohorjevo družbo ln ji je ostal zvest do svoje smrti. Bogata žetev Meškovega pisateljskega dela, ki je bila doslej raztresena po raznih listih in revijah, po že davno razprodanih knjigah, /e dobila v Izbranem delu njegovih spisov, ki jih je izdala Mohorjeva družba, zaokroženo podobo. Pako nam je Meško kot pesnik, pisatelj >n dramatik postal bližji, njegova pisateljska podoba popolnejša in njegovo delo preglednejše. Slovenci se klanjamo njegovemu spomi-nu, v slovenski literaturi pa bo ostal nje-§°v pisateljski genij za zmerom zapisan z zlatimi črkami! Avstrija se je poslovila od kanclerja svobode V sredo ob 20. uri je po več dneh nezavesti umrl v bolnišnici dunajskega predmestja Florisdorf predsednik avstrijske gospodarske zbornice in bivši zvezni kancler ing. Julius Raab, najmočnejša osebnost povojne avstrijske politike. Julius Raab je bil rojen 29. novembra 1891 v nižjeavstrijskejn mestu St. Polten, v družini znanih arhitektov. Tudi sam je na dunajski Visoki tehniški šoli študiral gradbeništvo in je pozneje vodil na Dunaju ugledno gradbeno podjetje. Skoraj vso prvo svetovno vojno je preživel kot oficir na soški fronti. Po vojni se je začel ukvarjati s politiko in je bil leta 1927 izvoljen za zveznega poslanca. Leta 1938 je bil minister za trgovino v zadnji Schuschniggovi vladi. Nacisti so Raabu, ki je bil oster nasprotnik AnschluBa odvzeli vse politične in gospodarske funkcije in ga postavili pod policijisko nadzorstvo. Takoj po vojni se je pojavil na političnem odru kot eden izmed najbolj aktivnih med nekompromitiranimi možmi avstrijske desnice in je odločujoče sodeloval pri ustanovitvi OeVP. Najprej je bil v Figlovi vladi minister za delo, -potem vodja parlamentarne frakcije OeVP in od leta 1952 predsednik stranke. Že takoj po vojni se je izkazalo, da je Raab najmočnejša osebnost Ljudske stranke. Leta 1953 je bil poklican za kanclerja. Leta 1955 je skupaj s takratnim podkanclerjem Scharfom potoval v JVIoskvo, kjer je razpravljal o sklenitvi državne pogodbe in dosegel konec desetletne četverne okupacije. Julius Raab je zmerom zastopal mnenje, da je za našo državo nujno potrebno sodelovanje med obema glavnima strankama in je pomembno prispeval k ohranitvi koalicije. Zaradi bolezni in zaradi nesoglasij v stranki je leta 1961 odstopil kanclersko mesto dr. Alfonsu Gorbachu. Lani je nastopil na predsedniških volitvah kot kandidat Ljudske stranke. Ko je zvedel za Raabovo smrt, je predsednik republike dr. Adolf Scharf izjavil: „Izgubili smo človeka, ki je od prve sve- tovne vojne dalje imel v javnem življenju Avstrije važno vlogo, ki je dosegla vrhunec, ko je bil kancler, ko -je bila sklenjena državna -pogodba in ko so tuje čete zapustile Avstrijo.“ Avstrija žaluje za velikim državnikom, ki je posvetil vse svoje sposobnosti za razcvet avstrijskega ljudstva. Pogrebne svečanosfi čisto skromen pogreb si je želel pokojnik v svojem testamentu. Kljub temu pa je bil to pogreb, ki so ga deležni samo veliki državniki. Na zadnji poti so spremljali pokojnega državnika: zvezni predsednik, vlada, člani parlamenta, deželni glavarji zveznih dežel, najv-išja duhovščina in drugi. Tisoči Dunajčanov so tvorili špalir, kjer se je pomikal pogrebni sprevod, da -bi vsaj še poslednjikrat pozdravili s svojo navzočnostjo mrtvega bivšega kanclerja. Žalna svečanost se je začela v cerkvi sv. Štefana s slovesno črno mašo, ki jo je bral nadškof koadjutor dr. Jachym. V kratkem nagovoru je orisal pomožni škof dr. Wein-bacher pokojnikovo osebnost kot vzornega Avstrijca, ki je posvetil vse svoje življenje v dobrobit države. Višek pogreba je bil na Trgu junakov, kjer so pokojniku izkazali vojaki zvezne vojske zadnjo čast. Pogrebni sprevod je šel potem skozi zunanja mestna vrata na glavno pokopališče. Od pokojnika se je poslovil v srce segajočem govoru deželni glavar ing. Figi, ki je med drugim tudi dejal: ..Potrudili se bomo tvojo zadnjo prošnjo rdečo-belo-rdečo zastavo imeti zmerom pred očmi in našo lepo Avstrijo čuvati kot zavetišče svobode. To ti zatrjujem ne samo jaz in vsi, ki so te spremljali na zadnji poti, ampak tudi cela Avstrija, ki žaluje ob tvojem grobu.“ Hudi nemiri ob Panamskem prekopu Krvav spopad, ki je divjal konec minulega tedna ob Panamskem kanalu med panamskimi študenti in ameriškimi vojaki, je terjal po dosedaj potrjenih poročilih 31 mrtvih in skoro 400 ranjenih. Med mrtvimi so tudi 3 ameriški vojaki. Uradni predstavnik ministrstva za vojsko ZDA je objavil o nemirih v Panami posebno -sporočilo. Dejal je, da so ameriške vojaške sile na področju Panamskega prekopa nastopile proti panamskim študentom šele na zahtevo civilnih oblasti v območju prekopa. Agencija AFP -poroča, da uradno ameriško sporočilo o demonstracijah opozarja, da so straže na vhodu v kanalsko cono v petek popoldne dovolile vstopiti neki skupini panamskih študentov, ki so na jambor pred zgradbo ameriške univerze dvignili panamsko zastavo. Pod zaščito policije so študenti pozno zvečer zapustili to področje. Tedaj -pa je pod okriljem mraka prodrla preko meje nova skupina študentov, ki so začeli demonstrirati, uničevati parkirana vozila in so poškodovali več trgovin in hotelov. Sporočilo pravi, da so si policijske -sile prizadevale obvladati demonstrante s solzilnimi bombami in strelnim orožjem. Ker pa policiji kljub temu ni uspelo vzpostaviti reda, je poveljnik ameriških čet prevzel kontrolo v svoje roke in takoj razglasil obsedno stanje ter pozval vse osebe, ki ne -prebivajo v območju prekopa, da ga zapuste. V Washingtonu poudarjajo, da so vprašanje suverenosti nad ozemljem Panamskega prekopa dokončno rešili šele januarja lani. Panami so končno priznali suverenost na področju prekopa, hkrati pa imajo tudi ZDA „večno“ pravico posesti in nadzorstva. Panamski predsednik Chiari je demantiral trditve, da so panamske oblasti zahtevale posredovanje ameriških čet proti demonstrantom, in obtožil ameriškega vojaškega poveljnika, da je ukazal streljati na panamske študente. Panamski zunanji minister Galileo Soliš je v brzojavki ameriškemu zunanjemu ministru Deanu Rusku sporočil, da ima njegova država po spopadih v coni Panamskega prekopa za potrebno, da pretrga odnose z Washingtonom. Na zahtevo Paname so sinoči sklicali nujno sejo Varnostnega sveta. Seja je trajala tri ure. Na brazilski predlog je Varnostni svet pooblastil svojega predsednika, bolivijskega delegata Re-nana Castilla Justiniana, naj apelira na vladi ZDA in Paname, da najnujneje ukre- Sožalje koroških Slovencev Brzojavka kanclerju Gorbachu „Ob smrti bivšega zveznega kanclerja ing. Julija Raaba naše sožalje! Sprejmite na dan pogrebnih svečanosti zagotovilo, da bomo tudi koroški Slovenci zvesto čuvali oporoko kanclerja Raaba s tem, da se bomo vedno zavzemali za blagor naše avstrijske domovine." Celovec, 14. januarja 1964. Narodni svet koroških Slovencev ■■■■■■BBaaaBaaauaiiBBaBBHafflBnH ZADNJA VEST: V torek, dne 14. januarja, so se Slovenje-gradčani poslovili od nestorja slovenskih književnikov Frana Ksaverja Meška in ga odpeljali na Sele pri Slovenjem Gradcu, kjer so ga v sredo, 15. januarja, pokopali. — KRATKE VESTI - © Francoska podpora Alžiru. — Francoski proračun za leto 1964 predvideva, da bo Alžir prejel podpore v znesku 8000 milijonov frankov. Alžirci nujno potrebujejo francoski kapital za industrializacijo, za poklicno izobraževanje zaostalih delavskih množic ter za kritje trgovinske bilance. Al-žiroi morajo iz notranjepolitičnih razlogov čimprej uresničiti gospodarski načrt za veliko Kabilijo, kar potrjuje nedavna vstaja Berberov. © Leningrajski nadškof Nikodem je bil letos pri božični polnočni maši v katoliški cerkvi sv. Ludvika v Moskvi. Nadškof Nikodem je zastopal moskovskega patriarha Alekseja. Izrazil je tudi željo, naj bi se katoliški duhovnik, ki upravlja cerkev sv. Ludvika, udeležil polnočnice v Leningradu, ko bodo pravoslavni obhajali svoj božič. • „Euror“ naj bi se imenovala po francoskem predlogu denarna enota, ki o njej trdijo, da jo bodo nekoč uvedli v vseh deželah Skupnega trga. Zloženko sestavljata kratica za „Europe“ in francoska beseda „or“ (zlato). • Specialisti Scotland Varda mrzlično iščejo aktovko, ki jo je visok uradnik britanskega notranjega ministrstva pozabil v oddelku lokalnega vlaka. Najpomembnejši dokument v aktovki je baje seznam v Angliji živečih tujcev, ki veljajo za sumljive, razen tega pa je v njej več ključev za šifrirana sporočila. • V splošni bolnišnici v Denverju v Co-loradu ZDA so z uspehom presadili na 16-letnega mladeniča, čigar ime je ostalo neznano, obist babuina (opice). Zdravstveno stanje mladeniča je zadovoljivo. Gre že za tretjo presaditev ledvic, ki jo je v tej bolnišnici izvršila ista skupina kirurgov. • Neko britansko podjetje je kupilo patent za strojček, ki meša igralne karte. Ker aparat karte tudi deli, bo kvatopircem prihranjen vsak napor — tudi poskus sleparije. neta vse potrebno za premirje in za prenehanje prelivanja krvi. Konflikt med Panamo in ZDA mirno rešen Medtem pa poročajo iz Paname, da so na pobudo Organizacije ameriških držav (OAD) rešili spor med Panamo in ZDA na miren način. Na obeh straneh so mnenja, da je nespametno še nadalje zaostrovati položaj ob Panamskem kanalu. V ta namen bodo ustanovili petčlansko komisijo, ki bo izdelala mirovne določbe, v kateri bodo zastopane obe strani. Združene države so pripravljene dovoliti, da sme viseti poleg ameriške zastave na vseh javnih poslopjih in ustanovah od Panamskem kanalu tudi panamska zastava. Politični teden Po svetu ... ZIDOVI SE RUŠIJO... Iz vsega sveta še vedno slišimo odmeve v zvezi z romanjem svetega očeta Pavla VI. v Sveto deželo. Ti odmevi in glasovi so v glavnem zelo pozitivni, saj večina tudi najvplivnejših svetovnih časopisov in politikov brez ozira na to, kakšen nazor sicer zastopajo do katoliške Cerkve, pripisuje temu dogodku izreden pomen. Zlasti važno je dejstvo, da je papež Pavel VI. dosegel v manj kot treh dneh diplomatski uspeh, ki se ni posrečil zastopnikom Združenih narodov dolgih petnajst let: dosegel je, da so zopet enkrat odprli nesrečno železno zaveso, ki deli Palestino v dva dela, in v zvezi s tem je dosegel tudi zmanjšanje nezaupanja med raznimi veroizpovedmi. Sicer so po njegovem odhodu zopet zaprli takozv. „megiddska vrata", ki tvorijo prehod na sicer nepropustni zavesi oz. meji med Jordanijo in Izraelom, vendar se po svetu slišijo glasovi, da to odprtje ob priliki papeževega obiska ne bo ostalo brez ugodnih posledic za zmanjšanje napetosti med tema dvema državama. Vkljub temu, da je sveti oče stalno poudarjal izraziti romarski značaj njegove poti v Sveto deželo, so vendar za to romanje nehote hkrati značilni trije dogodki, ki so verjetno izrednega pomena: sestanek Pavla VI. z jordanskim kraljem Huseinom; prvi obisk enega od papežev v judovski državi; sestanek Pavla VI. z grško-pravo-slavnim patriarhom Atenagorom. V zvezi s sestankom papeža in malega jordanskega kralja Huseina poudarjajo, da se je na ta način kraljev položaj bolj utrdil, saj velja odslej naprej kot „prijatelj svetega očeta". S tem dejstvom bo moral v bodoče računati tudi egiptovski predsednik Nasser, ki je v zadnjih letih ponovno poizkušal v arabskem svetu zapostavljati krščanski element in dajati prednost vse-islamskemu gibanju. Po pozdravu izraelskega predsednika Sal-mana Shasarja, ki se je pri tem v precejšnji meri posluževal zlasti svetopisemskih izrekov, je Pavel VI. med drugim v obrambo pokojnega papeža Pija XII. zavrnil očitke, češ da ta ni za časa druge svetovne vojne nič storil v obrambo judov. V verskem pogledu je seveda predstavljal sestanek enega od papežev z najvišjim poglavarjem grško-pravoslavne Cerkve — prvi po cerkv. koncilu v Firencah in Ferrari (1. 1439) — kot tudi razgovori papeža z najvišjimi predstavniki vzhodnih Cerkvš. višek romanja Pavla VI. Seveda bi bilo še preuranjeno misliti, da bo temu kmalu sledilo zedinjenje ločenih Cerkvd s katoliško. Toda že to zbližanje in možnost, da bodo pri tretjem zasedanju sedanjega vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu navzoči tudi opazovalci pravoslavnih Cerkva, sta gotovo svetovnozgodovinskega pomena na potih krščanski edinosti. SPORI NA CIPRU, ki jih še vedno niso mogli odstraniti in poravnati, ne ogrožajo le zadnjega britanskega vojnega oporišča v vzhodnem delu Sredozemskega morja, temveč tudi z veliko muko vpostavljeno mirno sožitje med Grčijo in Turčijo. Ciprskemu predsedniku sedaj nikakor najbrž ni bilo prijetno pri srcu, ko je bil tako rekoč prisiljen poklicati na pomoč Angleže, proti katerim se je prej boril več let. Ta korak je pač storil, ker ni videl drugega izhoda, če hoče na Cipru zopet imeti red in mir. Kajti avtoriteta in oblast mešane grško-turške ciprske vlade je padla že prvi dan spopadov med obema narodnostma. Ti spopadi med Grki in Turki (katere so, mimogrede povedano, Angleži že 1. 1960 — ob predaji oblasti na Cipru — škodoželjno napovedovali) so posledica nestrpnosti med obema narodoma in njune politično-uprav-ne nezrelosti. Kajti ta otok je bil od 1. 1191 (ko ga je Bizantincem vzel angleški kralj Rihard Levjesrčni ob priliki 3. križarske vojne) pa do 1. 1960 stalno pod tujo oblastjo (križarji, Benečani in Turki). Takojšnja intervencija atenske (grške) in ankarske (turške) vlade (ki sta obenem z Vel. Britanijo sopodpisnici ciprske pogodbe) v sedanjem sporu bi verjetno preprečila prelivanje krvi. Tega pa v danem položaju ni bila zmožna ne ena ne druga, kajti Grčija ob izbruhu spora sploh ni imela prave vlade, ki bi odločala, v Turčiji pa je vlada predsednika Ismata Inoniija ravno takrat prestajala hudo krizo. Angleži, uvidevši nevarnost položaja, so odposlali v Nikozijo (glavno mesto Cipra) svojega ministra za dominione (kajti tudi Ciper je ostal v zvezi britanskih dominio-nov) Duncana Sandysa. Njegova prva naloga je bila preprečiti oborožen vojaški poseg grške in turške vojske v ta spor. Kajti to bi pomenilo konec NATO-obrambe v vzhodnem Sredozemlju. To so takoj uvideli tudi Sovjeti in so hoteli tudi tu ..pristaviti svoj lonec": ker pa so Turki bolj antikomuni-stično usmerjeni kot Grki, je Moskva začela podpirati Grke z vsemi sredstvi rdeče propagande, vkljub temu da je turška narodnost na Cipru v manjšini in ima kot taka manj pravic kot Grki. Ministru Sandysu se je po daljših pogajanjih le posrečilo, da so sestavili skupno grško-turško posredovalno komisijo. Seveda pa bo morala tudi ta pohiteti z delom, kajti vsak nadaljnji strel bi sporazum še bolj onemogočil. Drugi dogodek, ki je pretekli petek obrnil nase pozornost sveta, so NEMIRI V PANAMI v Srednji Ameriki, ki so zahtevali že 31 smrtnih žrtev in nekaj sto ranjenih. Kot znano, je cona ob Panamskem prekopu (dolga je 78 km), ki leži v tej državi, pod upravo ZDA, ki skrbi tu za red in za brezhibno delovanje kanala in njegovih naprav. Povod za spor oz. nemire so bile zastave ZDA, ki so jih panamski študentje strgali in zažgali; dalje so napadali severnoameriške prebivalce in vojake ter hoteli vdreti v upravno poslopje ZDA. Trdi se, da so povzročitelji spora komunisti oz. pristaši kubanskega rdečega diktatorja Fidel Castra. Panamska država je prekinila diplomatske stike z ZDA in zahteva, naj zapustijo kanal, ki naj preide v oblast Paname, ali pa naj dovolijo, da preide pod mednarodno upravo. Tudi Varnostni svet pri Zvezi narodov je v soboto v izredni seji obravnaval ta spor. Zastopnik ZDA poslanik Stevenson je članom Varnostnega sveta obrazložil položaj in izjavil, da so ZDA pripravljene storiti vse možne ukrepe, da se ta spor uredi v obojestransko zadovoljstvo. Večina zahodnih politikov in časopisja zagovarja stališče in ravnanje ZDA, ki so svoječasno s pogodbo prevzele od Paname ureditev in upravljanje tega kanala, za kar dobiva Panama veliko letno denarno odškodnino. Glasilo sovjetske KP pa se je, razumljivo, tudi tu postavilo na stran uporniških elementov in proglasilo ZDA kot ..napadalca in povzročitelja krvoprelitja". ITALIJANSKI SOCIALISTI V RAZCEPU V soboto je prišlo v Rimu do razcepa v italijanski socialistični stranki Pietra Nen-nija, kar je politična javnost doma in v svetu že nekaj časa pričakovala. Ta stranka je bila, kot znano, že dalj časa deljena v dve skupini: v bolj umerjene socialiste z dosedanjim glavnim tajnikom in sedanjim ministrskim podpredsednikom Nennijem na čelu ter v njeno levo krilo pod vplivom pro-komunistov. Vodja levega krila Tullio Vecchietti je na sobotnem zborovanju objavil izstop njegovih somišljenikov iz dosedanje stranke in ustanovitev nove, ki se bo imenovala „ Socialistična stranka proletarske enotnosti". V Rimu krožijo govorice, da je novi stranki botrovala" tudi kitajska KP, ki ji je hkrati ponudila podporo v znesku okoli 26 milijonov šil. Nennijevi socialisti so pri zadnjih volitvah imeli 87 članov v poslanski zbornici in 44 v senatu. Po vstopu Nennija v sedanjo vlado ..krščanske levice" predsednika Alda Mora je prišlo v stranki do sporov med nekoliko bolj umerjeno večino in med skrajnimi levičarskimi socialisti. Pri vprašanju zaupnice novi Morovi vladi je od gornjih 87 oz. 44 članov glasovalo proti skupno 38 članov. Italijansko politično javnost sedaj zanima, koliko od teh jih bo pristopilo k novoustanovljeni stranki. PRVA POSLANICA PREDSEDNIKA JOHNSONA Po določilih ustave ZDA je vsakokratni predsednik dolžan od časa do časa poročati pred Kongresom o položaju države oz. naroda in predlagati ukrepe, ki jih je po njegovem mnenju potrebno izvesti. To je Johnson storil prvič, odkar je pred- sednik, prejšnjo sredo pred obema domo-ma Kongresa. V svoji važni poslanici je objavil deset točk za ohranitev miru na svetu. Med drugim je izjavil tudi sledeče: »Združene države Sev. Amerike naj bodo vojaško in gospodarsko toliko močne, da bodo mogle vojno dobiti; na drugi strani pa dovolj razumne, da bodo znale vojno preprečiti. Mi nikakor ne bomo nastopili kot napadalci; morebitne napade pa bomo znali odbiti." Omenil je tudi, da se bodo ZDA še naprej skupno s svojimi zavezniki trudile, da bi prepad med Vzhodom in Zapadom čimbolj zmanjšali. V tej zvezi je najavil, da bodo ZDA ukinile štiri atomske reaktorje za pridobivanje plutonija in vrsto vojaških naprav ter zmanjšale pridobivanje urana za eno četrtino. Hkrati je pozval komunistične vlade, naj storč isto. Govoreč o notranjem politično-gospodar-skem položaju je objavil znižanje proračuna za 500 milijonov dolarjev. Nadalje je poudaril, da bo treba izvesti nekatere reforme tudi na socialnem področju. Izrekel je tudi sledeče pomembne besede: »Naš končni cilj je svet brez vojne; svet v katerem bodo imeli prosto pot gibanja preko vseh mej vsi ljudje, vse dobrine in ideje!" POLITIČNA DEJAVNOST NA VZHODU tudi v teh mrzlih, prazničnih dneh ni mirovala. Prejšnji teden se je kar nekako nenapovedano pojavil sovjetski ministrski predsednik Hruščev na Poljskem pri tajniku poljske KP Gomulki, ki ga je sprejel v svojem zasebnem dvorcu nekje na deželi. Pretekli petek in soboto pa je bil v Moskvi »na raportu" vzhodnonemški državni predsednik Ulbricht. V berlinskih diplomatskih krogih so mnenja, da je medbožična »odjuga" v Berlinu mogoče prišla na pobudo Moskve. ... in pri nas v Avstriji SPLOSNA ŽALOST je pretekli teden navdala vso našo državo, ko so ljudje v sredo, 8. januarja, zvečer zvedeli, da je umrl bivši zvezni kancler inž. Julij R a a b. Umrl je mož in državnik, kateremu je druga avstrijska republika dolžna večjo hvalo kot kateremu koli drugemu vplivnemu avstrijskemu politiku in državniku po letu 1945. Veliki pokojnik je točno pol stoletja posvetil svoje življenje in delovanje svoji domovini in narodu. On se nikoli ni ustrašil ovir in težav, ki so se mu stavile na poti pni njegovem delu za blagor Avstrije. Njegove velike vrline mu radi priznavajo tudi politični nasprotniki. Tako je vodja avstrijskih socialistov podkancler dr. Pitter-mann izjavil v svojem spominskem nagovoru po pokojnikovi smrti: »Skupno z njegovimi osebnimi in političnimi somišljeniki objokujejo tudi avstrijski socialisti veliko izgubo, ki je zadela našo domovino s smrtjo inž. Julija Raaba. On je bil sicer političen nasprotnik socialistov, vendar pa ni nikoli izgubil izpred oči naše skupne domovine Avstrije — tudi tedaj ne, ko je bila za nekaj let izbrisana s političnega zemljevida. Po letu 1945 pa je z vso žilavostjo zastavil svoje sile za obnovitev svobodne Avstrije in za njen skorajšnji gospodarski dvig, in vse to z ramo ob rami s svojimi nekdanjimi političnimi nasprotniki ...“ ZNIŽANJE VOJAŠKEGA ROKA Državni tajnik v avstrijskem obrambnem ministrstvu Rosch je tik pred Božičem objavil predlog, po katerem naj bi dosedanji obvezni vojaški službeni rok Znižali in sicer od devet na šest in pol meseca. Ta predlog je tako doma kot tudi deloma v inozemstvu vzbudil nekoliko začudenja. Tako piše med drugim »Neue Ziircher Zei-tung" nekako zaskrbljeno: »Uresničitev tega predloga bi v dejanju pomenila zmanjšanje avstrijske obrambne moči." Na drugi strani pa Rosch opravičuje svoj predlog, češ da ne gre za dvainpolmesečno skrajšanje roka, temveč dejansko le za 14 dni. Po njegovem predlogu naj bi namreč vojaške obveznike po odslužitvi roka klicali nato na orožne vaje in sicer trikrat po 14 dni do njihovega 36. leta starosti. To bi bilo važno že zaradi tega, da bi se bolje upoznali s stalno se izpreminjajočo bojno taktiko in z novimi vrstami orožja. Kajti kaj pomaga veliko število rezervistov, ki pa v teku let niso več dosti vajeni orožja in bojne taktike! Istega mnenja so tudi ostali zastopniki SPOe v vladi in parlamentu. Ker bd se vo- SLOVENCI do tu a bi po svetit Otvoritev letališča na Brniku 24. decembra lansko leto je bila na llrnikn, med Kranjem in Ljubljano, slovesna otvoritev modernega mednarodnega letal iita, kjer bo odslej tudi sedež slovenske letalske družbe Adria Aviopromet (A A). Letališče ima veliko betonsko pristajalno stezo, kjer lahko pristanejo tudi največja letala. Po otvoritvi je poletelo v zrak prvo letalo in odletelo v Alžir. Zaenkrat je do letališča najbojša avtomobilska pot tista, ki vodi na Brnik iz Kranja. Jubilejno leto Slovenske matice Pomemben jubilej ima letos slovenska kultura — poteka 100 let, odkar je bila ustanovljena knjižna založba »Slovenska matica”. Ustanovni občni zbor »Slovenske matice” je bil sicer maja 18G3 leta, poseben tedanji »cesarski patent” pa jo je priznal komaj februarja 1804 leta. Ker pa je »Slovenska matica” izdala svojo prvo knjigo — Narodni koledar — šele decembra 1864 leta, bodo zato tudi osrednje prireditve v znamenju stoletnice »Slovenske matice” v decembru. Odprli bodo spominsko razstavo, izšlo pa l>o tudi nekaj književnih del. Slovenska matica je založba, ki izdaja razna kulturna dela in sicer na višjem nivoju. Sto let dočakal v Ameriki V decembru je v slovenski naselbini St. Clair v Clevelandu dočakal 100 let življenja Matija Ju-račič, doma iz Istre. Žena mu je umrla pred 40 leti in nima nobenih drugih sorodnikov razen lepega števila prijateljev. Delal je na raznih krajih, a najbolj se spominja svoje službe pri mestni električni delavnici. Dopisnik »Ameriške domovi-1 ne” se je oglasil pri njem in je iz razgovora s to slovensko korenino daleč v tujem svetu spoznal, da je Se pri trdnem zdravju, pri močni volji in veselem razpoloženju. Bolan je bil stoletnik Matija v svojem dolgem življenju zelo malo. Hrana je vsaka dobra, samo da je okusno pripravljena. »Mora biti dobro skuhano,” je dejal, »moja žena je | bila odlična kuharica, saj je kuhala za svatbe in druge slavnostne prilike.” Najrajše se hrani v šor-novi restavraciji, zna si pa tudi sam skuhati. Z rojakom Hribarjem, 14 let mlajšim od njega, imata namreč dve sobi in kuhinjo, kjer si tudi kuhata. Za pijačo Matiji ni bilo nikoli dosti, kadil pa je vedno. Še danes pokadi po en zavitek Garnel cigaret na dan. Ko smo ga vprašali, kaj mu je posebno pri srcu, kaj ima rad, kakšno vreme mu ugaja, je dejal, da ima rad vse, kar Bog da, kar je On ustvaril in kar mora biti. Rad ima tudi sneg, »saj je tako lepo bel.” Rad posluša radio, ni pa navdušen za televizijo. »Meni so prijatelji in prijetna družba ljubši,” je dejal Matija. Matija tudi vestno izpolnjuje svoje verske dolž nosti. Vsako nedeljo ob desetih je pri Sv. Vidu pri sv. maši. Pravi, da zelo rad živi, samo da ga nič ne boli. Rad gre tudi v Slovenski narodni dom na St. Clair Avc., kjer ga imajo radi. Za svojo stoletnico si ne želi drugega kot zdravja. Rad tudi bere. Vsak dan pride v uredništvo po »Ameriško Do movino” ne glede na vreme ali počutje. jašiki proračun moral še bolj zvišati, če bi pri sedanjem službenem roku hoteli obveznike nekajkrat pozvati na orožne vaje, na kar pa oni ne pristanejo, zato so mnenja, da bi res bilo bolj pametno, znižati obvezni službeni vojaški rok, zato pa pozneje klicati obveznike na orožne vaje. Kakšen bo končni izid tega, se še ne ve. PODRŽAVLJENA PODJETJA, ki spadajo neposredno pod upravo urada zveznega kanclerja (oddelek IV, njegov vodja je podkancler dr. Pittermann), še vedno povzročajo avstrijskim politikom skrbi in sive lase. Verjetno bo o tem govora še ta teden. Včeraj je bila prva seja sosveta za podržavljena podjetja. Jutri pa se bo sestal odbor 14-ih za podržavljeno industrijo. Pri teh posvetovanjih bo predložen osnutek podkanclerja dr. Pittermanna o preo-snovi in preureditvi podržavljenih industrijskih podjetij. Po tem osnutku naj bi bila ta podjetja razdeljena v sedem skupin, ki bi bila medsebojno kolikor toliko samostojna; zaradi boljšega uspevanja in da bi bila aktivna, naj bi bilo v vsaki skupini eno tako podjetje, ki je finančno dovolj trdno. Tej spremembi oz. preosnovi pa se zastopniki iz OeVP odločno upirajo in so že pred dnevi predložili svoj načrt o reorganizaciji teh podjetij. Izgleda, da bodo razprave o tem precej ostre in nekateri politiki se bojijo, da se ne bi ob nedoseženem sporazumu razbila dosedanja politična koalicija med OeVP in SPOe. Ves Jeruzalem je bil pokonci! (Posebno poročilo za „Naš tednik” — iz Jeruzalema) Ko vam to pišem, poslušam po radiu (televizije namreč še nimamo) odhod in slovo sv. očeta Pavla VI. iz Svete dežele. Kakor ob prihodu tako ob odhodu se je zbrala velika množica, večinoma muslimanov. Kralj Hussein, ves kraljev dvor, celo mesto Aman, preprosti beduini iz puščave in šejki, bi rekli ves muslimanski in krščanski svet v tem predelu se je zbral, da se v hvaležnosti še enkrat poklonijo sv. očetu in se mu zahvalijo, da jih je obiskal. Bil je prisrčen sprejem v središču muslimanskega sveta, še bolj prisrčno pa je bilo slovo. Sveti oče se hoče posloviti od vsakega, neprestano blagoslavlja in preden stopi v kabino letala še enkrat njegovo oko preleti vso to deželo, na široko razprostre svoje roke in daje (blagoslov, zadnji blagoslov. Čudno globok vtis je naredil sv. oče na ta mohamedanski svet! Kot otrobi so se s solzami v očeh poslovili od njega kakor od svojega lastnega očeta. Bilo je, kot da je sonce milosti božje zasijalo v ta muslimanska srca. Bil je obisk milosti božje. Morda pomenja ■ta obisk začetek nove dobe za ta arabski svet... Kakšno je bilo romanje Pavla VI. v Sveto deželo? Bilo je gotovo v načrtu božje Previdnosti in sadovi se bodo pokazali šele v bodočnosti. Arabci pravijo ob vsaki priliki: „Bog je velik, hvaljen Bog za dobro in hudo, ker vse prihaja od Njega." Sveta dežela se pričenja šele Ob Jordanu. Ko se je sv. oče 4. januarja pripeljal do te Svete reke, ki jo je Jezus posvetil s svojim krstom, je papež izstopil iz avtomobila, šel dol do obale in reko blagoslovil. Ustavil se je nato v Jerihi, kjer ga je pozdravila prva krščanska občina. Peljal se je nato po novi cesti, ki pelje iz Jerihe v Jeruzalem, vendar je pri tem lahko še videl kraj, kjer je po starem izročilu bila tista gostilna, ki jo omenja Jezus v priliki o dobrem Samaritanu. Stara rimska cesta, kjer je Jezus hodil, je še delno ohranjena, vendar ni več v rabi. Cesta se vije navzgor po takozvani judovski puščavi, ki jo tvorijo goli griči, med katerimi se vidijo tu in tam beduinski šotori. Druga postaja, kjer se je sv. oče ustavil, je bila Betanija, vasica Marije, Marie in Lazarja. Ohranjen je še grob Lazarjev in Arabci imenujejo ta kraj po njem „Laza-rija". Večinoma prebivajo tu sedaj mohame-danci, po rodu Arabci, ki pa so se ob tem prihodu svetega očeta vsi zbrali, da ga vidijo in pozdravijo „Kidiis baba", kar je po naše „sv. oče". Deklice so imele v rokah bele golobe, ki so jih izpustili v zrak ob njegovem prihodu. Ves Jeruzalem je bil medtem že zbran od od dveh popoldne dalje pred vrati, skozi katere pelje cesta iz Damaska v sveto meško. To ®o „damaščanska vrata". Bril je mrzel veter z vzhoda. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi jordanskimi in papeškimi zastavami. Prihod je bil napovedan ob štirih, vendar je sv. oče prispel pred dama-ščanska vrata šele nekaj pred peto uro popoldne, ko se je sonce že poslavljalo na zapadu. K sprejemu je prišel tudi glavni verski predstavnik muslimanske vere. Vsi Jeruza-lemčani brez razlike so hoteli videti „Kidis baba" in so mu hoteli izkazati prisrčen sprejem. V načrtu je bilo, da pride papež v slovesni procesiji od damaščanskih vrat Prvotno je bil naslov tega članka „Pri našem Ksaverju Mešku". Kakor, da bi slutili, da so mu šteti dnevi življenja, članek je bil že natisnjen in smo sedaj spremenili samo naslov. Vendar bo naše bravce po vsej slovenski zemlji ravno sedaj ob smrti našega ljubljenega Meška zanimalo še bolj, kako je pisatelj živel in mislil z vsem srcem in dušo v zadnjih dneh svojega življenja samo za slovensko ljudstvo. Jože Snoj popisuje v ljubljanskem ,,Delu“ 29. decembra lani, kako ga je obiskal v fari Sele pri Slovenjem Gradcu in pravi med drugim tudi tole: Pisatelj Ksaver Meško še vedno misli in iivi za naše slovensko ljudstvo, čeprav ga teiijo visoka leta. še vedno je v svoji fari Sele pri Slovenjem Gradcu in opravlja, kolikor more, svoj poklic. Jote Snoj popisuje v ljubljanskem „Dclu” 29. decembra, kako ga je obiskal in pravi tudi tole: „Potrkamo na vežna vrata pri pisatelju, ki je pred kakim mesecem in pol stopil v devetdeseto leto svojega življenja. Ko stojimo pred farovžem, iz katerega Meško te vedno upravlja svojo župnijo, ko prisluškujemo oklikavanjcm kanje v visokem nebu in škrtanje oddaljene žage, kot da pritiskamo ušesa na zateglo samoto, mi postane ja- do Tretje postaje križevega pota in da odtod opravi sveti križev pot do cerkve Božjega groba. Ko tu sonce zaide, se hitro zmrači. Ulice so ozke in gre pot najprej navzdol po terapejski dolini, potem ob Peti postaji se pa stalno dviga do Kalvarije. Arabski vojaki so stali na obeh straneh ceste, vendar preozka starodavna damaščan-ska vrata so bila prva ovira, da se je tisoč-glava množica le počasi prerila skozi. Nihče ni mislil in pričakoval, da se bo že tu vse zmešalo in zaustavilo. Mi smo mislili na slovesen sprejem, vendar bila je božja vo-(Dalje na 8. strani) sno, tla je v življenju Ksaverja Meška marsikaj golo, neizpodbitno dejstvo, kar se mi je po stezi navzgor zdelo samo osebna sanjarija. Hribovska odmaknjenost krajev, brilrovska odmaknjenost ljudi, romarski grič kot eden izmed tistih, ki so sc vanj ozirale čudno brezstrastne oči Meškovih odraslih in mladih src — to so Sele, to je ena izmed uteletenih resnic v pisateljevem življenju in ustvarjanju. Sedi na bolniškem vozičku, zavit v odeje, in pite. Že nekaj let, odkar je tako nesrečno patlcl in se polomil v kolku, ne stopi več na noge. In pisma piše, veliko piše — ker si ljudje menda zelo tele imeti takole kako vrstico izpod pisateljevega peresa, — pite tako rekoč na pamet, zaradi mrene ki rase čez zenici. To je najhuje, to, da ne more brati. Sicer pa posluša in ima odličen spomin. In govori, ko pridejo obiski. Pove na primer: za ma-ševanje je poskrbljeno — ima posebno dovoljenje — in ob nedeljah te vedno opravlja obred v cerkvi, kamor ga vsakič sproti prineso, sedeč za mizo, obrnjen k ljudem. Zamika me, da bi ga videl, častitljivega, kot je, za tako kmečko mizo; podobno mora biti prvim večerjam. In da bi ga slišali Pove tudi, da skrbe zanj povsod. Primarij iz slovenjegraške bolnišnice, ta mu je priskrbel ta bolniški stol na kolesih; Društvo slovenskih književnikov mu je poslalo velik, košat radijski aparat, znamke „Soča”, v kmečko izbo, zaloteno s knjiga- Pogled na Jeruzalem z Oljske gore Zadnji dnevi življenja pisatelja Meška čniv.-Prof. Dr. Dr. Anton Hilckman: Heimliches Europa EIN HEISSES EISEN Zn den Sorgen der slosvenischen Volksgruppc in Karntcn (Erschienen in der Zcitschrift fiir Kultur und Geistesleben „Bcgegnung”, Koln, 10/1963) Der gevvaltsame „Anschlull” Osterreichs an Nazi-Deutschland brachte dem Karntner Slovvenentum tl!e J»hrc seiner sclilimmstcu Not: alles Slosveni-'kJ'« rvurdc verfemt! Schikanen und Bcdruckun-gen jeder Art setzten ein; es wurdc regelrecht ver-boten, uberhaupt nur skmcnisch zn sprechen! An 'lovvenischen Schulen oder slovvcnischc Predigtcn •n den Kirchen war nicht mehr zn denken. Slo-"enisclic Kanem rvurden von ihren Hcifen ver-teieben und durch deutschc ersetzt. Viele trene klovvenen landeten in den Konzcntrationslagern wenen von deutschnationalen Grundbcsitzcrn oder Arbeitgebern ist es eher cin Wunder, daB sich uberhaupt noch so viele Slowenen offen m ihrem Volkstum bekennen; den slorveni schen Eltern, die cs selbst unter dem Druck des dcutsch-nationalcn Terrors noch wagten, ihre Kinder fiir dic slowenische Schule anzumelden, kann man wahrhaftig Hcldcngesinnung bescheinigen. Al>er was Lst voin Standpunkt des Naturrechts und unter dem Aspekte christlicher Ethik m dem Kampi gegen das Kamtner Slosvencntum m sagcn? Freilich darf nun nicht "vcrschvvicgcn werden, daB das Jahr 1957 den Kamtner Slosvenen die Er-fiillung eines langst gehegten Wunschcs brachte: die Schaflung eines slosvenischen Gymnasiums in KlagenfurL Die Schalfung dieses Gvmnasiums be-deutet — und es wird von den Slosvenen dankbar anerkannt daB in Zukunft fiir die Kinder dcr Karntncr Slosvenen kulturellcr Aufstieg grund-satzlich nicht mchr an die Gcfahr dcr Germani-sierung gekoppelt ist. Dic Bcgrundung des slowe-nlschen Gpnnasiums, das freilich bis jetzt noch kein eigcnes Gcbaude besitzt, sondern in den Nachmhtagsstunden dic Schulraume eines dcutsch-sprachigen Gymuasiums benutzen darf (die Erfiil-lung des Versprcchcns der Errichtung eines cige-nen Gcbaudcs wurdc immer noch hinausgezogert), ist ohne Prage cin Fortschritt gcgcnObcr dcr gym-nasiumsloscn Zcit; man kann aber fragen, und viclc Slowencn stellen mit Sorge dicsc Prage, svoher denn auf weitc Sicht die Schiller des slosvenischcn Gymnasiums kommen solim, wenn dic slovvcni- Strašna železniška nesreča v Jugoslaviji Na progi Skopje—Beograd se je v soboto, 4. januarja, lokalni vlak Požarevac—Beograd, zaletel v brzi vlak Skopje—Beograd, ki je stal na odprti progi. V nesreči je izgubilo življenje 61 potnikov. 300 potnikov je bilo huje in lažje ranjenih. Materialna škoda je ogromna in jo cenijo na več milijonov dinarjev. Kako se je pripetila nesreča: Strojevodja brzega vlaka Skopje—Beograd je 200 m od postaje Jajinci dobil signal, da je aktivirana zasilna ročna zavora v nekem vagonu. Lokomotiva je začela avtomatično zavirati in vlak se je ustavil na ovinku na odprti progi. Bila je gosta megla. Strojevodja in vlakovodja sta odšla po vagonih, da bi ugotovila, kdo in zakaj je potegnil zasilno zavoro. Po istem tiru in v isti smeri se je v tem času približeval potniški vlak Požarevac — Beograd. Strojevodja brzega vlaka je v četrtem vagonu za lokomotivo odkril aktivirano zavoro. V trenutku, ko je hotel ugotoviti, kako je prišlo do aktiviranja, je začutil strašen udarec. Vagon se je zatresel, kovčki so leteli po zraku, med potniki je nastal preplah. V stoječi brzec se je od zadaj z vso silo zaletel potniški vlak, ki je pripeljal za njim s hitrostjo 60 km na uro. Po izjavi preiskovalnega sodnika je glavni krivec te katastrofe vlakovni odpravnik v Jajincih Koštadin Petrovič — ta se sklicuje in opravičuje z utrujenostjo —, ki ne samo, da je sporočil postaji Beli potok, da lahko lokalni vlak iz Požarevca krene, temveč je tudi na vprašanje naslednje postaje — Topčider — sporočil, da je brzi vlak 117 iz Skopja že peljal skozi železniško postajo Jajinci. Kot je znano, je brzi vlak tedaj stal 300 do 400 m pred postajo Jajinci. Preiskovalni sodnik je o vzroku zaustavitve brzega vlaka na odprti progi pred železniško postajo Jajinci dejal: „S pregledom plomb na zasilnih zavorah je bilo ugotovljeno, da nobena od teh zavor ni bila sprožena. Ugotovljeno pa je bilo, da je popustil varnostni ventil na četrtem vagonu za lokomotivo. Takšna napaka deluje podobno, kot če bi potegnil za zasilno zavoro. ZALOGA ATOMSKIH BOMB Linus Pauling, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir za leto 1962, je po svojem povratku iz Osla, izjavil, da je na svetu zaloga atomskih bomb s takšno silo, ki bi v teoriji omogočila vsak dan skozi 146 let uporabo takšne eksplozivne moči, kakršno so uporabili v vsej drugi svetovni vojni. Talne obloge (Bodenbelage) dobavi oziroma polaga PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA bratje RUTAR & Go. Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281 schen (zvveisprachigen) Volksschulen mchr und mchr zuruckgcdrangt, ja auf deu Aussterbe-Etat gc-setrt sverden und damit auch der Schulcrnach wuchs fiir das Gymnasium aufhort. 'Vir haben versuchl, dic Situation so zu schil-dern, wie sie ist. Zwar genieBcn dic Kamtner Slo-weneu in den gut osterreichisch gesinnten Kreiscn auBcrhalb Karntens viele Sympathicn; cchte oster rcichische Mentaliliit ist vveitherzig und aufgc-schlossen; des echten Osterrcichers Devisc ist: le-hen und leben Jassen, das heiBt: jedem seine Art lassen. Aber diese gut osterreichische Gcsinnung ist leider gerade in Kamten nicht die vorherr-schende. Dic deutschnationalen Kreisc in Karntcn, die lautstark den Markt der Mcinungen behcrrschen und auf dic samtliche politischen Parteicn Riick-sicht nehmen zu milsscn glauben, wcrdcn ihr Ziel crst dami fiir errcicht halten, wcnn es in Kamten keinc slowcnische Volksgruppc mehr gibt und selbst im letzten Jlcrgdorf der Karawankeu die slo-wenische Sprache verklungcn ist. Die Methoden, deren sich diese Vorkampfcr des „Deutschtums”, die sclbcr vielfach s!owenische Renegaten odet Nachkommcn von solehen sind, bedienen, konnen einem die Schamrotc ins Gesicht treiben. Hicr wcrden Methoden praktizicrt, die in vollcm Um-fange die Bezeichnung ,,SeelenvergiItung” verdie-nen. Es fangt an mit der Verfalschung der Stati-stiken, bei denen in Kamten statt des \Vortes „Muttersprachc” der Begriff „Umgangssprachc” fi-guriert, um so den wirklichen Stand der Nationa-litaten zu verschlciem. Dic iibrigen Praktikcn, die von der systcmatischen Suggerierung von Minder-wertigk