Str. 8 ,S L O V E N K A" Št. 12 O poljudnih mediciničnih spisih. ¦ Spisal F. G-1. I Nekaj posebnega je, in ne morem si prav razložiti tega, da ljudje o nobeni stvari tako malo ne razumejo, nego o medicine, a da o nobeni s toliko smelostjo in predrznostjo ne govore in ne ravnajo, nego baš o nji. Prišel sem v razne kroge, občeval s prostaki in izobra- ženci, in povsod se mi je usiljevala ta istina. In čudo, uprav med izobraženci je v tem oziru največja nevednost. Kedar treba uravnati kako juridično zedevo, tedaj si ne upa nikdo sam te rešitve ; vsak se posvetuje z ad- vokatom ali notarjem, njemu prepusti vso uravnavo, ne zavrača od njega dostavljenih listin, ne zametava njego- vih sovetov in ne dolguje njegovih računov. Kakor si v lastnih zadevah ne prisoja vednosti o pravnih stvareh, tako tudi sosedu ali znancu ne usiljuje svojih sovetov da, ako bi ta hotel iskati pomoči pri kakem zakotnem pisarju, odvrača ga od tega, češ, on stvari vender prav ne razume in lehko vse pokvari. Pri bolniku, tu je vse kaj drugega. Dasi tu ne gre za denar ali blago, temveč za zdravje in življenje, torej za vse večje in važnejše prašanje. Tu ga ne moti lastna st. 1-2 ..S L O V E N K A' Str. 9 nevednost, da si sam sostavlja sodbo o stvareh, o kate- rih nima niti pojma, s praznimi nerazumnimi frazami preslepi sebe in druge. Tu liar na lastno roko poskuša sredstva brez vsega premisleka, tn poprašuje za sovet stare babnice, tu prigovarja iu priduša znanca, da upo- rablja njegova zdravila in mazila, tu sicer zaradi lepšega klice zdravnika, a kar mu on veleva, mu je v jednem slučaju nepotrebno, v drugem pretirano, v tretjem škod- ljivo, ia tako sam in drugi prenarejajo. modifikujejo in uničujejo zdravnikovo prizadevanje : mu pripisujejo vse iz tega nastale krivde, mu odrekajo vse njegove lastne zasluge, mu zamerijo njegov, običajno itak skromen ra- čun in mu dostikrat ostanejo ž njim na dolgu. Bil sem sam dostikrat v družbi, v kateri so govo- rili o mediciničnih prašanjih, da so se mi kar lasje na glavi ježili. S tako nesramnostjo prodajala se je tu navidezna modrost, da se mi ni zdelo nikdar kaj tacega mogoče. Išajprimitivnejših pojmov o človeškem telesu iu njegovi sostavi, najnavadnejših patalogicnih prikazni niso puznali niti umeli ; a sodili o vsem iu vsakem. „Wo BegriiYe fehlen, da stellt ein Wort zur rechten Zeit sich ein". In tedaj bila je kaka fraza, sama ob sebi brez pomena, a tu rešitev za vse njih zagonetke. Na Dunaju in v njega okolici biva zelo mnogo ma- začev in sleparjev, h katerim roma ljudstvo, ne le pro- staki, temveč tudi iz višjih krogov, tudi ljudje, ki se si- cer bahajo s tem, da so na vrhuncu sočasne omike, — in ti imajo najlepšo prakso, y.dravniki se ne bojujejo proti njim kajti ne le. da je zelo težko dobiti proti njim prič. — smatra jih ljudstvo potem v mučenike in le še bolj zahaja njim. In ti zdravijo, kakor jim ravno kaže ; poleg ,.rož'' in mazil z molitvami in zarutbami, ali ..ma- gnetizmom' — ali s ,,simpatijo'', kakor sem jim zdi ravno bolje v presleparenje bolnika. Težko je sicer strokovnjaku priti za vse te sleparije, ker se mu vestno zakrivajo, in le slučajno, ako ga ne poznajo, izdajo se tu ali tam. In vender sem med svojim dunajskim znanstvom (največ iz takozvanega .srednjega stanu") poizvedoval za mnoge slučaje zakotnega zdrav- ljenja. Iz tega pač lehko sklepam, da je izvanredno raz- širjeno. Tudi na Slovenskem ne bo bolje. In zato opozar- jam uprav v listu, ki je namenjen širiti prosveto med ženstvoni, na to pogubno delovanje in njegove zle nas- ledke. Kako bi se pridobilo ljudstvo bolje pojme o me- diciničnih prašanjih ? Ali naj se poučuje v šolah in po knjigah ? Da bi se nauk o človeškem telesu (somatologiji) uvedel v vsa višja učilišča, je vsekako stvar, ki ima mnogo zase. Seveda ne bi smel biti tak, kakoršen je bil n. pr. na gimnaziji pri nas, kjer so bile iz nravstve- nih ozirov razpuščene najvažnejše partije. .Figovo pero", ki tu zakriva, je povsem odveč, kajti nevednost in nedol- žnost nista isto. Da pa se ugodi vsemu, predstavi naj se ta nauk iz 5. v 8. šolo ter združi z novim, z nau- kom o higijeni. Isto bi se morali učiti v najvišjem razredu realke in pripravnice. Pouk s tem moral bi biti uverjen zdravnikom. To je uže stara, a še vedno ne iz- polnjena zahteva, katere uresničenje bi izvestno vsaj ne- koliko razbistrilo pojme v boljših stanovih ter tako in- direktno uplivalo tudi na druge. A poljudne knjige in razprave so primerne le v najmanjši meri, le v razpravljanji higijeničnih prašanj. Vsaka druga jednaka knjiga več škoduje nego koristi. — Zadnji čas zelo razširjeno „Kneippovo zdravljenje' jn njegove knjige Domači zdravnik" od Mohorjeve družbe) so isto tako neprikladne širšemu občinstvu. Za zdrav- ljenje je treba pred vsem izpozuanja bolezni. A kako naj si to i)ridobi lajik iz površnega opisa, ki mu podaje le nekatere simptome, katerih pa obično niti prav ne razume niti prav ne opaža V Ta knjiga torej bi bila le v svojem splošnem (higijeničnem) delu veljavna, dasi tudi tu lehko zavede v pretiravanja in napačnosti — odločno pa je neprimerna v svojem specijelnem (patologičnem). Opozarjal sem uže na to, žal, zaman pred njeno izdajo. Zlasti med Nemci je precejšno slovstvo popularnih mediciničnih del. — V Slovencih doslej razun omenjene še ni bilo večjega dela (predhodnica ji je bila le tudi od nekega lajika sestavljeni in od „Moliorjeve družbe" iz- dani ,,Domači zdravnik'') ; imamo pa nekoliko spisov in razprav raztresenih po raznih časopisih in knjigah. Vse- kako bi ne škodilo, ako se podajajo i v prihodnje ter v večjem številu taki poučni spisi, strogo v zgoraj nazna- čeni meji in samo iz strokovnjaškega peresa. Občinstvu so te razprave poučne in interesantne, a prinesle mu bodo dober sad. Potrebnejše od teh pa bi bilo, da nam poda kdo poljudno spisano higijeno, katero naj izda družba sv. Mohora. Povod temu spisku, o katerem upam, da ne bo brez vsega haska, dala mi je od „Matice hrvatske" iz- dana knjiga ,,Izabrani spisi dra, Ivana Dežmana" katera nam podaje tudi nekatere medicinične sostanke. O teh hočem spregovoriti prihodnjič nekoliko obširneje ter po- dati od njih nekaj odlomkov slovenskemu ženstvu.